4 M '
i! i
!MJ U lil;.ul
UlUiL..
--
’^~';r""rr’rT


I E T O I. št. 1.


li
i'« .' >' i rt
i I 0 i ! n H I
-!T
:	.- ^p:i	^.U/rU^r.' ;T-r.Z
o /-^Lt ru"
J LJ cžžlJ Ln.
o
LJ
llHIiNHIli
I l I t M
j !
ST-; -" "•*■• .rTrr“-:~:ztz^zz.~7-“n tr :-z;z.ztr; ~z.T~ ~y„	j:	» vl~—.
ii:
l--.- • ' r^rr:
f h :
M!!! ! U ,,
;:! !' i - l n
i !>li • H
: i i : I i i ' . !i
! ! !
! iU
iili ! i M
i
i n H 11 ■1 ! !
i. ■;
n mu
ni:

i M .'
i s
! i
i!!1
i
n
j s l !i
I i in
MM!
Nl M n,,
H
, |i: i
i : !
lUilHiHlulil!!
Mi:
Mii F11
| ii:;
:i:i
• i :i
!
n
Hil

| N I Iij
!»--.‘.i..- . '! • -i.: J. :■>■:■.' -^i
:	'"C'/—^ X V' V’V" \	> 4
\/x >{'•
’X>vVK/'^ / Z ;j
!
niTiniTinTiTfiii
;
i !
HM
M h I
; MM!
fi z i ’
i m i!;
i
Mi iM
U 1 M i
• i i : |
i « i h
jih ! M : =
rmlllii
II :
! H!
•HUM Mlii
i! i
M M i
ih M
iihmmiiH
i i J-;
Mi; iM
I H hH
H
j M i M i i i ! !
i I
i I
i i
h iili
mm
n mii
! M :
‘Mii
i i
uh
i i 1 ! ! I
i
i! Mm
!
i ju
I j -i
i M i
i !
! i
Ul!
! i Mi
! I
i' i
' M | i | M ■ • II M h
i n i f mu ;!
: i! i • H: H:
I M I i : :	I ; :
■  -------------------------------------m.r.r2.r"L'v*-' ~
MM
i i lil
i i
i:
j vi
Mi
V- V ; .i-""


‘f ■ 'k
... ., -•
'i

V IMENU ORGANOV DELAVSKEGA SAMO= UPRAVI,JANJA, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ
in uprave podjetja M edimo vsem
SODELAVCLM SREČNO IN USPLHAPOLNO
NOVO LETO 1962


,A..
m
\
N*
' "• X
/ x.
JANUAR
19 6 2
i '-!
n!
c^weri-Ci* * *L' k*?
!1!
šrHSvrEH*-™-:..- •
ffAUfMMNtrMffifM’

l-ioKAJ	OB IZIDU PRV.j ŠTJVILK3
Vsak začetek je težak. Morda so bili med nami pesimisti, ki so zmajevali z glavami ter smatrali, da ne bomo uspeli ali pa celo , da nam tako glasilo ni potrebno. Prepričani smo, da bomo s to številko dokazali tudi maloštevilnim pesimistom, kako potrebne naloge smo se lotili in da nam ne more in ne sme biti žal sredstev, ki bodo v bodoče potrebna:zato. Te naloge smo se lotili s skromnimi sredstvi, vendar obogateni z obilo dobre volje, kajti zavedamo se, da je v sistemu delavskega upravljanja služba obveščanja izredne važnosti.
Zgrešeno je misliti, da je tako glasilo potrebno samo velikim podjetjem - nasprotno - smatramo, da velikost podjetja sploh ni in ne more biti ovira za to, ali naj ima podjetje svoje glasilo ali ne. Osnova mora biti današnji družbeni red in vloga neposrednega proizvajalca v vodenju našega gospodarstva.
Res je, da večja podjetja lahko po zunanjosti bolje opremijo svoja glasila, vendar pa ni nobenega razloga, da bi manjša podjetja vsebinsko zaostajala.
Spričo take utemeljitve ne bo naloga uredniškega odbora samo, da uvršča med članke politične tekste, temveč predvsem ta, da preko glasila objavlja sodelavcem rezultate dela posameznih e-konomskih enot ter da z vseh zornih kotov pojasnjuje sodelavcem enotne cilje podjetja. V tern glasilu bo imel sleherni sodelavec možnost, da izraza svoje poglede na posamezne probleme gospodarjenja ali pa ljudskih odnosov v podjetju. Uredniški odbor kot celota se bo z vsemi močmi trudil, da bo glasilo izhajalo pravočasno vsakega 15. v mesecu. Vendar v kolikor ne bo sodelovanja s strani ostalih sposobnih sodelavcev, bomo naleteli na težave, ki lahko resno ogrožajo nemoteno izdajo glasila .
Poleg člankov, ki bodo analizirali gospodarjenje v ekonomskih enotah in v podjetju kot celoti, bomo obravnavali mesečno analizo osebnih dohodkov, analizo prodaje,proizvodnje ter zaključke organov delavskega upravljanja in družbenih organizacij in seznanjali sodelavce z vsemi kadrovskimi spremembami.
Na kraju želimo, da bi sleherni sodelavec pozdravil pobudo o izdaji lastnega glasila,uredniški odbor kot celota pa se bo trudil, da bo preko tega ustvarjal čimboljše odnose med ekonomskimi enotami in posamezniki ter seznanjal vsakega o vseh aktualnih problemih podjetja. Na ta način bo sleherni sodelavec poučen o gospodarjenju v podjetju ter potom tega lažje sodeloval v vseh razpravah,predvsem pa na zasedanjih organov delavskega upravljanja.
Glasilu želimo vrsto let plodnega življenja, ostale pa poziva- ■ mo, da mu pomagajo, da bo vsebinsko pester in sodoben!
otane Marcijan
•	^vC-ITTPaLIZACIJA- K ?jAVSKI.:GA SAMOUPRAVLJANJA -
GARAK CIJA-'DOBRUGA GOSPODAEJIS-JA
!	v c .	...-j;"--- ,,.	. : . ;'.?lv , %
•	'	’	-r
Od uvedbe delavskih svetov pred enajstimi leti pa do sedaj je o: bil. storjen ogromen napredek v tempu razvoja proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Razvoj delavskega samoupravljanja in postopno sproščanje delovanja ekonomskih zakonov sta omogočila in povzročila neprestano rast 'materialnih in družbenopolitičnih pogojev za nadaljnje revolucionarne premike, tako v ekonomskem pogledu, kakor tudi v pogledu novih demokratičnih oblik družbenega upravljanja,. Taka rast družbenopolitičnih in proizvajalnih sil zahteva .tudi 'določene spremembe v nae-inu upravi j a-nja.v odnosu- med podjetjem in družbo ter znotraj gospodarske organizacije.
Spremembe v gospodarskem sistemu, katere so bile izvedene v letošnjem letu, so v okviru celotnega našega gospodarstva dale objektivne možnosti za ureditev teh vprašanj. Rekateri mislijo, da v tem .sistemu ne gre za nič novega. Ti sprejemajo nove ukrepe nekako tako,"kot so bili vajeni sprejemati razne gospodarske ukrepe do,, sedaj« Sodim, da taksni riimajo prav. Gre za povsem nekaj novega - za kvalitetno razliko. Hovo je v tem, da v osnovi.obračunamo z vsemi administrativnimi okviri v ekonomiki in društvenih'odnosih. Gre namreč za"to, Ga dejansko 'razširimo materialne osnove, spremenimo delavca' v dejanskega upravljalca. Poleg’tega pa pojem proizvajalec dobiva povsem drugi širši pomen kot do sedaj, saj dobi lastno gospodarsko bazo v novem sistemu' delitve dohodka.
Spremembe v proizvodnih odnosih čisto logično terjajo spremembo upravljanja v podjetju, V. našem/ podjetju. imamo sedaj že skoraj dve leti- •nagrajevanje po BB. Seveda pa sistem nagrajevanja po JE -zahteva"' tudi določene spremembe v organiza-cijsko-operativn-em smislu." Takoj v začetku- tega nagrajevanja lahko rečemo, da se nismo v polni meri .zavedali vseh elementov, kateri vplivaj d :-ha ustvarjeni, dohodek v okviru' posamezne enote , Nismo se 'd o vbij poglabljali, v : stvari, katere so bistvene važnosti v sistemu-JE, Praksa' dveh let nas' je v tem pogledu že marsikaj "naučila. Nedvomno.so za sleherno ekonomsko enoto najbolj zanimivi elementi: odkrivanje notranjih rezerv, zniževanje proizvodnih: -š uroškov, temeljito. planiran je dn upravljanje s razpoložljivimi sredstvi -s čutom odgovornosti dobre-: ga gospodarja, -Gb utrjevanju sistema ekonomskih enot se postavlja čedalje več, ne samo vsebinskih, ampak tudi organiza-. .. oljskih problemov r V gpo d j e t ju se že dal j .';č asa kaže potreba po določeni reorganizaciji oz, decentralizaciji, tako v operativnem pogledu, kakor tudi v pogledu samega družbenega samoupravljan ja c Neskladnosti, katere se tu kažejo v vsakodnevni praksi, nas usmerjajo na to, da tudi na tem področju nekaj ukrenemo, Te neskladnosti so ravno vzrok, da ne pride polno
4
do izraza samotniciativa vsakega posameznika in kolektiva UE kot celote. Kako bomo v podjetju uredili to vprašanje, je odvisno od zrelosti naših subjektivnih sil. Sicer je stvar hašega kolektiva, kakšno obliko organov uprave si bomo izbrali in- kakšne pristojnosti jim bomo prepustili.
Organi delavskega samoupravljanja v sedanjih razmerah dobijo dbsti globljo vlogo,,, kot so jo pa imeli do sedaj. V tem sistemu ne moremo več uporabljati dosedanje prakse, da upravljamo podjetje iz enega centra in to iz preprostega razloga, ker ima vsaka '..L' svoje specifičnosti. Načelno smo to vprašanje v našem podjetju uredili tako, da bi v vsaki ekonomski enoti izvolili Svet LE za. dobo enega leta in sicer po naslednjem ključu: v kn do 2o ljudi ne bi posebej volili samoupravnega organa, temveč bi bil celoten kolektiv EE organ takšnega upravljanja, s tem da bi izvolili samo predsednika; v EE nad 2o ljudi pa bi volili samoupravni organ - Svet EE - in sicer bi na vsakih lo zaposlenih s tajnim glasovanjem izvolili 3 člane kolektiva. Tako izvoljeni Sveti LE naj bi imeli naslednje pravice in dolžnosti:
1)	Razpravljali in .potrjevali bi mesečne operativne plane proizvodnje.
2)	Sprejemali in potrjevali bi delovne norme, akorde in obračunske postavke "za delovna mesta v okviru LE.	- --
3)	Razpravijali.in koristili bi rezervni sklad osebnih dohodkov svoje LE.
4)	Volili in imenovali bi komisije za sprejem delavcev, disciplinsko komisijo, komisijo za norme itd.
5)	Sprejemali in razporejali delovno silo v mejah letnega plana svoje LE.
6)	Odločali o pritožbah na kazni, izrečene po vodji EL.
7)	.Analizirali realizacijo mesečnih operativnih planov in dosedanjih osebnih dohodkih svoje EE.
8)	Razpravljali o tekočih problemih podjetja in v zvezi s tem dajali določene predloge skupščini Svetov EE ali upravi podjetja.
Slednji bodo dolžni, da o podanih predlogih razpravljajo in o tem prinesejo ustrezne sklepe.
9)	Volili predstavnike v Skupščine Svetov EE podjetja.
10)	Odločali o obratni režiji v okviru obstoječega letnega plaha. •
11)	Sprejemali ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev zapo-slehih in odločali o organizaciji dela EE.
12)	Svet EE naj bi se sestajal po potrebi, vsekakor pa najmanj enkrat mesečno.
Sedanji Delavski svet bi se pa preimenoval v Skupščino
Svetov ekonomskih enot oodjetja.	,	. . . . x
(se nadaljuje )
Milan Golob
5
REZULTATI EKONOMSKIH ^NOT
Minilo -bo že drugo leto "odkar obstojajo v našem podjetju U. Delavski svet se je odločil za to organizacijsko obliko vsled tega, ker je.smatral, da je ena od najboljših in najpopolnejših sistemov nagrajevanja delavcev.
Predno pa začnemo obravnavati rezultate SE za preteklo obdobje januar - oktober 1961., bi bilo prav, da na kratko spregovorimo o njihovem pomenu.
Pod SE razumemo manjšo poslovno enoto v okviru podjetja, ki ima samostojen obračun, kateri omogoča delovnemu kolektivu e-note podrobnejši upogled v poslovanje. EE omogočajo razdeljevanje osebnih, dohodkov po posameznih enotah v sorazmerju z njihovimi uspehi.
Delitev čistega dohodka med posamezne enote je regulirana s pravilnikom o delitvi čistega dohodka, ki ga je DS‘ sprejel na syoji 13. redni seji dne 8.7.1961. skupaj z pravilnikom o delitvi osebnega dohodka.
Pri delitvi ostvarjenega čistega dohodka se upoštevajo potrebe podjetja po finančnih sredstvih za bodoči razvoj podjetja t.j. za finansiranje osnovnih in obratnih sredstev in za dvig standarda delavcev /za sredstva skupne•porabe/ ter za predpisane rezervne sklade.
Sredstva za osebne dohodke se oblikujejo v odvisnosti od:
a)	ostvar jenega učinka, dela-, ki se obračuna po količini proizvedenih in prodanih izdelkov ter storitev proizvodnih in
pomožnih ekonomskih enot,
b)	uspeha enote, kjer delavec dela in
c)	uspeha gospodarjenja gospodarske enote, kot celote, t.j. od doseženega dohodka celotnega podjetja.
Ostvarjeni čisti dohodek po zaključnem računu predstavlja dokončno osnovo za oblikovanje osebnih dohodkov in skladov podjetja. S pravilnikom' o delitvi čistega dohodka je določeno, da se izloči za osebne dohodke 70 za sklade pa 30 /.
Sredstva za osebne dohodke Ej so odvisna od dosežene proizvodnje, oziroma od opravljenih storitev ter zvišanja ali znižanja stroškov, kakor tudi od kvalitete dokončnih izdelkov.
Kot vidimo obstoja več možnosti za povečanje osebnih dohodkov. Prva možnost je večja proizvodnja, druga znižanje stroškov in zadnja preprečevanje kvalitetnih razlik, ki vplivajo na višino dohodka celotnega podjetja. Zato bo morala biti vsaka SE močno zainteresirana, da v svoji enoti odkrije vse notranje skrite rezerve, ter da z manjšimi sredstvi ustvari več kot do sedaj .
Rezultati J j v obdobju januar - oktober 1961. so naslednji
Naziv .i-l	________________________+ uspeh - nouspeh
5		Pomožni obrati		4,649.392.-
10	-	Tkalnica Perovo rVV".	-	1,781.011.-
11	-	Tiskarna	+	2.760.-
12	-	Barvarna .	-	17,645.2o6.-
13	-	Konfekcija	+	8,117.65o.-
20	-	Tkalnica Mekinje .	. r , -	1,586.Sol.-
30	-	Tkalnica Šmarca	+	9,o7o.758.-
60	-	Uprava	-	3,946.361.-
S k	u	P a j :		12,417.6o3.-
Gornji rezultati predstavljajo razliko mod ;dejanskimi in planskimi stroški za proizvodnjo v preteklem letu.
Z ozirom na dejstvo, da so v letošnjem letu stekli novi obra" ti / avtomatska tkalnica, barvarna /, določene postavke v planu niso planirane na podlagi večletnega izkustva ali znanih normativov, temveč na podlagi predvidevanj. Zato se neuspehi teh enot niso upoštevali pri formiranju osebnih dohodi* kov dotičnih enot.
Na kraju naj omenimo še to, da je v izdelavi nov gospodarski načrt za leto 1962. V tem načrtu se bodo skušale odpraviti vse napake in pomanjkljivosti, ki so bile prezrte pri sestavi plana za leto 1961. Pri tem sodelujejo poleg'strokovnega osebja, tudi vodje vseh enot. Na splošno se opaža velika zainteresiranost članov kolektiva za kd, kar je zelo pozitivno' Le s sodelovanjem vseh bomo uspeli, da bodo id postale tisto kar je njihov,namen.
Tine Kovač
POSLOVNI S T fl O Š E I;
a)	Materialni stroški,
b)	Amortizacija,
c)	obresti na poslovni sklad in od kreditov,
d)	Osebni prejemki, ki se štejejo za materialne stroške,
e)	Drugi materialni stroški,
f)	Stroški za izobraževanje,
g)	Prispevki in članarine Zbornicam in drugim organizacijam
h)	Prispevki za socialno zavarovanje preko določene stopnje
PROMETNI DAVEK;
a)	Redni prometni davek od tkanin /tudi medfazni/
b)	Splošni prometni davek 0,5/
- 15 / prispevek skupnosti
ČISTI DOHODEK PODJETJA
a)	. Del za osEbne dohodke,
b)	Ostali skladi:
1)	Rezervni sklad,'
2)	Poslovni5' Sklad, '
3)	Sklad:skupne porabe
■ , r
CELOTNJ DOHODEK;-
!SPLOSNI
STROŠKI;
PROMETNI
DAVEK
DOHODEK
Pojasnilo o delitvi celotnega dohodka
CELOTNI D 0 II C D. J K ; /imenovan tudi brutto dohodek/ Podjetje ali.JE je celotna vrednost vsega prodanega blaga in vseh izvršenih uslug.
CELOTNI DOHODEK' sestavljajo;
1)	Poslovni stroški,
2)	Prometni■davek in
3)	Dohodek.
- 8 -
Če od celotnega dohodka odštejemo POSLOVIL, o TROS KI, to so;
a) toaterialni stroški:
-	ssh tkalnico: preja, para, električni tok itd,,
-	za opismeni tilnico: 'surova tkanine p barve, kemikalije, električni tok, para itd.,
utensilije tkalnice: udarni jermeni, čolnički itd., material za popravila in vzdrževanje strojev: pločevina, razni vijaki, železo, les, cement itd.,
-	material za čiščenje strojev: maziva, omela, metle, krpe itd.,
-	drobni inventar: košare in zaboji za prejo, vedra, sno-
valni in blagovni valji itd.,
-	. ostali stroški: papir, kreda, svinčniki itd.,
stroški investicijskega vzdrževanja /velika popravila/1 vsako večje popravilo, ki pa mora biti v planu velikih popravil, ker se obračun za ta dela vrši ločeno od obračunov za manjša režijska dela,
stroški obveznega zavarovanja: osnovnih /stroji -Zgradbe/ in obratnih'sredstev /surovin - preja - ostale zaloge/,
nagrade vajencem za delo v podjetju 'v času učne dobe. h) amortizacija:
-	Stroji se obrabljajo in izgubljajo na svoji vrednosti!
Zategadelj vsako leto zmanjšamo vrednost stroja ter zato pravimo, da del vrednosti stroja odpišemo. Ta odpisana vrednost je amortizacija /letna/.
Amortizacija je strošek, ki nastane radi	s trg,ja
in ga podjetje vka.lku.lira v celotni dohodek. Višina a-mortizacije /obrabnina/ je za posamezno osnovno sredstvo /stroji - zgradbe/predpisana po posebnih stopnjah« Tako n.pr. znaša za tekstilne stroje 5 /® od nabavne vrednosti.
N.pr.; Vrednost stroja je 100.000,- Bin 5 letni odpis	8.000.-	"
Sedanja vrednost je 95.000.- Din.
Odpis stroja se vrši vsako leto in to vedno v isti višini, vse dokler nismo izbrali v amortizacijskih sredstvih toliko denarja, kolikor jo bila nabavna vrednost stroja - torej v našem primeru 100.000.- Din v 20 letih.
Kot smo že omenili se odpis strojev*'vrši vsako leto v isti višini /pri nas 5 7° od nabavne, vrednosti/ in to ne glede ali je,bil stroj za obračunano obdobje v pogonu 1, 2, 3 izmene ali pa sploh ni obratoval. Spričo tega
je naš interes, da stroj ne.stoji, temveč da čim dalj
časa proizvaja, ne le 8, 12 temveč 24 ur, kajti amortizacija bo ne glede na čas obratovanja ostala vedno ista.	/se nadaljuje /
Stane Marcijan
- 9 -
NAŠJ NALOGJ V LOTU 1962.
Kot vsako leto, tako se je tudi letos postavil letni plan proizvodnje ločeno po ekonomskih enotah /:: j/ ter skupno za celo podjetje. Da hi nam bile naloge jasne in poznane vsem, Vas hočemo na kratko seznaniti s proizvodnjimi plani, katere smo si postavili za lato 1962. Ker plani proizvodnje in plan delovne sile vplivajo tudi na naše osebne dohodke, je prav, da je s tem seznanjen celotni kolektiv.
Da bi se izognili neenakim startom, kot je bilo mišlenje do sedaj, so se ti plani delali na bazi izkoriščanja stroj"ev, enako za vse tkalnice, kakor je bilo to dogovorjeno na sestanku šefov Jd. Delno se je upoštevalo težkoce v posameznih obratih, katere vplivajo na manjše izkoriščanje, kot n.pr.: v noti avtomatski tkalnici, kjer še škrobljenje ni tako, kot bi moralo biti, poleg tega pa gre ta tkalnica prvič v redni plan proizvodnje in nimamo do sedaj nobenih praktičnih pokazateljev. Iz-koriščenje na strojih v novi tkalnici je planirano enako kot v ostalih tkalnicah, kar pa se bo moralo iz leta v leto postopoma zviševati. Plan konfekcije, tiskarne in barvarne pa je napravljen na bazi norma ur, tako da smatramo, da so plani sorazmerno vsklajeni.
Kot plan proizvodnje, tako se je skušalo čimpravilneje planirati tudi delovno silo in so dobile vse enote enako rezervo za koriščenje dopustov in izostankov na podlagi norma ure.
Plan pb dJ je naslednji:
d.; 10 - tkalnica Perovo:
Z 71 delavci naj bi izvršila naslednji plan:
v stari tkalnici	285.713	m2	in	6,139.425	tisoč	votkov
v novi tkalnici	357.o58	m2	in	4,778.248	tisoč	votkov
Skupaj:	642.771	rn2	in	10,917.673	tisoč	votkov
dd 20 - tkalnica Mekinje:
Z 48 delavci naj bi izvršila naslednji plan:
161.111 m2 in 5,378.o84 tisoč votkov
dd 30 - tkalnica Smarca:
Z 86 delavci naj bi izvršila naslednji plan:
na še obstoječih	strojih	344.900	m2	in	6,288.434	tisoč	votkov
nočna izmena v 7	mesecih	68.794	m2	in	924.956	tisoč	votkov
novi stroji	58.823	m2	in	1,121.4o5	tisoč	votkov
Skupaj :	472.517	m2	in	8,334.795	tisoč	votkov
dd 11 - tiskarna:
Z 39 delavci naj bi potiskala
376.9o8 trn
liž 12 - barvarna;
Z 17 delavci naj bi
pobelila in pobarvala	270,000 kg preje
obdelala	329.892 tm blaga.
-j-j 13 - konfel-ccija;
Z 52 delavci naj bi izdelala
1,381.948 kom konfekcijskih izdelkov.
Skupen plan podjetja za leto 1962, je naslednji; plan	proizvodnje	1,-276,399	m2
plan	delovne sile	4o7	ljudi
masa osebnih dohodkov
po obračunski postavki	144?963-111 Din.
Skupni plan podjetja v letu 1961. pa_j_a__ bil našlednji: plan	proizvodnje	842.000	m2
plan	delovne sile	353	ljudi
masa osebnih dohodkov po
obračunski postavki	122,117 .Ho.Din,
Če primerjamo plan proizvodnje- v letu 1952. s planom v letu 1961. se je ta povečal za 54 fo, plan delovne sile pa za 16
V	letu 1961. znaša planirani brutto produkt 89o,722.000 Din
V	letu 1962, pa bo planirani brutto produkt 1,2oo,000.000.Din
Iz tega je razvidno, da se bo proizvodnja bistveno dvignila, delovna sila pa le malo, kar gre predvsem na -račun novih strojev, večje koriščenje notranjih rezerv in pa večjo storilnostjo. Prepričani pa smo, da bomo-ta plan še prekoračili, če ne bo motenj zaradi višje sile.
Matija Jenko
SKLEPI ZADNJIH SIJ' DELAVSKEGA STEPA IN UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
18.redna seja DS;
1.	Šiviljski industriji Kamnik .se dovoli uporaba našega daljnovoda za visoko napetost,da se priključi napeljava,kakor tudi uporabnost transformatorskega prostora.Istočasno se ji® v primeru prostih kapacitet dovoli uporaba nase pare.
2.	Podjetje se udeleži "Sejma tekstila 'j ki.. .b .0 prihodnje leto v Ljubljani. S troski bodo znašali ca 500,000.--Din.
3.	Tov.direktorju se prepušča uporaba vsega reprezentančnega in reklamnega fonda.0 porabi naj se poroča na sejah UO in DS.
4.	Podjetje se vključi .v "Modno hišo" v Ljubljani in sicer z mesečnim prispevkom Din 125.000,- za dobo dveh let.3a člana
v UO se postavlja tov.direktorj a Marcijan Staneta,za namestni= ka pa tov.komercialnega Škerlec Jožefa.Imenovana se pooblaš= čata tudi za podpis potrebne pogodbe,
5.Odprodajo naj se za podjetje neuporabna osnovna sredstva gl. predloženega seznama DS.
6.	Nabavijo naj se gl.predloženega seznama podjetju potrebna
osnovna sredstva.	...	■	.	.
7.	Potrdi se plan za leto 1962.,v katerem je omenjena gradnja tkalnice na Perovem,gradnja stanovanjskega bloka in nabava
8 jaquard-strojev.Za gradnjo stanovanjskega bloka in nabavo strojev je treba dobiti kredit v višini ca 21,000000.-Din.
8.	Podjetje naj prične z izdajo tovarniškega glasila,ki naj bi izhajalo enkrat mesečno.
9«Vsem delavcem,ki so bili pred združitvijo podjetja v "Svila= nit" zaposleni v obratu Šmarca,Mekinj e ali "Jugopamuk" se pri= zna stalnost v podjetju za ves čas njihove zaposlitve v omenje= nih obratih.
10.	članom kolektiva,ki do sedaj še nimajo priznane vse delovne dobe,se izplača starostni dodatek od 1,januarja tistega leta,v katerem si je delovno dobo uredil in je bila ista vpisana v delovno knjižico.Brez vpisa v delovno knjižico se starostni . dodatek ne more izplačevati.
11.	Na novo sprejeti delavec prejema v času priučitvene dobe 75$ od obračunske postavke delovnega mesta kjer se priučuje in to brez $ dotične EE kjer dela,dokler ne dela po normi.
12.	Za člana UO Komunalne banke, Kamnik,s e imenuje tov.direktorja Marcijan Staneta.
13.	Zavrne se zahteva strank Vavpetič Alojza in sinov iz Šmarce po uvedbi postopka za izbris vknjižbe obstoječe služnostne pra= vice v korist nacionaliziranih zgradb,ki so v upravi gospodar= ske organizacije tekstilne tovarne "Svilanit".
14.	Bivšim borcem NOB in članom ZB omogoči podjetje šolanje za pridobitev kvalifikacij.Borcu Stiftar Antonu se plača šolnina za pridobitev omenjenih kvalifikacij v višini 33.000.-Din.DS pooblašča UO,da rešuje navedene stvari.
15.Sindikalni podružnici se nakaže 200.000.-Din za izvedbo prireditve Dedka mraza.
16.V UO podjetja se imenuje se dva člana kolektiva in sicer:
P e r a n Miha - za namestnika Kosirnik Jože Šuštar Slavko - za namestnika Rozmanič Vinko.
- 12..-
3.izredna seja DS:
1.	Potniki bodo v letu 1962.prejemali samo provizijo od proda= nih artiklov in. ne več plačo in provizijo kot do .sedaj.
2.	Pormirajo naj se:-predlagana delovna me sta ^potrdi jo grupe in n./ obračunske postavke, istočasno pa naj se pregrupirajo,povečajo
ali ukinejo druga delovna me Sta,če je to potrebno.
■4; h"	>fld 1.	'
3.	dl 600 - uprava,naj se razdeli v dve enoti tako,da bo proda= ja samo s to j na JS.'
SKUPI 8.RODNI SJJ.S tJPRAVlilGA.ODBORA:
1.	Tov.Pečevnik Peter se premesti na delovno mesto glavnega dessenateurja,na njegovo delovno mesto t.j.' obratovodja tkal= niče v Mekinjah pa se postavi kot v,d. tov.Koncilja Cvetko.
2.	V "Delo" se da razpis za naslednja delovna mesta: za šefa plansko-analitskega sektorja
obratovod ja tkalnice svile
vodja kemijsko-fizikalnega laboratorija
šefa prodaje in
steno dakti1ografa
3.	Za v.d.plansko-analitskega sektorja se postavi tov.Krapež J. Za v.d.šefa nabave tov.Okorn Tomaža.V primeru,da dobimo za vodjo barvarne in apreture namestnika t.j.zameno za tov. Makovec Staneta,bi ta prevzel del.mesto šefa plansko-analit= skega sektorja.
4.	Tov.direktorju,tehničnemu vodji in vodji tiskarne se odobra= va potovanje v Zagreb,kjer naj bi si imenovani- ogledali ponudei* no tiskarno od firme "Tvorpam" t.j.tiskarske mize,kopirni apa= rat in parilnik. Istočasno pa naj se imenovani oglasij.o v "Tek= stilstroju"- zaradi nabavljenih strojev.
5.	U0 se strinja z višino vodnega prispevka Din 5,000.000.-Din 6.ObLO,Kamnik naj se nakaže 270.O0O.-Din za prireditev Dedka mraza.
7.Uprava podjetja je dolžna za zaščiti obrate pred vlomi in tatvinami.
" 'X . v
-/j
*: . cCi;
" MODNA HIŠA "
Industrija se vključuje.v nadrobno prodajo
Dne 11.decembra so v Ljubljani v Cigaletovi ulici slovesno odprli "Modno hišo" - prvo tovrstno specializirano industrijsko prodajalno v naši republiki. Ta "Modna hiša" predstavlja docela novo obliko trgovine, v kateri nudi 35 industrijskih podjetij, včlanjenih;v 'Poslovnem združenju proizvajalcev tekstila in konfekcije, potrošnikom najširšo izbiro svojih izdelkov in to po načelu samoizbire, ki mnogo olajša nakup.
.Otvoritev take prodajalne je.dogodek izrednega pomena za nadaljnji razvoj in modernizacijo trgovine ne samo za Ljubljano, temveč za našo trgovino nasploh v okviru vse države. S tem načinom si industrija vedno bolj uspešno prizadeva vključiti se .v neposredno nadrobno prodajo svojih izdelkov. "Modna hiša" v Ljubljani je sodobno urejena trgovina tipa veleblagovnice ki je specializirana za tekstilno blago, konfekcijo in pletenine. S to "Modno hišo" stopa industrija v neposreden stik s potrošniki, kar bo v korist tako potrošnikom, kakor tudi proizvodnji, ki bo po najkrajši poti spoznavala okus in želje kupcev. Hkrati bo tudi regulator cen v nadrobni trgovini s tekstilnim blagom in konfekcijo, "Modna hiša" je pravilen odgovor na vprašanje, kakšna naj bo resnična modernizacija naše trgovine, če hočemo hitro povečati njene zmogljivosti in doseči čim ožjo povezavo med proizvodnjo in trgovino. 0 smotrnosti vključevanja proizvodnje v neposredno nadrobno prodajo blaga so mnenja še vedno različna. Za odpiranje industrijskih prodajaln se že dolgo zavzemajo vsi, ki poznajo vedno bolj pereče neskladje med naraščajočo industrijsko proizvodnjo in vedno večjo kupno močjo ter med dejanskimi možnostmi trgovine, da bi z ene; strani lahko absorbirala večjo proizvodnjo, z druge strani pa nudila potrošnikom tako izbiro blaga, ki bi čimbolj ali povsem ustrezala potrebam oziroma kupni moči. Odpiranju industrijskih .prodajaln pa še vedno nasprotujejo predvsem trgovska podjetja zaradi bojazni pred konkurenco in tisti, ki vidijo v neposrednem vključevanju industrije možnost za monopolni položaj njenih prodajaln. Če upoštevamo dejansko stanje in zmogljivost trgovine na drobno pri nas, potem bo omenjena bojazen trgovskih podjetij še dolgo neutemeljena, bojazen pr-ed' monopolom' industrije v nadrobni prodaji pa je upravičena le v izjemnih primerih, ker se ji je mogoče pravočasno in učinkovito izogniti.. Smotrnosti odpiranja industrijskih prodajaln ni potrebno posebej dokazovati, ker vsaka taka nova prodajalna zelo. hitro opraviči svoj obstoj in pokaže prednosti, ki jih naše nadrobno trgovsko, omrežje še nima. Na pobudo industrijskih podjetij, da bi si ustvarila lastno omrežje nadrobnih" trgovin, ne moremo gledati kot na željo industrije, da hi spodrinila dosedanje klasične posrednike med proizvodnjo in potrošnjo, temveč moramo videti v njih le enega izmed načinov širjenja in modernizacije nase-
ga blagovnega prometa, ki s e bo po tej poti samo še hitreje otresal zaostalosti in se -približal ravni razvitosti, kot jo zahteva proizvodnja in potrošnja* Ljubljanska "Modna hiša" je očiten in vsakomur razumljiv dokaz za to, in če bo njen delovni kolektiv uspel v najkrajšem Času izpolniti vsa pričakovanja in napovedi, potem bo tistih, ki danes še nasprotujejo neposrednemu vključevanju proizvodnje v nadrobno prodajo, vedno manj, vedno več pa bo industrijskih podjetij, ki ne bodo dvomila v veliko korist neposredne prodaje oziroma neposrednega stika s potrošniki. K temu bo industrijo sililo tudi dejstvo - predvsem hitro naraščanje proizvodnje oziroma zalog, zaradi česar bodo seveda prisiljeni odločiti se za nadaljnje širjenje oziroma preusmerjanje zmogljivosti, ali pa storiti vse za stalnejši plasma zato, da blago ne bi ostajalo v skladiščih in jim vezalo prepotrebna obratna sredstva.
Kolikšno izbiro blaga in izdelkov lahko zagotovi omenjeno število industrijskih podjetij, ki bodo prodajala v "Modni hiši" vse svoje izdelke, si ni težko predstavljati. Ta podjetja bodo na enem, smotrno urejenem in vsestransko dobro-opremljenem prodajnem prostoru stalno kazala, kaj zmorejo, kaj obsega njihov proizvodni program, vse svoje■dosežke pa bodo sproti posredovala potrošnikom, ki jih bodo ali sprejeli ali zavračali. S tem bo moral enkrat za vselej vsaj pri tekstilu izginiti doslej pogosten in upravičen očitek s strani potrošnikov, da naša podjetja proizvajajo za sejme in za trgovino posebej, kajti tistega, kar so prikazovali na sejmih, navadno nikoli ni bilo mogoče dobiti tudi v trgovini. Seveda je bila pri tem v večih primerih tudi krivda trgovine, ki je mnogokrat odklanjala nakup modnih novosti. Pozitivno je tudi dejstvo, da pri trgovini, ki jo vzdržujejo oziroma zalagajo z blagom ob enakih pogojih številna podjetja iste industrijske stroke, odpade že v naprej bojazen pred monopolom, ki je - sicer edini utemeljeni očitek na račun specializiranih industrijskih prodajaln. V "Medni hiši" do monopola ne bo moglo priti, ker bodo kupci na enem prodajnem prostoru lahko kupovali blago od tistega proizvajalca, ki jim bo najbolj ustrezalo ter bo na vsakem izdelku označeno, katero podjetje ga je izdelalo.
V smotrnost razvoja blagovnega prometa po tej poti zato ni mogoče dvomiti niti s stališča potrošnikov, ne s stališča proizvajalcev, pa tudi ne s stališča trgovine, ki se bo ob takih prodajalnah le še bolj zavedla svoje vedno odgovornejše posredniške vloge med proizvodnjo in potrošnjo*
Sklep samoupravnih organov naše tovarne, da se vključimo v "Modno hišo" jo za pozdraviti. Maši izdelki bodo tako neposredno potrošnikom na.razpolago, S tem jo dan tudi prvi prispevek oziroma storjen odločilni korak, da skrajšamo pot izdelkov od proizvodnje, do potrošnika
Jože ekerlec
POROČILO KADROVSKO - SOCIALNE SLUŽBE
Prepričani smo,da bomo z uvedbo izdajanja našega glasila Stotr pili v še boljši kontakt z vsemi člani kolektiva,ki bodo lato potom vsak mesec seznanjeni z stanjem zaposlenih,gibanjem de= lovne sile,z vzroki odhoda iz podjetja,ter vsemi morebitnimi socialnimi problemi. Obveščeni boste o nesrečah pri delu,o načinu odklanjanja nesreč, o izobraževanju kadrov t.j. priuče= vanju novincev na delovnem mestu in izpopolnjevanju starejše^ ga kadra.
V	naši tovarni je zaposlenih 369 delavcev - od tega 111 moških 258 žena,4 vajenci in 2 honorarna.
V	tem letu je bilo sprejetih 34 moških in 39 žena
iz podjetja je odšlo	18 moSkih in 24 žena
Vzroki odhoda delovne sile v primerjavi z 1. 1960
	1961	“TT		1960	
	M "	Z	M	Z
1.Lastna odpoved	6	5	9	i:
2.Sporazumna odpoved	2	7	-	-
3.Med poizkusno dobo	3	2	-	-
4.0d>iod na odslužen j e voj	1		8	
5 .čja^gvol jna zapustitev	2	5	2 '	i
6.Upokojitev	1	3	—	i
7.Disciplinska odpoved	2	1	-	-
Skupno:	42			32	
Upokojeni so bili:				
starostno: tov.Bertoncelj	Julijana in	Šmidovnik Marija		•Ji
po socialni liniji: tov.Jerše Franc in Mikek Rozalija.
Vsem želimo,da bi še dolgo vrsto let uživali sadove svojega dela.
Poroke v tem letu:
Tov.Kovačič Anica por.Bernot,Podjed Ivanka por.Pipan in Pipan Lovro,Burja Zinka por.Osolnik,Korošec Franc,Belšak Jožica por.Borec,Spruk Marija por Zlatnar,Homšak Cecilija por.Marinič,Slanovec Cvetka por.Desnica,Grilc Marija por.Zarnik, Dosedla Tatjana por.Savelj,Devetak Marjan,Okorn Tomaž,Grabnar Vinko in Mejač Ana por.Grabnar,Spruk Francka por.Martinc, Sušnik Štefanija por.Plahuta,Kozole Ljudmila por.Babnik,Drmal Elizabeta por.Balantič,Kos ir Anica por.Poravne,Balantič Andrej Slapar Nikolaj in Likar Roman. -
Obilo sreče na novi živijenski poti!
Mišic Danica
iL6
TJK3TILN0 VZ0RČJNJ3 - Z MODO ALI BR.,Z N JR?
V daljnih tisočlotj ih preteklosti so naši prodniki izdelovali oblačila zgolj z namenom, da se nagonsko zaščitijo pred atmosferskimi neprilikami narave. Za ravvojem pa ni vodila človeka vedno samo potreba po zaščiti telesa pred mrazom in drugimi neprilikami, ampak ga je cesto vodila tudi želja po okrasitvi telesa. Opazovanje narave, tor začetki njenega posnemanja, je začelo vzbujati v človeku čut za lepoto in estetiko. Razvoju tega čuta 'človeške duševnosti se imamo zahvaliti za mnoge lepe stvoritve tekstilnemu vzorčarstvu in splošni ustvarjalni umetnosti. ■
Debela knjiga bi bila, če bi hoteli opisovati razvoj tekstilnega vzorčenja skozi stoletja. Od prvih iznajdb, ter preko vseh dob preteklosti, se jo vzorČarstvo spreminjalo in dajalo pečat dobe. Vsaka doba pa je svoje specifičnosti ohranjala -ter služila za izvor in spodbude pri iskanju motivov. Ne le notranje zadržanje človeka, temveč tudi njegov zunanji izgled je neprestano podvržen pestrim spremembam, ki se odražajo v oblačilih,najvidnejše pa predvsem v ženskih oblačilih - modi.
Če hočemo dobiti jasno sliko o zgodovini tekstilnega vzorčenja in odnosa do zahtev oblačenja, se moramo v kratkih obrisih dotakniti glavnih obdobij razvoja mode in tekstilnega oblačenja.
Stari Dgipčani so nosili navadno tkana lanena oblačila, če pa so jih vzorčili so motivi kazali figure podjarmljenih narodov, kako prinašajo tribut svojim gospodarjem. Iz najdenih vzorcev so razvidne toge geometrijske oblike, nanešene z barvo na tkanine /tisk/. Tudi pri starih Grkih je bilo vzorčenje tkanin močno razvito. Ostanki tkanin iz rte dobe nam,dajejo vtis, da so bili vzorci z barvo naneseni na lanene tkanine . V tem obdobju že zasledimo barvasto pisane motive v gobelinski tehniki. Motivi so bolj sproščeni in prikazujejo motive iz grške ggodovine in mitologije. Nekje je omenjena barvna-pisanost grških oblačil; modra, škrlatno rdeča, rumena, temno vijoličastna, jabolčno zelena, bela in morska modra« Svilene vzorčne tkanine so znane iz prvega stoletja v deželah Sredozemskega morja. Redki ostanki na tkaninah kažejo veliko bogastvo v vzorčenju. Motivi so grajeni na kvadratih, trikotnikih, krogih itd. Kasneje se že kažejo vplivi kršan-stva, v glavnem pa prevladuje grško-rigska motivika. V začetku 15 stoletja se kaže v vzorčenju gotski vpliv /vzorci imajo obliko listnih in cvetnih oblik/. Proti: koncu 15 stoletja pa se kaže vpliv-,, rensar.se / okvir j ene slike v brokatni teh9 niki/. V 16 stoletju sledi španski način oblačenja;,' ki ne dopušča velikih vzorcev. To je pripeljalo do tega, da se je začelo izdelovati dekorativno blago /tapete, pohištvene prevleke/, drugače vzorčasti kot blago za obleke. V 18 stoletju začnejo vzorci dobivati vedno bolj baročni karakter /težnja
-17-
je za čimbolj naturalistično podajanje predmetov/. V tej dobi cvete.v Franciji svilarstvo in se začne ločitev vzorčenja za ženska in moška oblačila.
Če se samo malo ozremo nazaj vidimo, da so vsa obdobja vzorčenja v preteklosti le odraz splošnega, estetskega hotenja dotič-nega obdobja in kraja. Motivi barvo in tehnike so podrejeni potrebam mode. Vendar je skoro do 19. stoletja tekstilno vzorčenje - moda, dosegljivo le previligiranim' narodom. Z genialno iznajdbo šakardskega stroja Josefa, Marije Jacquarda /1805/, nastopi poenostavitev vzorčenja in s tem množična proizvodnja tkanin. Tako so bogate vzorčne tkanine prenehale biti privilegij posameznikov vladajočega razreda.
Tekstilno vzorčenje je z vsemi svojimi tehnikami /žakard, filmski tisk, rolo tisk, pletenjem, barvanjem, tkanjem, predenjem, apreturo/ itd., vedno bolj podvrženo muham modernega moloha - mode. Temu modernemu božanstvu, ki mu kultiviran človek žrtvuje premoženje', in dostikrat osebno udobje.
IN KAKŠbN J d ODNOS TDKbTILNjGA: VZORČENJA NAPHAM MODI V NAŠSM
PODJETJU!
Točen.'odgovor- na to vprašanje ne bi bil pravilen, če bi rekli, da je Vzorčenje v koraku z modo, prav tako pa ne moremo reči, da je vzorčenje popolnoma svojeglavo in indifirentno do mode. Da je tako 5 in da ni točno ne prvo nc drugo nam potrjuje več dejstev. Morda se bo kdo celo vprašal, kaj delamo v našem podjetju takega, da bi morali iti v korak z modo? Kar poglejmo naprimer naše izuelke iz svile. Vsi naši artikli iz te surovine /kravate, šali, zavese, pregrinjala/, zahtevajo čim tesnejši korak z modnimi novostmi sezone /velikost vzorca, modna barva dozena/. Pri teh nujnih vsakodnevnih zahtevah' tržišča po pestrem asortimanu pa se pojavljajo zapreke. Trenutna zahteva pri kravatnem. vzorčenju so velika sosledja, naši žakard-ski stroji pa dovoljujejo le l/3 žaljenih velikosti sosledij. Ta. problem bo v veliki meri rešen z nabavo novih žakardskih strojev. Na gladkih žakardskih■statvah z minimalnimi tehničnimi možnostmi tkanja se momcntalno izdeluje zelo prodajni artikel voile. če pa se bo modna zahteva uprla temu artiklu, bo težko najti artikel, ki bi se mogel izdelovati na teh strojih in ki bi bil iskan na tržišču. Poleg teh muhavosti jo posebno vprašanje svilenih surovin. Surovine naročamo za loto dni naprej. Ta povzroča mnogokrat težave pri sestavljanju modnih barv. . ,
Poleg omonjc-nih slabosti, naj omenimo še d o-se dan ji način samega sestavljanja vzorcev. To je bil doslej delokrog vodje 253. Le ta je imel poleg organizacijsko ekonomskega dela na ramah celotno sestavo osnovnih bar1/ in dezenov v kolikor, niso. bili dezeni individualne zamisli dessinateurjev. Ne eden, ne drugi ni imel dovolj časa, da bi lahko sledil utripu modnih zah-
tev, ker je Ml prezaposlen z samim izdelovanjem vzorca. To je dostikrat pripeljalo do nasprotij med tržiščem in proizvajalcem, ker je bila med njima premajhna povezava.
Tako pestra in specializirana proizvodnja kot je v našem podjetju zahteva veliko pazljivosti v tem, kako izgleda blago, da bo za naše tržišče. Potrošnika kaj malo zanima kakšne tehnične ovire mora premagovati podjetje v tehnološkem procesu pri izdelovanju blaga. Njega zanima le končni izdelek - prodajni izgled blaga.
Tako pestri asortiman frotir - artiklov in dezenov, kot ga imajo le ti zahtevajo najtesnejšo povezanost, to pa zahteva možnost in vsklajenost in barvanja v lastni ba^arni. 'Vedno bolj je .čutiti, da frotir - artikli ne služijo izključno praktičnemu namenu, pač pa postajajo vse bolj modni artikli.
Vso pestrost v vzorčenju, ki zajema tehniko žakardskega vzorčenja pri svili in frotirju, pestro vzorčenje v tehniki snovanja in tkanja v bombažu in frotirju, vse tehnike filmskega tiska, kombi tiska in floka, dopolnjuje še lastna konfekcija. Takšna pestrost v vzorčenju in tehnikah ob starem strojnem parku zahteva od posameznika in kolektiva najtesnejše sodelovanje. Vse naše delo bo tako našlo uspeh v konkurenci na tržišču.
Peter Pečevnik
VLOGA IN MESTO ZK V" NOVIH POGOJIH
Hkrati z revolucinnarnimi premiki v celotnem razvoju naše druž be, se je nujno spremenila vloga ZK. V sedanji fazi razvoja socialističnih odnosov v podjetju, dobiva ZK, ki je po svoji idejni vsebini najnaprednejši element, novo in poglobljeno vlogo. Prišel je čas, ko lahko trdimo, da lahko sleherni proizvajalec postane tudi aktiven upravljalec sredstev za proizvodnjo in dohodka, ki ga ustvarja na svojem delovnem mestu.
To pa pomeni, da smo prešli z oblasti v imenu delovnih ljudi na oblast delovnih ljudi samih. Prav ta parola, ki ji bomo s izvolitvijo svetov BE dali tudi idejno vsebino, nam zagotavlja, da tam kjer vsi vladajo, nihče ni vladan. Z drugimi besedami povedano, da prav sedaj dobiva dokončno formulacijo - geslo "tovarne delavcem". Čeprav.smatramo, da so bila ta načela o-blikovana že leta 1950., s sprejetjem predpisov o Bo, lahko trdim, da so dobila najbolj določeno in oblikovano vsebino prav v sedanjem obdobju. Delavci bodo v okviru EE lahko najbolj odločno,konkretno izi jasno lahko razpravljali in odločali o problemih, ki so sedaj več ali manj šli mimo njih. V tem sistemu neposrednega upravljanja bodo zlasti prišle do izraza vprašanje delitve dohodka, normiranja, notranih odnosov v kolektivu in podobno.
Ko ugotavljamo prej navedene elemente, ki po svoji vsebini pomenijo pomemben prispevek k razvoju socialistične družbe, se nam takoj vsili vprašanje, v kakšni meri in kako naj bo v tem procesu udeležena organizacija ZK. 0 tem je obširno razpravljal III . plenum CK ZKJ. Med drugim je bilo ugotovljeno, da delo članov ZK ni več ozko v osnovi organizacije' in po raznih "zadolžitvah" posameznikov. Osnovna organizacija mora biti in postati šola, ki bo dala svojim članom idejno podlago in določala načelno politiko dejavnosti članstva. Člani ZK ne nastopajo več v "imenu partijske organizacije", ampak se konkretno s svojimi stališči in pojasnovanjem linije ZK borijo v družbenih organizacijah, za naprednejše in najbolj socialistične rešitve posameznih vprašanj'. :!?a III. plenumu CK ZKJ so bile jasno formulirane oblike dela članov ZK. Organizacije IM, sindikata, delavski sveti, upravni odbori in drugi organi' družbene samouprave se področja, kjer prihajajo do izraza naprednost in borbenost članov ZK. ITI dovolj, če je nekdo dober delavec na delovnem mestu, da bi bil član ZK. Od članov ZK danes delovni ljudje pričakujejo mnogo več. Dober komunist mora imeti predvsem razčiščene pojme o principih, ki so lastni organizaciji ZK, karpomeni, cd.a ima jasno formuliran svetovni nazor, da je seznanjen z vlogo ZK pri graditvi socializma in se odločno zavzema za vse napredne ideje, ki po svoji vsebini koristijo stvari socializma. Dalje mora v vsakodnevnem življenju s svojim zgledom uveljaviti stališča ZK, tudi o vprašanju družinskih odnovov, medsebojnih odnosov v "kolektivu in tovarištva. Člani ZK bomo lahko samo tako opravičili Zaupanje, katerega uživa ZK pri naših delovnih ljudeh.
P-.:-	. Andrej Drmal
: SINDIKALNA PODRUŽNICA V BLIŽNJI PRIHODNOSTI "	' ;
Široki razmah decentralizaci je, ki j e "tudi :V'našem'podjetju v polnem teku, nalaga sindikalni podružnici dolžnost, da razširi in poveča svojo dejavnost pri reševanju prdbleinčv, ki nastajajo v vsakdanjem, .življenju.. Pri tem je treba probleme gledati z vseh strani, da bomo dobili rezultate, kateri odgovarjajo razvoju ekonomskih in družbenih odnosov.
Da bomo pa uspeli, je'nujno"potrebno angažirati čira večje število ljudi, Km bodo 'sposobni proučevati probleme in najti možnost za njihovo rešitevi
Kot je znano' se bo po; novem 'letu ‘ tudi ::V našem podjetju povečalo število odbora sindikalne podružnice, Lem' 'novoizvoljenim članom, ki bodo delali neposredno po posameznih enotah, želimo, 'da bi bili čimbolj aktivni, kajti zavedati se moramo, da niso naloge sindikata samo te, o katerih smo do sedaj razpravljali, ampak naj bi se njihova dejavnost razširila tudi na
20
polju idejno politične vzgoje, aktiviranju vseh članov v samoupravi j.an ju itd. Vsekakor pa se je treha prizadevati za neza-držano rast proizvodnje in produktivnosti dela, za krepitev socialističnih odnosov ter osvoboditev neposrednega proizvajalca.
Slavko Poljanšek
MLADINSKI AKTIV "SVILANIT"
V našem podjetju je zaposlena večinoma podeželska mladina. V bližnji okolici podjetja oziroma na področju Kamnika stanuje le malo število članov. Težave z našo organizacijo pa so tudi v tem, ker smo razdeljeni na tri obrate. Zato sekretariat ne more tako pogosto sklicevati sestankov in sej, kjer bi se pogovorili o raznih problemih, ki nastopajo v sami organizaciji.
Na zadnji seji sekretariata smo diskutirali tudi o decentralizaciji aktiva LM vsaj po obratih, če že ne po EE. Mnenja smo bili, da bi bila najbolje decentralizirati aktiv po obratih.
Tako bi se razdelili na tri skupine; Perovo, Mekinje in Šmar-ca, katere bi vodili samostojni sekretariati. Člani teh pa naj bi bili avtomatično tudi člani centralnega sekretariata aktiva.
S tem bi bila omogočena tudi večja aktivnost mladincev. Z decentralizacijo bi lahko prešli tudi na novo obliko sestankov. Mladina določenega obrata, lahko pa tudi samo ene izmene, bi se sešla med odmorom in se pomenila o raznih problemih. V prijetnem in prijateljskem pogovoru se da veliko več povedati in napraviti, kot pa na neznansko dolgih in utrudljivih sestankih. Večkrat smo že razpravljali o prostorih, ki so določeni za družabno izživljanje članov kolektiva. Pri nas je o tem kaj malo slišati. Saj nimamo niti enega prostora za sklicevanje sestankov komiteja.
Opaziti je, da je mladina vse premalo zainteresirana za samo dlovanje aktiva v podjetju. Zato bodimo v bodoče intenzivnejši in mladini posvečajmo vso pozornost pri političnem in družabnem življenju. S tem bo tudi naše delo pokazalo plodnejše uspehe. V bodoče naj se mladi ljudje, ki pridejo v podjetje, sproti vključujejo v Mladinsko organizacijo.
Za zdravo in uspešno delo celotnega mladinskega aktiva je potrebna dobra organizacija, če hočemo, da bo delo plodno.
Pavel Žaubi
21
NOVICE IZ "TEKSTILNEGA OBVEŠČEVALCA"
V	začetku avgusta so pričeli v predilnici tovarne "Tekstilin-
dus" iz Kranja izdelovati tudi česano in polčesano prejo. Proizvodnja tovrstne preje je za to tekstilno podjetje pomembna tako z ekonomske kakor tudi s proizvodnje plati. Potrebe svoje tkalnice bodo v "Tekstilindusu" krili z lastno proizvodnjo.	______
V	Beogradu gradijo ob cesti Beograd - Zagreb, v bližini tovarne "Zmaj" nov tekstilni objekt. Ta tovarna "Sutjeska" se gradi na prostoru 14,5 ha, same zgradbe pa bodo zavzemale 45 tisoč m2. Na nepokritem delu zemlje bodo postavili razne športne objekte, dočim bo ostali kompleks okoli proizvodnjih obratov zasajen s parkom.
Tovarna se gradi v štirih etapah. Prva dela bodo končana koncem leta. V tem času so v glavnem zgradili stavbo za predilnico z aneksom in skladiščem za surovine. Nova predilnica naj bi začela obratovati z normalno proizvodnjo v drugi polovici prihodnjega leta.
V	drugi etapi naj bi zgradili prvi del tkalnice, ki naj bi let no izdelala okoli 16 milijonov m2 raznih finalnih izdelkov. Ta tkalnica bo začela obratovati predvidoma koncern leta 1965.
■Ostali dve etapi predvidevajo razne gradnje v času naslednjih 7 let. Tako bo. ta novi tekstilni gigant v Beogradu imel 40 tisoč vreten, s; pomočjo katerih bodo letno izdelali okoli 5.390 ton razne preje, na 750 širokih avtomatskih statvah pa bodo izdelovali okoli 30 milijonov m2 raznih tkanin.
Nova tovarna, ki bo izdelovala predvsem bombažne artikle, bo opremljena z najmodernejšim strojnim parkom, ki bo prvič v zgodovini tekstila izdelan v domačih tovarnah.
Belilnica tekstilne tovarne "Ukrina" iz Dervente je ena izmed najmodernejših belilnic v državi. Ko bodo montirali še posebne naprave za filtriranje vode, se bo njena kapaciteta in možnost uslug povečala za okoli 50>. V zadnjem času je podjetje zaprosilo tudi za večje posojilo, ki ga bo predvsem uporabilo za rekonstrukcijo^ svojega že zastarelega strojnega parka.
V. Zadru gradijo.v okviru tekstilnega kombinata "Boris Kidrič" novo veliko tkalnico. V že dograjenih dvoranah se postopoma montirajo statve. Skupno so jih kupili 300. Nova tkalnica bo dala tržišču letno okoli 6 milijonov raznih bombažnih tkanin.
Miha Lap
22 -
REBUSA
Z""X v ■
v ) c
/	vy
"X/

, r

// I

/ 7

1
v X;l
; TARA iBRUTTO
j z	v /
r\... v
\ i
gg ■■..
, ii.
-x-
d
e z ..z: z

(f
5 A 7. -	-
-	. '' fi ■ h
• z .v'
*.» zv-
Y/:r":
v. ,
«1*1:
Z*Z'
1
: .
X;.:,.. ■
:: \:z>'
? N

Priimek in ime člana našega kolektiva
i 1
! 1

rj
ifp
8"""tq y •--•rnr/:...tiWlTTl 
■	! i	J
\ ; !
	
i2i mgjuiisi

16.\

.' 27 ..18
.ggi_
1
|...f7'.-f20]"2l|’r^22r[
h
.........i
X1
i 1 1
24

"1"'...f™'
T
Wk

.J
KRIŽANK A'
Vodoravno; 1.Nas drugi dom
7. zgodnja 8.kemični znak za kovino 10.predlog 11.veznik 12.iz njega izdelujemo platno 14.član družine 16.isto kot 4 navpično 18. lep 19 »kemični znak za natrij 20,samo= glasnik in soglasnik 22.glagol/l.os, mn./ 25. pod. 1.obrnjeno.
Navpično; 1.isto kot 1 vodoravno 2.kemični znak za.iridij 3.industrijska rastlina 4.francoski protekto= rat na ozemlju današnjega Vietnama /tudi domače ime za tp državo/
5.kemični znak za natrij 6.isto kot 25.vodoravno 9.poškodba 11.posedujem 13« del kratice ljubijan= ske veleblagovnice 15. prva in predzadnja črka abecede 17.eden od staršev,21.isto kot pod lu.vodoravno 23.veznik
24.zaimek /množ./
Reševalcem križanke bomo zelo hvaležni,če nam pošlje j o/laiiko tudi anonimno/ svoje misli ob rešitvi pod št.1.
-23-
POSSTNICI
f	J
INA KRIST {	NIKI TALC
___________________j	l	      J
V katerih oddelkih	naše	tovarne	bi	rada delala	omenjena
delavka in delavec.
Vse rešitve pošljite najkasneje do 15.januarja na Uredniški odbor našega glasila./ Tajništvo podjetja/.
V S S B I N A:
1.	Nekaj besed ob izidu prve številke
2.	Decentralizacija delavskega samoupravljanja -garancija dobrega gospodarjenja
3.	Rezultati ekonomskih enot
4.Shema delitve celotnega dohodka 5.Kaše naloge v letu 1962
6.Sklepi zadnjih sej delavskega sveta in upravnega odbora podjetja
7.	"Modna hiša" - Industrija se vključuje v nadrobno prodajo
8.	Poročilo kadrovsko-socialne službe
9.	Tekstilno vzorčenje - z modo ali brez nje
10.Vloga in mesto ZK v novih pogojih
11.Sindikalna podružnica v bljižnji prihodnosti
12.	Mladinski aktiv "Svilanit"
13.	Novice iz "Tekstilnega obveščevalca"
14.	Zabavni kotiček
Glasilo bo izhajalo vsakega 15. v mesecu.Urejuje ga uredniški odbor; Pavlič Avgust,Brodnjak Henrik,Mišič Danica,Pečevnik Pater,Gregorič Anica,Mubi Katarina in Lap Mihael.
ČLANI KOLBKTIVA - PRISPEVAJTA ČLANKA ZA NASE GLASILO -
V'
\

I