913
Mrtva
zemlja
Tone Kuntner
TI HODIŠ
Ti hodiš,
koder nihče ne hodi,
po puščinah
in zaraščenih poteh
in živiš usodo dreves
kot drevo
in čuješ govorico ptic
Tone Kuntner
kot ptica
in si kot pes,
ko zasluti nevihto.
Ti hodiš,
koder nihče ne hodi
in veš za mir
in nemir tega sveta
in hvališ radodarnost neba
in rodovitnost zemlje
in si bogat,
bogat kakor gospodar teh širnih polj in te prazne hiše.
ČIGAVI SO     Čigavi so ti otroci,
TI OTROCI     rojeni v teh pisanih kočah,
prosti na teh zelenih travnikih, bosi na teh belih cestah?
Čigavi so ti otroci?
Joj, kako lepe oči imajo,
joj, kako krvave noge.
UGREZAJO     Ugrezajo se hiše SE HIŠE    v dežeii Vrb
in močvirskih ptic,
v deželi mlak
in kačjih pastirjev,
914
KAKO JE VSE RAZCVETELO
Kako je vse razcvetelo,
kako je vse obogatelo
v teh dneh.
In kakšen mir je,
kakšen mir
vsenaokrog.
Kakšen mir vsenaokrog — in kakšen pekel v moji hiši.
ugrezajo se domovi tisočih otrok.
Tu ne pomagajo inženirji, tu ne pomaga Marija.
JOJ, KAKO GRE ČAS
Joj, kako gre čas ..
Tu sem nazdravljal
družini
in zemlji,
tu sem prodajal
živino
in les,
tu sem se veselil
sina,
proslavljal
praznike
in likofe,
tu sem poljubil
zeta
in snaho,
tu sem s sosedom
delal načrte.
Joj, kako gre čas Je prazna vas, je prazna vas.
KAKOR SONČNICA V SONCU
Kakor sončnica v soncu, kakor sončnica v soncu si čakal jutra, si gledal poldan, si gledal večer.
Tako je šel dan, tako so šli dnevi.
Poln zrelih semen si se sklonil k zemlji.
915
Mrtva zemlja
916
Tone Kuntner
TEMNI SE    Temni se,
kot da se zadnji dan temni.
Utripa zvezda,
kot da v poslednjo noč
utripa.
Zvoni,
kot da zvoni
na zadnjo pot.
Kmet
utrujen
proti domu gre.
SAM TISTI DAN
Bogato jesen
je spravljal pod streho,
sam tisti dan,
sam za dolgo zimo,
kot da ne bo več pomladi
in ne poletja
in ne jeseni.
Potem se je zamislil nad letino, sam tisti večer, sam z vso bogatijo in je še opravil živino.
Zjutraj ga je pozdravilo jutro,
ko se je bil,
sam v tem jutru,
sam na tem svetu
obesil na najbolj plodno jablano pod hišo.
PRAVILA MI JE
Pravila mi je, da živi sama s kravico in da je nikoli nihče ne obišče,
917
Mrtva zemlja
pa je mnogim teta;
le kdaj gre kak popotnik mimo,
kakor jaz
in da ne ve,
če niso taki od režima,
zato nikomur ne pove,
kako živi;
le to je rekla,
da ni zmeraj sita
in da se veseli jeseni,
ki bo letos dolga in lepa.
IMAM TRI SINOVE
Imam tri sinove, tri mlade junake, tri korenjake, tri poštenjake, tri zlate fante;
zapisal sem svet jim,
zapisal srce,
nič niso vzeli,
nič niso vzeli
od starca betežnega;
eden je v Kanadi, eden v Nemčiji, eden v Avstraliji.
PRI NAS DOMA
ALI FRANCKOVA
DOMAČA NALOGA
Naša hiša je naš dom:
naš ata dela v tujini,
Švabom zida, pravi mama,
naša Greta je na Reki, nič ne piše,
naš Martinek, —
policaji so ga odpeljali,
našo Šeko smo prodali,
naše pujčeke zaklali,
našo Lujzo pokopali:
918
sam sem pravzaprav pri hiši, zdaj, ko pišem to nalogo, mama dela v fabriki, Luksi se potepa.
jaz GREM    Jaz grem,
ker je v zemlji sovraštvo, ker je v hiši bolezen, ker je v srcu praznina.
Jaz grem
po veliki cesti
v veliki svet.
Jaz grem za drugimi.
V TVOJI HIŠI, OČE
V tvoji hiši, oče je tudi moje življenje, mrak za majhnimi okni, tesnoba pod nizkim stropom, mraz med vlažnimi stenami,
mraz, ki iz temeljev raste, mraz, ki zebe v kosti, mraz, ki seje sovraštvo ...
Ta mraz je meni glavo ohladil,
ta mraz mi počasi kri hladi,
moj sin.
Postavi si novo hišo!
Dal sem ti svet, moj sin.
Tone Kuntner