Tniaclo filtri g t. 16. V Ljubljani, 17. aprila 1938 Anton Ingoliči Kratkorepec v velikem svetu Toda. joj! Ko se je na drugem bregu ogledal za Podzemnikom. je opa ail. kako se sredi jarka bori z deroči mi valovi in kliče na pomoč kratko repec je začel kot brez uma tekat sem in tja po bresu Medtem pa je Podzemmk vedno globlje tonil. gla> mu je pešal in čez nekaj trenutkov je utonil Tedaj je Kratkorepec položil glavo meci prednji nogi in krčevito za jokal Ko se je nrkoliko potolažil, je odgrizel nekaj lapuhovih listov in jih položil na mrtvega dobrodelnika, ki neki kmet iz Radvanja. toda koren j« ie prav za prav moje,« mu je vzklikal. »Tale zelnik je zasadila kmetica iz ma* riborskega predmestja, plele in okapala >0 ua ženske od bogve kod. da so zra» le te velike sočne glave, ki so zdaj moje.. In ta repa... in to korenje, pa detelja na desni ... Poglej, vse to je moje, tu sem jaz kralj Ti si moj gost, zato ti je dovoljeno, da se na-užiješ vsega, kar raste v mojem kra* ljestvul. Naposled se je ustavil in povabil ga je medtem voda priplnvila na breg Bogve kako dolgo bi bil ostal pri njem da ni v bližini nenadoma zašumelo in ni planil predenj sam Hitronožec Ko mu je Kratkorepec povedni žalostno Zgodbo, sta spravila Podzemnika v bližnjo jamo in jo zasula z zemljo; končno pa je dejal Hitronožec, potrep Ijajoč Kratkorepca po ramenih: »Ljubi sinko, potolaži se (^e se ti ne bo zgodilo na potovanju nič huj šega. potem boš lahko zadovoljen Pu stiva zdaj Pod/emn:ka in pojdi z me noj. da si ogledal moje kraljestvo!« Ponosno in mogočno je Hitronožec v velikih skokih zdrvel preko polj. ne tresfano se ozirajoč n* Kratkorepca i je stalo ob mislih nanjo, ki ga zdaj go tovo vsa obupana išče. A misel na živ ljenje, ki ga čaka tu zunaj v svobodi ga je kmalu odobrovoljila, da je v le pih mislih na bodočnost tudi on zadremal. — Že ves teden je živel Kratkorepec pri Hitronožcu v gosteh. Seznanil se je z bližnjo in tudi daljno okolico: vedel je, kje raste najbolj ša detelja, naučil se je že ločiti dober koren od slabega. Spoznal je nešteto dvonožcev in četveronožcev ki jih ni še nikoli videl: tako drobno miško Podjedo, nagajivo veverico Glodglod. veselega škrjančka Pevca, plašljivo je-rebičko Sivko in nebroj žužkov, metuljčkov. hroščev in muh Vsak dan je srečal kaj novega Z vsakim dnem je postaial nof?umnejši in samnzavestnej-ši. Na Majdico se je redkokdaj spom nil; a če se je, si je dejal, zakaj je le ni tu. da bi se še ona navužila zlate prostosti. O. kako bi tekala po travnikih. trgala cvetlice lovila metuljčke in se igrala pri potočkih. Ko sta neke noči šla s Hitronožcem na pašo, se je Kratkorepec oddalji! na sosednjo njivo Tam pa je zagledal nedaleč od sebe novega tovariša Bil je še večji kot Hitronožec. uhlje na je imel takšne, da so se mu vlačili po tleh Nekaj časa ga je pozorno opazoval ko se le pa dodobra prepričal da je res njegovega rodu, M mu je X hi- trih skokih približal 'n ga prijazno na* govoril: »Dober večer, boter!« Nagovorjeni je dvignil glavo in sa nejevoljno ozrl na Kratkorepca. ki je čez čas nadaljeval: »Kratkorepec je moje ime Tudi jaz sem zapustil temne ječe in prišel v šir« ni svet.« Zdaj se je nagovorjeni t bliskovito naglico zaprašil v Kratkorepca in ga začel neusmiljeno klofutati »Ti bom že pokazal širnega sveta! Glej. da se mi izgubiš odtod'" je zakričal ves iz sebe »Tu nima* kaj iskati. ^u prebiva moj rod ki je osta1 zdrav in trden skozi stoletja 'n tisočletja ti pa spadaš med one. ki so se pomehku-žili in se zatekli k človeku!« V smrtnem strahu je jel Kratkorepec klicati na pomoč svojpga dobrotnika Ta je res prihitel, a kmalu je neznanec tudi njega tako uHaril. da se je zakotalil po tleh Kratkorepec je že mislil, da je po njem Tedai se je v bližini oglasi! nenavaden, strašen la-jež Neznanec ie pri pr;či prebledel in jo odkuril. Hitronožec «e je tudi pobral s tal. vzkliknil: »Reži! Lisica Mesarica nas je zavohala I« in se spustil v dir. Tudi Kratkorepec se je vrgel za njim, čeprav ga je holelo vse telo La-jež je prihajal vedno bliže. Hitronožec pa je dirkal še hitreje in kričal zaostaja jočemu tovarišu: »Teci! A ne naravnost' Na levo! Na desno! Naprej! Skokt Smuk!« Že dolgo sta sedela molče v varnem skrivališču, ko je Kratkorepec tvegal vprašanje: »Kdo je bil tisti neusmiljeni tovariš in kdo je Mesarica?« Hitronožec je naiprej pojedel nekaj travnih bilk, nato pa dejal učeno in važno: »Lisica Mesarica je največja sovražnica našega rodu On; neznanec ni sicer našega rodu, vendar pa nam ie najbližji, a je tudi naš sovražnik Ljudje mu pravijo divji zajec, dočim ima* jo nas za domače zajce ali kunce Divji zajec živi samo zunaj v prosti naravi. medtem ko je naše prednike človek zasužnjil Le v nekatcib daljnih' deželah žive knnci še v svobodni naravi Tu sva midva prva ki sva se unr-, !a človeku in se snet vrtv!a tja. kier ie živel naš rod Žalostno pa je. da nas tisti, ki so nam naihližji, črte in preganjajo Zato se jih varuj Snorna! iih boš po dolgih uhljih. močnih zadnjih nogah in po barvL« (Dalj« prihodojifij Qabriel Scottt SIVKA Jazbina je bila prav blizu njune poti v strmem griču pod hrasti. Sneženka je morala biti že večkrat tam. ker je žla takoj k vratom in pomolila glavo v rov Nekaj časa je tako ostala, opre-zovala in prisluškovala. Kep ji je stal kvišku kakor zastava Potem pa je iz-nenuda pomahala z njun »Da.« je rekla prav sem imela. Dol» go je že kar je šel na delo. Po teh besedah se te splazila v rov in i>i\ ka ji je potolažena sledila Ni bila taka, da bi pustila prijateljico na cedilu. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Ropar v jazbini Hodnik je držal poševno v tla. Krivil se je med koieninami in kamenjem in se pogosto cepil na vse strani Časih se je razširi) v pravcato dvorano z dvojnimi, trojnimi vrati, in se izgubljal čedalje globlje v tla. »Imenitno stanovanje ima, to se mora reči« je pripomnila Sivka. »Koliko sob pa je prav za prav?« »Oh. cela kupica jih mora biti,« je odgovorila Sneženka. »Nekaj sob ima samo za zimo, druge pa so pripravljene za poletje Potem ima spalnice, sobe za delo. kuhinjo in shrambo. Ce se bova le znašli!« Nekaj časa sta tiho lezli dalje in tipali pred se, potem pa je začela Sneženka vohljati. »Zdi se mi. da nekaj diši!« »Tudi meni se zdi!« Kmalu nato sta prišli v veliko izbo, kjer je bilo v kotu ležišče iz listja mahu in mehkega lubja Zdaj sta bili že globoko pod zemljo »Tu ima oostelio.« je rekla Sneženka »Le poglej, kako mehko leži!« Toda Sivka ni utegnila misliti na postelio Vsi njeni čuti so bili pri shrambi Hodila je okoli, vohala in vihala nos. vtikala glavo povsod in časih še potipala s šapo. Kje bi pa moglo biti'« Iznenada se je dotaknila nečesa, ker se je začelo pod niono šapo kotaliti Jej' — Debel krompir! »Kaj pa si našla?« je radovedno vprašala Sneženka. »Vsaj njegovo klet za krompir sem iztaknila.« Po teh besedah je zlezla Sivka v hilč- njo, odkoder se je bil vsul krompir. Naposled je našla tu še marsikaj drugega. Tam v kotu je ležalo še nekaj mastnih kosti in dve krvavi ptičji peruti. »Pazi Je rekla,« zdaj sem na pravi sledi!« Še tisti trenutek se Je zaletela z glavo v veliko mrtvo ruševko. »Sneženka,« je vzkliknila, »pridi, pridi!« Takoj nato sta bili že obe pri ptici ln jo tako raztrgali in objedli, da je perje frfotalo na vse strani Bili sta strašno lačni in obrali sta vse do kosti. »Rada bi vedela,« je rekla Sivka, ko je potolažila najhujšo lakoto, »kaj bo pač starec rekel, ko odkrije, da sva mu pospravili pečenko. Gotovo si jo je hotel prihraniti za jutri opoldne.« »Seveda bo besnel, toda mislil bo, da je bila Zvitorepka, saj to ne bi bilo prvič, da ga je okradla. Sivka je s polnimi čeljustmi pogledala kvišku. »In če Zvitorepka res pride, ko M midve tu mastiva.« »Da, zdi se mi, da bi se njej slabšo godilo kakor nama. V nizkih hodnikih tu pod zemljo ne more pokoncu stati. Iztegniti se mora in se plaziti po trebuhu Zato se tudi ne more obrniti, dokler ne pride v kakšno sobo. Sodim, da bi ji midve zasolili obed in da bi bila vesela, če bi prišla z zdravo kožo iz jazbine.« Znan je pregovor: »Ce o volku govoriš, njegov rep ni več daleč.« Ta pregovor se dostikrat uresniči. Tudi to pot se je. Sicer ni prišel volk ampak njegova tovarišica, lisica Komaj je Sneženka povedala svoje besede do konca, že se je začulo kopanje po hodnikih. »Pst!« je dejala Sivka in dvignila šapo Pridržali sta sapo in prisluhniM Res, tam je nekdo razločno kooal Culo sa ie. kakor bi se plazil po trebuhu naprej Prasketalo ie po tleh in drsenje se je dobro razločilo. »To je Zvitorepka,« je Šepnila Sneženka »Toda nič se ne hnj. bova že napravili, da bo vse v redu!« Preden je ftiuka mogla douroeH kaj njena tovarišica namerava, ae je Sneženka že postavila K steni ob koncu 10-va na prežo in pripravila kremplje Sivka ni marala za njo zaostati in zato 8e je postavila na drugo stran Tako Sta obe čakali z dvignjenimi Sapami in iztegnjenimi kremplji Ce bo pomulila Zvitorepka svoj nos iz rova, se ji bo Zgodilo desetkrat huje, kakor če bi ga Vtaknila v osje gnezdo. blizu. — Toda potem je spet vse za trenutek utihnilo in ni bilo slišati niti glasu. Sneženka in Sivka sta se spogledali Kaj naj vendar to pomeni? Ali je mar zločinka zavohala, da ji preti nevarnost? Tedaj pa se je 'znenada pokazal koničast smrček Oprezoval je nezaupno na obe strani, toda še preden ga je mogla lastnica potegniti nazaj, se je zasekalo deset kakor igle ostrih krempljev vanj in raztrgali so ga. da je bilo kar grdo gledati Zvitorepka je strašno zatulila in se umaknila Tudi Sivka in Sneženka sta začeli kričati z združenimi močmi Pri tem sta pihali, kakor dve strupeni kači, napihovali sta se in se vzpenjali, da so se jima skoraj iskre kresale iz dlake Brez dvoma Zvitorepka nI prvič prišla v jazbino na obisk, prav tako gotovo pa se ji ni še nikoli tako zgodilo kakor zdaj Zato je izgubila veselje, da bi šla še dalje in se je takoj zadensko umaknila nazaj. »Zdaj pa se morava obrniti,« je šepnila Sneženka »Preden se bo lisica pripravila za napad, se bova že izmuznili skozi zadnja vrata«. ^ Odhiteli sta v ozek hodnik, ki Je držal puSevno navzgui in čez nekaj trenutkov sta bili že obe zunaj jazbine, se pieden je prehodila Zvitorepka pol poti Zdi veli sta skozi guzd daieč stran. Kakor vetei sta se podili med drevjem. Visoko nad njima so se lesketale zvezde in po mahu se je teklo tako čudovito mehko, v daljavi pa je migljala prijazna lučka — tja sta bili namenjeni. PETNAJSTO POGLAVJE V boj! Bilo je že precej pozno, ko sta naposled prišli na cilj. Hišna vrata so bila že davno zaklenjena, toda okno, kjer je gospa stanovala, je bilo še razsvetljeno. Tako sta vedeli, da je doma. Sneženka je bila v enem skoku na oknu in je pritisnila glavo na steklo. »MijavU je rekla z najprijaznejšim glasom »Hov. hov!« je bil odgovor znotraj. »Mijav,« je rekla Sneženka še enkrat »Nič ni posebnega samo jaz sem.« Znotraj je spet zalajalo: »Hov, hov!« »No, no?« je vprašal začuden glas In velika senca se je pokazala na zastoru. »Ali ni bila tu neka mačka?« Roka je potipala med rože na oknu in takoj nato se je pokazal star, naguban obraz za šipami. »No. saj pravim,« se je lznova začu-lo. »Ali ni to naša Sneženka? Da, le počakaj, takoj pridem--!« ^ .(Dalj« grmodnjl&j Jutrovčlki pišejo Dragi stric Matic! Jaz sem majhen fanteK in še ne hudim v šolo, pisati pa že znam Ime mi je Jurček. Tudi jaz bi Ti rad pisal, ker vidim, kako Ti pi-gejo moje sestrice. Jaz sem dobi) za rojstni dan majhno harmoniko in že znam zaigrati na njej tele pesmi: »Daj, daj srček nazaj«, »Na planineah soln-čece sije« in »Lisica je prav zvita zver«. Ce boš moje pismo vrgel v koš, Ti ne bom nikoli več pisal. Lepo Te pozdravlja Tvoj Jurček Brus, v Ljubljani. Florijanska ulica Stev. 38. Ljubi Jurček, hudo sem se ustrašil Tvoje grožnje da mi ne boš nikoli več pisal, če vržem Tvoje pisemce v'koš Ko me je prvi strah minil, sem jo hitro mahnil v tiskarno in naprosil tiskarskega škrata, naj Tvoje pisemce lepo natisne, potlej sem pa tekel, kar so me nesle stare kosti, nazaj v pisarno in vzel pero v tresočo roko da Ti napišem odgovor Kako si le mogel misliti, da bi se hotel zameriti fantičku, ki zna že zdaj igrati na harmoniko mojo najljubšo pesem «Na planineah solnčece sije«? Pridi enkrat s harmoniko vred k meni v vas. saj veš kje stanujem pa bova skupaj zapela to lepo pesem Prisrčno pozdravljam Tebe in Tvoje sestrice zmerom Tvoj stari stric Matic. Dragi stric Matici Ura Je 4 zjutraj pa Ti že pišem, toda ojoj kaj je to, pero mi je skočilo iz roke in samo piše po belem papirju. Čudne reči piše to pero, piše na primer, da je videlo Tebe stric Matic, ko si šel v urad in je Tvoja aktovka sama korakala poleg Tebe oziroma racala, ker je bila silno polna In kaj Ti še piše to pero, da je videlo v državi Hici nci mnogo, rib letati po zraku in v državi Cici-ri-ci kure s štirimi nogami. Kaj misliš dragi stričtk Matiček, kaj je bilo temu peresu? Ali je tako zelo lažnjivo, ali je znorelo ali ga je samo luna trkala? Pozdravlja Te Maruša Volk, Stožice 171 p. Jeiica uč. L mešč. razr. v Ljubljani. Nemogoča zgodba. Ko sem bil Se majhen, sem se peljal z mojim prade-dom v neko vas Dospela sva po več-urni vožnji na cilj Tedaj je bilo že temno in mesec je svetlo sijal na nebu. Kar je voz zavil z bliskovito naglico počasi okoli vogala nekega kozolca. Ker sem bil že hudo zaspan sem šel spat. Zaradi predolgotrajnega počitka sem vstal, pogledal skozi okno tn kaj sem videl: Po kupu peska se je smučal z drsalkami ustreljen kozel Nato sem se šel igrat na zeleno trato, ki pa je bila rdeče pobarvana K meni je pri- šla 13 letna starka, ki mi je dala z Dragi stric Matic! Zahvaljujem se i maslom namazano jabolko. Tega sem Ti za knjigo, katero sem danes prejela In sem se jo tu tli namenila takoj prečitati; ko jo bom preči tala jo boin posodila tudi svojim prijateljicam. Odgovarjam Ti na novi natečaj »Nemogoče zgodbe« Takoj ko sem knjigo prejela sem šla na telefon in naročila iz Zemuna en aeroplan. da se popeljem v Ljubljano in se Ti osebno zahvalim za knjigo Ali. tla boš vedel, da stroškov si zaratb mene ne smeš delati, ker sem jaz zelo skromna Ako pa aeroplana ne dnbim Te o Veliki noči povabim s svojim stricem katerega imam v Ljubljani na nirhe In Ti bom dala nekaj lepih pirhov. da boš imel name spomin, kakor ga imam tudi jaz nate. ker se mi poslal knjigo Srčne pozdrave pošilja Tebi in vsem Jutrovčkom Korun Valerija, uč. VI r. v Ttnavl 42 g. Gomilsko, se tako najedel, da mi je počil trebuh in moral sem se ločiti s tega lepega sveta Dragi stric Matic, ker se šele prvič oglašam, ne vrzi te zgodbice v koš. Branko Repi?. 4. razr. osn. fiole, Kamnik. Dragi stric Matic! Čeravno naju loči meja, Te vendarle prosim, da sprejmefi tudi mene v krog Jutrovčkov Stric inl je napravil smučke, ki so prav podobne železniškim tračnicam. Če jih pritrdim na noge, zbežijo kar same od sebe iz hriba na hrib, čez drn in strn. S temi smučkami tudi lahko smreko zajaham, ki se ponižno ukloni. Kadar se naveličam tega smučanja, si prive-žem smučke na glavo in vidim ves svet narobe. Durja Slavko, o?. TI. rarr. obrtne lola, Maighera, Vi« Paolucci 62, Vencu!«, Dragi stric Matic! Pretekli teden se Je zgodilo v Savinjski dolini veliko čudo V torek zjutiaj je pričela teči Savinja v Celju nazaj proti Solčavi. S tremi svojimi sošolci smo sedli v čoln in se peljali proti gornji Savinjski dolini Tam kjer stoji Mozirje je blizu Savinje veliko močvnje V tem močvirju je bilo polno velikih krokodilov. Ko so krokodili zagledali naš čoln. so prilezli v Savinjo da bi nas napadli, mi pa smo vzeli v roke loke in puščice ter smo vse krokodile postreljali. Po tem boju smo nadaljevali pot, in pripluli v Solčavo. Zelo smo bili veseli, ko smo videli, da teče Savinja po strmini na vrh gore Olšave, na katero smo se tudi mi popeljali s čolnom. Tam smo se podali na suho, ker je Savinja tekla v globok prepad. Na vrhu Olšave je bil čudovito lep pragozd, v katerem so rastli datlji, smokve in pomaranče Po tem gozdu se je preganjalo polno malih in kričavih opic, in raznih pisanih ptičev. Ko smo se najedli datljev smo šli v Solčavo V Solčavi smo si izposodili dva velbloda, in odjezdili nazaj v Celje Kadar bo Savinja zopet tekla nazaj, bomo povabili tudi tebe stric Matic da se udeležiš čudovitega potovanja. Blagotinšeb Miloš. u?enec II. a r. os. š. v Celju. Dragi stric Matic! Vsi ljudje morajo delati, ker si morajo z delom služiti vsakdanji kruh. Družinski očetje morajo delati, da vzdržujejo družino. Od poljskega delavca do uradnika se vsi trudijo za zaslužek. Poljski delavci seveda zaslužijo manj kakor pa uradniki ki so šolani. Vsi ljudje bi morali z veseljem delati in posnemati marljivo čebi lico Pregovor pravi: »Pridne roke so zlata vredne!« Srčno Te pozdravlja Zavrl Janez, dijak I. d razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Dragi stric Matic! Letošnje božične praznike smo se odpravili s prijateljico Jelko in njenim bratom Miku-Pa-ckonom v daljno Afriko. Ker nismo imeli mnogo denarja, smo se odločili, da se popeljemo v Afriko z najnovejšim in najhitrejšim vozilom, to je z metlami. V ta namen smo kupili pri stari ženi tri velike čarovniške metle Takoj smo se poslovili od domačih, zajahali metle In se odpeljali na Jug. Se nismo preleteli pol pota, ž« že se je pokvarila metla Mrku-Packo-nu. Zato smo se odločili, da mu njegova sestra Jelka odstopi svojo metlo, ona pa prisede k meni Ah metla Mi-ke-Packona ni mogla držati, zaradi njegove debelosti, saj je tehtal cela dva kilograma, zato se je prelomila. Hitro se je prijel najme metle in tako vsi trije strmoglavili na zemljo Midve sva na srečo padli na kup gnoja in se tako rešili. Kje pa je ostal Miku-Packon, tega še danes ne vem. Nevenka Vošnik, dijakinja ? razr. ' na Vrhniki, Cankarjev trg št. 1. Lovec Slavko M ur kič V gozdu pod jablano je imel svoje stanovanje gospod Slavko Murkič, znan po vsem »vetu Kot najboljši lovec I.eno se je pre-tegnil po postelji, ko mu je sonce posijalo na obraz Bil jc lep, dtže\en dan zato se je namenil gospod Murkič odriniti na lov v bi /nji) Saharo ob Le» denem morju Oblekel si je Irak obul bele čevlje, na slavo si pa poša lil cilinder Pozabil pa n' na pasje bombice, ker je kot najboljši lovec vedel, da se da edino z njimi ubit' divjega petelina Kmalu jo je primahal v Saharo, kjer se je pred nekaj dnevi razcvetelo sadno drevje Prtpevajoč. je kmalu zapazil na cvetoči jablan- krasnega rogatega petelina Vrgel je pasjo bombico in z drevesa se je zvrnil štiri nogi petelin. V tej neizrečeni sreči je gospod Murkič tako poskoč'1. da se je vdrl v zemljo kjer še do danes tiči, ako ga še ni kdo rešil. Nuša Pajk uč IV a razr drž. real. gimn. v Celju Nemogoče zgodbe. Ko sem bila stara 80 let, sem šla v gozd, tam me je srečal volk z železno glavo Potem sem šla naprej m prišla sem do potoka tam sem srečala zajca takoj sem ga ustrelila Ko je bil zaje mrtev se je spremenil v lepega konjička Koniička je jahala prelepa deklica, lepa kot pomladni cvet in kmalu je izginila Potem sem šla naprej prišla sem do enega gradu, ta grad se je svetil od samega zlata in srebra Na vrtu je bilo polno zlatih in srebrnih rož. začela sem jih nabirati naenkrat zagledam pred seboj medveda z zlato krono na glavi. Prislan Poldka, IV. razr. Ij. šola J r*— * Braslovčah, Pomlad Travniki so že zeleni s cvetjem zalim okrašeni. Otroci na polje gredo in rožice nabirajo; pojejo in vriskajo prve cvetke k sebi stiskajo. Vari Jožef, učenec IL razr. v Kranju. Jutrovčki pišejo Listnica uredništva Križanke in uganke Iz zadnjih številk so pravilno rešili: Vdovič Alojzij, uč V razr. v Bohinjski Bistrici; Vošnik Nevenka, dijakinin ? razr na Vrhniki (navedi v svojih di* mih zmerom tudi razred, ki ga obisk ješ); Marion Fler£. uč. IV a razr v Ljubljani, Domobranska ul. 1; Ma stinšek Ivan, dijak ? razr v Mariboru Maistrova ul. 18; Ertl Marica, uč IV razr v Ljubljani, Kocenova ul 11; Zavrl Janez, dijak I. d razr I drž real gimn v Ljubljani: Omahne Branisla-va, dijakinja I a razr. drž real gimn. v Celju; Kusian Marija, uč. I. razreda mešč šole pri Šolskih sestrah v Celju; Francka Požar, uč. ? razr. v Bazovici v Italiji; Skoberne Helena. Kolšek Jožica. Dermač Cirila, Omladič Franc, Zorž Gizela Ožir Anica, Hribernik Marija Mašilo Ivica, Rudi Jožica, učenke in uč. IV razr. ljudske šole v Braslovčah. Repičeva Nada. dijakinja III razr mešč šole v Kamniku- Napiši spis o mamutu čimprej v prozi Stric Matic ga bo takoj objavil, saj bo zanimal vse Jutrovčke. Manica: ^1 Metkin kolač in še neka] »Mamica, ali bom smela na veliko soboto spremljati Katro, ko bo nesla k blagoslovu? Lepo prosim, mamica'« »No ker te mi je včeraj gospod učitelj tako lepo pohvalil, naj pa bo!« »Jej he-hej,« ie vsa srečna zavriska-la živahna sedemletna Metka ln padla svoji dobri materi okrog vratu. »Jelite mamica, moj kolaček bova tudi Driložili v jerbas'« »Seveda, seveda! Le kar pridna bodli Bomo ie napravili, da bo prav.« O kako nestrpno je Metka čakala na soboto.., Končno jo je le dočakala in tedaj je deklica doživela res izredno presenečenje. Mamica je namreč na skrivaj kupila pleteno košarico, položila vanjo nalašč za Metko spečen kolaček priložila nekaj pirhov in iabolk in vse lepo pokrila z malim pisanim prtičkom Ko je potem še služkinji Katri napolnila jerbas z vsemi potrebnimi dobrinami, je poklicala Metko in pokazala na košarico: tre. sem tudi zate pripravila tole!« Metki se je kar širi1 okrogli obrazek in v nepopisni sreči so ji zasijala modra očesca: »O mamica, kako ste dobri... Hvala. leDa hvala!« Mati, ki je bila vesela otrokove sreče, se je nasmehnila in opomnila: »Čas bo že Poišči K