Kophordat y narodnl skopsCinl §prc|et! jpasirfto pro!iHa!®fiško hofshanfe sramoino propadlo. JNS (Jugoslovanska nacionalna stranka) je po duhu in delu v neskladju in protivnosti s katoliškimi resnicami in načeli. Njen evangelij ni krščanstvo, marveč lažnivo svobodomiselstvo in naprednjaštvo. Njeni kolovodje se kot liberalci ne zmenijo ne za božje ne za cerkvene zapovedi, ki jih smatrajo samo kot ovire za svojo svobodo in njeno udejstvovanje. Vera, ako jo priznajo (mnogi med njimi so namreč popolni brezverci), jim je neko »sveto čustvo«, ki počiva nekje v nekem skritem kotičku notranjega človeka, ki pa je brez moči na razum, voljo in življenje. Čim bolj se kdo v življenju oddaljuje od Boga, vere in cerkve, tem večji naprednjak je po njihovem mišljenju. Za ljudi takih nazorov pravila krščanske morale, katoliški življenjski predpisi ne obstojajo. Kot častilci in izvrševalci načela: »namen posvečuje sredstvo«, smatrajo vsako sredstvo kot dobro, samo da jih vodi do cilja. Takšna je zlasti njihova politična praksa. Laž, kleveta, ovaduštvo jim je vsakdanje sredstvo. Eden izmed prvih očakov modernega liberalizma, brezverski francoski pisatelj Voltaire, jim daje ta-le spodbudni nasvet: »Lagati moraš kot hudič, ne s strahom, ne včasih, inarveč nesramno in zmiraj. Lagajte, moji prijatelji, lagajte!« In res JNSarji lažejo po vzoru prvega lažnivca, brez strahu, brez sramu, brez prestanka. Koliko grdih laži, nesramnih klevet in podlih denunciacij je JNS nagromadila samo na ubogo Slovenijo in naše ljudstvo! Liberalci so si v svesti, da to, kar uga- njajo, ni katoliško, marveč direktno na- sprotje katolicizma. Zato pa proglašajo vsak pojav katolicizma v javnosti In vsak  prodor katoliške vere v javnem življenju kot klerikalizem. Borimo se ne zoper ka- toliško Cerkev, marveč zoper klerikali- 'zem: tako slove njihov znanl izgovor. Kako je ta izgovor docela lažniv, dokazuje prav jasno njihovo sedanje nastopanje zoper konkordat = pogodbo, ki jo je sklenil rimski papež z našo državo, odnosno z vlado naše države. Tu ne gre za noben klerikalizem, tu gre za obstoj in življenjske pravice katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Za to gre, da postane katoliška Cerkev dejansko deležna enakopravnosti, katero ji na papirju zajamčuje ustava, da postane v resnici deležna tistih pravic, ki jih je nrša država s posebnimi zakoni že priznala pravoslavnim, muslimanom, židom in protestantom. Neurejeni odnosi s katoliško cerkvijo bi mogli ustvariti in v resnici ustvarjajo velike težave v notranjem življenju države, kakor tudi v zunanje-političnem oziru. Vprašanje konkordata je torej velevažno državno vprašanje. Katoliška cerkev ne zahteva za sebe nobenih predpravic, ona ni na poti kakšni drugi verski zajednici, ona samo zahteva, naj bo v tej državi tudi za njo pravica, ker je prepričana, da s svojim delom krepi temelje države. Pokojni kralj Aleksander je smatral vprašanje konkordata kot eno najvažnejših. Zato je naročil vladi, ki ji je načeloval Jevtič, naj čimprej dovrši pogajanja s sveto stolico ter z njo sklene konkordat. To se je zgodilo. Ko je Jevtičeva vlada padla, je prva Stojadinovičeva vlada, v kateri je bil general Peter Živkovič kot minister vojske, sprejela konkordat ter poslala pravosodnega ministra dr. Auerja v Rim, da konkordat podpiše. Na tem vladinem odloku se nahaja podpis vseh ministrov, torej tudi g. Petra Živkoviča. In JNS?! Pozabila je na sporočilo rajnega kralja Aleksandra, zatajila svojega sedanjega podpredsednika Jevtiča, ki je sklenil ta konkordat, zatajila svojega predsednika Petra Živkoviča, ki je kot minister glasoval za to, da dr. Stojadinovičeva vlada podpiše konkordat. Vse to je zatajila ter uprizorila strastno borbo zoper potrditev konkordata od strani našega parlamenta. JNS je tista kuhinja, v kateri so se, kakor je dognala beograjska policija, zvarili tisti letaki, ki kažejo strupeno sovraštvo ne samo zoper vlado, marveč tudi zoper katoliško Cerkev. In še več je storila. Zagrešila je namreč to, kar nam lažnivo očita, ko nas dolži klerikalizma: potegnila je pravoslavno cerkev v politično borbo. Narodni poslanec I. Ružičič, ki je po poklicu pravoslavni duhovnik, je na seji parlamenta dne 21. julija JNSarjem povedal v obraz, da so razplamtili borbo zoper konkordat v namenu, da bi dosegli čim večje politične koristi. Kje pa so bUi ti ljudje takrat, ko je objavil Jevtič pred vso javnostjo, da so pogajanja za konkordat zaključena? Zakaj se takrat niso za konkordat zanlmali? Ko pa so uvideli, da nimajo nobenega izgleda za uspeh med narodom, menijo sedaj, da je treba uporabiti čas, da nabujskajo predstojništvo srbske pravoslavne cerkve in da nastopijo proti konkordatu. Z borbo proti konkordatu so JNSarji razgalili svojo katoliški Cerkvi sovražno dušo. Slovensko ljudstvo je nad temi političnimi zločinci že davno izreklo smrtno obsodbo. Cim prej se to zgodi tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije, tem bolje bo za našo državo. Po večdnevni in mestoma jako ostri razpravi je narodna skupščina v petek, dne 23. julija ob pol sedmih zvečer sprejela zakonski predlog jugoslovanskega konkorflata. Glasovalo je 296 poslancev. Za je gjjaSpvalo 167, proti 129. S tem je bil kbnkc^dat v narodni skupščini končnoveIjavno odobren. V naslednjem zasedanju pride zakon o konkordatu tudi še pred senat.