/ ·\ izdaja zveza geodetov slovenije · published, by the assotiation of surveyors,slovenia, yug.oslavia . \ Lt}, letnik 20, ljubljana, 1976 . ·, smveyors, slovenia, yugos hn/ia ~- letnik 20,str.197 2 70, ljubljana ,december 1976,udk 528 ~ 863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Majcen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregont, urednik za splošne prispevke, informacije in zonimivosti - Peter Svetik, člon Božo Demšar tehnični urednik: Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva Tomaž Bcmovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - del egal'i uredniškego odbora Stanko Maj cen, Vlcido Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Miro Črnivec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50103-678 - 45062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi tektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrsl,ic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. NaklcJda 650 iz vodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št, 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. VSEBINA Uredništvo bralcem Ob sprejetju zakona o geodetski si užbi (pogovor z direktorjem Geodetske uprave SRS) Novi zakoni s področja pravic na zemljiščih in stavbah ter njihov vpliv na delo geodetske službe (Gojmir Mlakar) Posvetovanje o osnovnih geodetskih delih v Jugoslaviji (Franc Pakiž) Geodeti in nova temeljna gozdarska karta (Peter Šivic) Organizacija in delovanja geodetske službe v NOB (Viljem Perdan) Slovenija, Dolžina obale (Tomaž Banovec, Branko Rojc) Digitalna restitucija z enega posnetka za katastrske namene (Jurij Beseničar) Raziskava triangulacijske mreže 1. reda v SR Sloveniji (Marjan Jenko) Gravimetrija v Sloveniji (Ivan Urh) Pregled občinskih , republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevajo geodetsko dejavnost (Peter Svetik) Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije Razne novice in zanimivosti Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije Obvesti la, razpisi, popravki lzvl ečki Pregled gradiva objavljenega v letu 1976 po avtorjih CONTENTS Editorial lnformation Geodetic Survey Bill has passed (lnterview with the Direktor of Geodetic Surveys of SRS) New Bil I s in the Fi el ds of Rights on Lands and Buil dings and thei r Influence on Geodetic Surveys (G. Mlakar) Symposium on the Basic Geodetic Survey Works in Yugoslavia (F. Pakiž) Surveyors and the New Basic Forest Map (P. Šivic) Organization and Activities of Geodetic Surveys during the National Leberation Struggle (V. Perdan) Slovenia, the Seashore Lengt h (T. Banovec, B. Rojc) Digital Restitution of single Photograms for cadastral Purposes (J. Beseničar) Research of the I .Order Triangulation Net in SR Slovenia (M. Jenko) Gravimetry in Slovenia (1. Urh) Survey of the Communal, Republ ican and Federal Regulations directly or undirectly regarding Survey Activities (P. Svetik) New Regulations, Research, Books, Publications Different News and Points of lnterest From the Union of Surveyors of Slovenia and the Union of Yugoslavia Nofitications, Advertissements and Corrections Abstract Cards Survey of the published Contributions in 1976 according to Authors stran 199 201 203 213 215 217 220 229 235 238 245 247 251 256 259 261 265 199 201 203 213 215 217 220 229 235 238 245 247 251 256 250 261 265 UREDNIŠNO BRALCEM Pred nami 1e letošnja četrta,zadnja številka našega glasila. Torej smo izpolnili svojo obljubo, da bomo letos izdali štiri številke. Zadovoljni smo, da smo lahko izdali vse te številke loče­ no. Tudi se lahko pohvalimo (ne zamerite nam neskromnosti), da smo presegli predvideni ob- seg, saj smo si zastavili za nalogo, naj ima vsaka številka povprečno vsaj 50 strani. Prav ta- ko ugotavljamo napredek pri širjenju kroga sodelavcev, ki so pripravili samostojne prispevke. To je tudi razvidno iz pregleda gradiva, ki je bilo objavljeno v vseh štirih letošnjih števil- kah, ki je objavljen v tej številki. To pa ne pomeni, da smo z vsebino našega glasila že povsem zadovoljni, Nikakor ne, Želimo tudi, da bi se krog naših sode!avcev še širil. Pose- bej ugotavljamo premajhno sodelovanje tako glede številčnosti kot glede vsebine v rubriki Razne novice in zanimivosti, Tudi s časovnim preslekom med posameznimi številkami se ne moremo pohvaliti, Radi bi vas tudi opozorili, da se je v zadnjem času začela opuščati prak- sa, da se ne objavljajo več In memoriam za preminulimi kolegi. Tega ni krivo uredništvo,saj kljub nekaterim posredovanjem željenih prispevkov ni bilo. ' S to številko naše glasilo tudi uspešno končuje dvajsetletnico izhajanja. Žal je ta naš jubi- 1 ej šel pretiho mimo nas. Zalo naj se v tej zadnji števil ki vsaj na kratko ozremo na preho- jeno pot. V teh dvajsetih letih izhajanja se je moral Geodetski vestnik pretolči skozi dosti težav, da je dosegel sedanjo vsebinsko in oblikovno sl'opnjo. Ni naš namen, da bi mi kot uredništvo ocenjevali svoje glasilo,za to nikakor nismo poklicani. V naslednji številki naj bi to opravili člani izdajateljskega sveta ter predsednik Zveze geodetov Slovenije kot tudi pred- sedniki geodetskih društev Celjo, Ljubljane in Maribora. Mi pa vas želimo tokrat seznaniti le z nekaterimi statističnimi in drugimi podatki o izhajanju Geodetskega vestnika. Prva šte- vilka je izšla maja 1953 z naslovom Vestnik, pod enakim naslovom je glasilo izhajalo vse do '1961. leta, razen leta 1959, ko ni izšla nobena številka. Prav tako ni izšlo glasilo v letih 1962 - 1964. Od letc1 1965 do let·a 1972 je nosilo naše glasilo naslov Bilten, od 1973 naprej pa Geodetski vesl·nik, Torej je izhajalo glasilo 8 let z nazivom Vestnik in Bilten, a 4 leta izhaja kot Geodetski vestnik. Da vas ne bomo preveč zamorili s številkami, naj po- vemo le, da 30 Vestnikov (ena številka je bila dvojna) obsega 718 strani in 2 prilogi, 32 Biltenov (pet številk je bilo dvojnih) obsega 1001 stran in 2 prilogi, a 16 Geodetskih vest- nikov obsega 819 strani in 15 prilog. Kot posebnost našega glasila velja omeniti, da je od leta 1967 do 1976 bila na vsakem ovitka odtisnjena drugačna geodetska osnova, v glavnem posebne karte in načrti, Druga posebnost je tudi ta, da je v I etih 1974 in 1975 skrbel o za izdajanje glasila mariborsko geodetsko društvo. Tekstualni del glasila so vse do leta 1973 raz- množevali s ciklostilno tehniko, od takrat naprej pa s tiskom, platnice pa so bile v glavnem vse tiskane. Spomnimo se še urednikov, ki so skrbeli za redno izhajanje glasila: Vladimir Vazzaz (1953), Gvido BrUfach (1954), Ivan Golorej (1955-1961), Janez Kobilica (1965), Stanko Majcen (1966-1969), Boris Kren (1970-1973), Zlatko Lavrenčič-glavni urednik, Joži- ca Švarc - odgovorni urednik (1974, 1975) Stanko Majcen - predsednik uredniškega odbora, Vlado Kloman - urednik (1976). Od leta 1974 obstaja posebni uredniški svet, ki se je v tem 1 etu preimenoval v izdajate! jski svet. 199 Upamo, da ta sprehod skozi 20 letnikov našega glasila vendar lahko zaključimo z ugotovitvi- jo, da je Vestnik dosegel cilj, ki so si ga zastavili ob njegovi prvi številki leta 1953. Res pa je, kakor piše v uvodniku k prvi številki, da bo dosegel Vestnik svoj namen le tedaj, če bodo člani sodelovali pri njegovi oblikovni in vsebinski izpopolnitvi in ga ne bodo samo z za- nimanjem prebirali. To se je v praksi tudi uresničilo, saj se je z večanjem sodelavcev večal tudi obseg Vestnika, upamo da pa se je večala tudi njegova kvaliteta in izgled. Naj za za zaključek razmišljanja o 20 letnem delu našega glasila navedemo še, da je preje- lo naše glasilo tudi posebno priznanje. Tako je na jubilejni skupščini Zveze GIG Jugoslavije, ki je bila novembra 1972 v Vrnjački banji, dobil takratni Bilten jubilejno spominsko plaketo. V tej rubriki smo vas v drugi letošnji številki že seznanili s finančnimi problemi pri izdajanju našega glasila, Deloma bi bilo mogoče rešiti ta problem s čim večjim številom kolektivnih na- ročnikov. Takrat smo naprosili vse naše kolege, ki so zaposleni pri organih in organizacijah združenega dela, ki še niso kolektivni naročniki, da bi se osebno zavzeli, da bi tudi njiho- va organizacija oziroma organ postal kolektivni naročnik našega glasila. Ker, žal, naš takrat- ni poziv ni imel posebnega uspeha, našo prošnjo tokrat ponavljamo, Da pa bi posamezni kole- gi lahko vedeli, ali je njihova organizacija oziroma organ že naš kolektivni naročnik, objav- ljamo v tej številki v rubriki Obvestila, razpisi, popravki pregled vseh kolektivnih naročnikov v SR Sloveniji. Upamo, da bomo lahko v prihodnjem letu zapisali, da se je število kolektiv- nih naročnikov povečal o. V naslednji številki, to je v prvi številki v letu 1977, bomo objavili vse referate in korefera- te in tudi povzetke razprav z geodetskega dneva v Velenju. Dovolite nam, da se ob koncu zahvalimo vsem, ki so letos kakorkoli sodelovali ali prispevali k izdajanju Geodetskega vestnika. V letu 1977 si želimo, da bo to sodelovanje še uspešnejše v vseh pogledih, kajti le tako bo naše glasilo tako, kot si ga vsi želimo. V prihodnjem letu tudi želimo vsem naročnikom in sodelavcem Geodetskega vestnika ter vsem kolegbm mnogo de- lovnih uspehov in zadovoljstva. Uredništvo 200 OB SPREJETJU ZAKONA O GEODETSKI SLUŽBI (Pogovor z direktorjem Geodetske uprave SRS) Po večletnih razpravah je bil 29.9.1976 sprejet v zboru združenega dela in zboru občin skup- ščine SR Slovenije nov zakor:i o geodetski službi, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 23-1060/1976. S tem je bil razveljavljen zakon o geodetski službi iz 1970. leta. Da bi na- še bralce čim neposredneje seznanili z najpomembnejšimi spremembami na tem področju, smo zaprosili za pogovor direktorja Geodetske uprave SRS tov. Miroslava Črnivca, saj je predlog zakona pripravila Geodetska uprava SRS, Tov. Črnivec se je naši prošnji ljubeznivo odzval in nam na zastavljena vprašanja dal izčrpne odgovore, za katere se mu najlepše zahvaljujemo, l. Vprašanje: Katere so bistvene spremembe v novem zakonu o geodetski si užbi glede na ena- ki zakon iz leta 1970? Odgovor: Sedanji zakon o geodetski službi se ne razlikuje bistveno od prej veljavnega, razen v določilih, ki urejajo pristojnosti za operativno izvajanje geodetskih del, V prejšnjem zako- nu so bile za dela iz republiške in občinske pristojnosti točno opredeljene geodetske organiza- cije, sedaj pa je pravica poverjanja operativnih del geodetskim organizacijam prepuščena u- pravnim organom za geodetske zadeve v občinah in v republiki. Marsikje menijo, da je bil s tem storjen korak nazaj glede organiziranosti naše službe, vendar lahko ocenjujemo, da so do- ločila o dolgoročni naravi poverjanja, ki obvezujejo geodetske upravne organe, in samouprav- na organiziranost, ki obvezuje geodetske organizacije združenega dela, zadostna osnova za kontinuirano izvajanje geodetskih .del in nadaljnji razvoj geodetske si užbe v novih razmerah. 2. Vprašanje: Kot je znano, je potekala nekajletna polemika glede pristojnosti izvajanja ge- odetskih del iz republiške pristojnosti. Kako so te zadeve urejene z novim zakonom in kako bi jih bilo treba rešiti s podzakonskimi akti, za katere je pristojna Geodetska uprava SRS ozi- roma vi kot direktor te uprave? Odgovor: Za izvajanje geodetskih del iz republiške pristojnosti je v novem zakonu bolj kot prej poudarjena odgovornost republiške geodetske uprave. Pri tem izhajamo iz 2. člena zako- na, po katerem ima vsaka družbenopolitična skupnost pravico znotraj svojih pristojnosti ustano- viti geodetsko organizacijo združenega dela. Tako je republika že ustanovila Geodetski zavod SRS. Ta je danes zlasti na področju opremljenosti, uvajanja avtomatizacije, avtomatske obde- lave podatkov in raziskovalnega dela dosegel stopnjo, s katero uvršča v vrh v jugoslovanskem in na nekaterih področjih tudi v evropskem merilu. Ta dejstva bodo vsekakor izhodišče pri po- verjanju del iz republiške pristojnosti. To seveda ne pomeni, da ne bo pri izvajanju geodet- skih del v sklopu sedanj ega srednjeročnega programa dragoceno tudi sodelovanje ostalih geo- detskih organizacij povsod, kjer je to družbeno racionalno. Eno izmed takih področij so go- tovo mestne izmere, kjer se ta načela deloma že upoštevajo. Omenjeno sodelovanje bi morali dejansko zagotoviti po samoupravni poti združevanja in spo- razumevanja med prizadetimi organizacijami. Če do tega ne bi prišlo, bo morala Geodetska uprava SRS naj ti druge ustrezne rešitve, čeprav podzakonski akti na tem področju v zakonu niso predvideni. 3. Vprašanje: Z zakonom je določeno, da opravljajo geodetsko službo tudi geodetske organi- zacije. Kot geodetske organizacije pa naj bi se štele tiste posebne organizacije združenega dela, ki jih za opravljanje zadev geodetske službe ustanovijo SR Slovenija in občine in če izpolnjujejo še druge pogoje, ki jih določa zakon. Med te druge pogoje je šteti tudi sploš- ne pogoje glede opreme in kadrov, ki jih predpiše Geodetska uprava SRS. Kako predvideva- te, da se bodo določili ti splošni pogoji glede opreme in kadrov? Odgovor: Razpravljanje o tej zadevi v Geodetski upravi SRS še ni čisto zaključeno. Kakor glede ostalih zadev bodo morala posvetovanja potekati znotraj celotne geodetske službe. Ver._ jetno bo v skupnem interesu, da se s podzakonskimi predpisi opredelijo geodetske organizacije 201 združenega dela kot strokovno in kadrovsko primerno močne samostojne organizacije, ki bodo usposobljene za izvajanje vseh geodetskih del iz občinske pristojnosti ter bodo v kar najvec10 pomoč občinskim geodetskim upravam pri reševanju njihovih ožjih in širših nalog. Podzakonski predpisi ne bi smeli dopuščati ustanavljanja manjših skupin "ad hoc", ki bi bile po izvršitvi neke naloge prepuščene strokovnemu životarjenju. Naš cilj bi moral biti, da bi vso Slovenijo regionalno pokrili z ustreznimi geodetskimi organizacijami, ki bodo v sodelovanju z Geodet- skim zavodom SRS nosilci strokovnega napredka geodetske si užbe. 4. Vprašanje: Na predlog zakona so bili predloženi tudi amandmaji. Ali nam poveste, za kak- šne amandmaje je šlo in ali so bili sprejeti ali ne? Odgovor: K zakonu o geodetski službi so bili sprejeti 3 amandmaji, ki v nobenem pogledu ni- so bistveno vplivali na njegovo vsebino. Ostale amandmaje je izvršni svet na predlog Geodet- ske uprave SRS in pozneje pristojni zbor skupščine odklonil, zboru občin pa ti amandmaji sploh niso bili predloženi. Ker so pomenili večinoma samo nepotrebno razširjanje in spreminjanje for- mulacij brez vsebinskih posledic, menim, da o njih ni vredno izgubljati besed. 5. Vprašanje: Ni nobena skrivnost, da geodetske delovne organizacije v zadnjih nekaj letih slabo sodelujejo. Ali menite, da na osnovi novega zakona lahko pričakujemo glede tega pr8"" mik na bolje? Odgovor: Sodelovanje med geodetskimi organizacijami 1e v interesu geodetske službe, in bo zato deležno vse možne podpore Geodetske uprave SRS. Vendar je to stvar samoupravne zre- losti in interesov organizacij samih, na to pa zakon ne more neposredno vplivati. Zato lahko menimo, da bodo bolj kot zakonska določila pozitivno vplivali na te procese racionalnost iz- vajanja geodetskih del, obvladanje tehnologije in uporaba raziskovalnih rezultatov. 202 Pogovor organiziral Stanko MAJCEN, predsednik uredniškega odbora Gojmir MLAKAR1' NOVI ZAKONI S PODROČJA PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH IN STAVBAH TER NJIHOV VPLIV NA DELO GEODETSKE SLUŽBE V uradnem listu šl'. 19 z dne 23.8.1976 so objavljeni štirje zakoni, ki ure1a10 pravice na zemljiščih (predvsem stavbnih) in pravice na stavbah oziroma delih st~vb, katerih izvajanje ima pomemben vpliv tudi na delo geodelske službe ter je zato potrebno, da se tudi geodeti podrobneje seznanimo z nekaterimi njihovimi določili, Objavljeni zakoni, ki dopolnjujejo že prej sprejete zakone iz istega področja, so: 1, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice upo- rabe 2, Zc1kon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kom- pleksno graditev 3, Zakon o prometu z nepremičninami 4. Zakon o pravicah na delih stavb. Ad l) Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporc1be spreminja in dopolnjuje zakon o razlastitvi in prisilnem pre- nosu provice upornbe (Ur,I, SRS, št, 27/72 in 29/72), Iz slednjega se črta poglavje Vll,Raz- lasti fev zernl jišker0ia kompleksa zo stanovanjsko grodi tev, zaobseženo v členih 32 do 41, in sicer :wto, ker podn:ibnej,~ določo način podružbljanja stavbnega zemljišča zakon, naveden pod 2, Z zakonom je hJdi dana možnost, da razlaščenec dobi akontacijo na odškodnino za razlaščeno zemljišče, Potrebo po takšni rešitvi je nakazala praksa pri izvajanju dosedanjega zakona, saj je v primeru, da se prejšnji lastnik in pristojni upravni organ nista sporazumela o znesku od- škodninei, o njej odločalo občinsko sodišče v nepravdnem postopku, to pa je trajalo dalj časa in so bili prejšnji lastniki zaradi tega močno prizadeti, O akontaciji odloči sodišče, njena vi- šina pa ne sme bili manjša od treh četrtin odškodnine, ki jo je predlagal premoženjskopravni organ. Ad 2) Zakcrn o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev omogoča enostavnejši način pridobivanja zem- ljišč za stanovanjsko grndnjo, Znano je, da je dosedanji način pridobivanja, ki je temeljil na določilih zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, v mnogih primerih trajal lahko leto in več ter da so se grJ v praksi pristojni organi izogibali in namesto razlastitve iz- vaj(1li sporazumni odkup z.emljišč. Zakon uresničuje 98. člen ustave SR Slovenije, po katerem nihče ne more imeti lastninske pra- vice na zemljiščih v mestih in naseljih mestne narave ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, Omogočal naj bi postopno in stal no podružab- 1 jcmj e stlwbnega zemljišča v skladu z gospodarskim razvojem in družbenimi potrebami, * 63000 Celje, YU, Geodetska uprava skupščine občine Celje dipl ,ing.geod,, načelnik geodetske uprave, prejeto 1976-11-2. 203 Določila zakona je možno izvajati na zemljiščih v mestih, naseljih mestne narave ter na dru- gih območjih, namenjenih za st·anovanj sko in drugačno kompleksno grcidi l'ev, Kolikor mesl'a in mestna naselja niso že določena z veljavnimi predpisi, jih skupaj z ostalimi območji določi občinska skupščina, potem ko dobi o tem mnenje Republiškega sekrel'ariata za urbanizem ter Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem, Na območjih, ki so do- ločena z omenjenim odlokom, občinska skupščina na osnovi zazidalnih načrtov izda odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, s ka- terim preneha lastninska pravica na teh zemljiščih, S prenehanjem lastnin~ke pravice se za omenjena zemljišča prenese na občino !'udi pravica uporabe ali druga pravica na zemljiščih, katere imetnik je občan, društvo ali druga civilna pravna oseba, Občinska skupščina lahko določi, da se zemljišča, namenjena za kompleksno gradnjo, ki so že v družbeni lastnini, a ima na njih pravico uporGbe samoupravnCl organizacija ali skupnost ali druga družbenopravna oseba, predajo občini. V odloku, s katerim preneha lastninska pravica, morajo biti opisane meje zemljiškega območ­ ja, namenjenega za stanovanjsko ali drugačno kompleksno grnditev, ter navedeni zemljiško- knjižni in katastrski podatki o posameznih parcelah, ki so v njegovem sestavu, Prešnji lastnik zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica, lahko uporablja to zem- ljišče na način, s katerim se ne menjata njegova oblika in lastnost, vse do dneva, dokler za premoženjskopravne zadeve pristojni upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči,da ga mo- ra izročiti občini. Če je na zemljišču, ki je prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu osta- ne tam, ta ne preide v družbeno lastnino, na zernl jišču pod stavbo in zemljišču, ki je potreb- no za njeno redno uporabo (funkcionalno zemljišče), pa pridobi lastnik stavbe pravico upora- be, dokler stavba stoji. Ta pravica se prent~ša na drugo osebo smno s prenosom stavbe, Prejšnji lastnik ima prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga potrebu- je za zgradil·ev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, na kateri sme po zakonu imeti lastninsko pravico, če sme po zazidalnem načrtu na tistem zemljišču sezidoti takšno sl'avbo, Prednostno pravico uporabe uveljavlja upravičenec z zahl'evo pri občinskem upravnem organu za premoženj- skopravne zadeve, ki odloči o zahtevi z odločbo, ki je listina za zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe. Pravica uporabe je pogojena z zgraditvijo stavbe in preneha, če stavba v petih I etih ni zgrajena do tretje gradbene faze. Prejšnjemu lastniku zemljišča in lastniku stavbe, ki se mu odvzame del zernl jišča, za katerega se ugotovi, da stavbi ni potreben za njeno redno uporabo, pripada odškodnina po določilih za- kona o razlastitvi in prisil nem prenosu pravice uporabe. V kratkem povzetku najpomembnejših določil zakona borno prikazali njegov vpliv na delo geo- detske službe pri njegovem izvajanju oziroma nekatere nejmnosti in dileme, ki· jih bo nedvom- no treba razjasniti v pristojnih organih, izvajalcem pa pripraviti podrobnejše tolmačenje. Kot pripravo za sprejetje odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, nameni enih za kornpl eksno graditev, mora občinska skupščina na podlagi mnenja Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem ter Republiškega sekretariata za urbani- zem določiti mesta in naselja mestne narave ter druga naselja, ki zaradi naravnih lastnosti ali drugih pogojev pridobivajo naravo mest. Zakon ne govori podrobneje o mejah območij mest in naselij, Edini predpis, ki določa območja mest in naselij, je zakon o območjih okrajev in ob- čin v SR Sloveniji iz leta 1964 (Ur.1. SRS, št.35/64), v katerem so mesta definirana s katastr- skimi občinami oziroma njihovimi deli, ostala naselja pa s pripadnostjo katastnkim občinam.Sta­ tistična služba je ob nastavitvi t.i. statističnega katastra leta 1958 območja mest in naselij po- drobneje definirala s statističnimi okoliši, pri čemer je upoštevala zakonsko določeno prip N), kar pomeni, da IC1hko digital izirnmo vse prave koordincite, ki so nom znane, in opravimo res homogeno tronsforrnacijo hkro1i z. iz.ločonjem i;1robih napak in možnim upoštevanjem in izključit- vijo sistemskih in osicil ih napok" Tu ncdogo je bila izvršena kasneje. 223 3.6) Računalnik obdelava: numeracija, transformacije, računanje dolžin inkrementov, izroč:un dolžin na posameznih listih osnovne državne karte v merilu l 5000, določi- tev presekov, i zravnavc1, računanje končne dolži ne in seštevanje Posebni program L Vsak od dvanajstih odsekov obale na posameznih kartah je bil obravnavan posebej . Mizne koordinate so bi I e transformirane v Gauss- KrUgerj eve koordinate. Točke posa- meznih poligonov, ki so predstavljali "delni obris", so bile avtomatično numerirane od l do n za vsak list glede na dolžino obale in načelo delovanja digitalizacije. 'Skupaj je bilo 3102 točk, ki so bile digitalizirane za vso slovensko obalo. Na sliki l je razvidno zaporedje upo- rabe točk, celotna njihova numeracija, tekoča po vsej obali, in gostota uporabe. Dolžina posameznega odseka je bila računana po splošni enačbi: D n 2 obala = .~1 = [ (x. - x. l) 1- 1 1- + (y. 1 1/2 i = 1. .n Pri tem so koordinate x in y v GK sistemu, i - so indeksi točk, ki sestavljajo poligon, s ka- terim prikazujemo obalo na listih (od l do 12). To je najpreprostejša enačba; seštevek malih daljic, ki jih računamo iz dveh sosednjih zapo- rednih točk v poli gonu za cel - delni obris (na enem I i stu). Povprečna dolži na daljice v me- trih je računana iz gostote točk za celo obalo, narisano na vseh dvanajstih listih, ki smo ji določili z digitalnikom 3102 točk. Pri dolžini približno 46600 znaša 15,0 m, kar nam poma- ga oceniti natančnost približevanja teoretične, s koordinatami podane obale, pravi, "realni obali". Za dolžino celotne obale lahko enačbo samo raztegnemo, saj lahko kar seštejemo vse delne daljice, ki jih določa celotni poligon n = 3102 tock. Tako smo praktično tudi postopali, čeprav so v računu teoretični odseki vseeno računani (kon- trola), in tudi zaradi kontrolnega risanja. 3.7.l) Izračun dolžine geodetske linije Pravo dolžino obale nam pomeni teoretično geodetska linija (ki je naref'er,enčnem elip- soidu) oziroma vsota neskončnega števila geodetskih I inij med točkami obale. (Slika l) Praktično imamo seveda na voljo končno število točk (3102); razdalje med temi toč­ kami so bile izračunane in seštete v računalniku kot daljice po enačbi iz poglavja 3.6. Zato sva za primerjavo oziroma ugotovitev velikostnega razreda napake (razlike), ki je tako nastala, izračunala še dolžine geodetskih I inij med 13 točkami slovenske obale ter dolžinsko redukcijo (razliko med dolžino geodetske linije in dolžino tetive), Izračun nemoduliranih ko- ordinat in dolžine geodetske linije ter dolžinske redukcije je bil opravljen na računalniku wang 700 A. Demodulacija: y = ):'. - 500000 0,9999 X X = 0,9999 Izračun razdalje "d" na G.K. ravnini in dolžine geodetske linije "s" na elipsoidu: u = d - s d = 92 + R2 u d - s d 6 R 2 224 Digitalizacija in obravnavanje geodetske linije po listih in odsekih na listih, skupaj 12 listov ODK: Modulirane koordinate Nemodulirane koordinate y X y x Točke A 5 400 735 5 050 545 - 99 274,93 5 051 350, 14 B 5 401 000 5 049 260 - 99 009,90 5 049 764,95 C 5 401 332 5 049 000 - 98 677,87 5 049 504,95 D 5 401 692 5 046 000 - 98 317,83 5 046 504,65 E 5 401 000 5 045 870 - 99 009,90 5 046 374,64 F 5 398 750 5 045 675 - 101 260, 13 5 046 179,62 G 5 396 500 5 043 704 - 103 510, 35 5 044 208,42 H 5 394 250 5 044 020 - 105 760,58 5 044 524,45 1 5 392 000 5 044 730 - 108 010, 80 5 045 234, 52: J 5 389 750 5 043 402 - 110 261, 03 5 043 906,39 K 5 389 750 5 041 958 - 110 261,03 5 042 462, 25 L 5 390 012 5 040 000 - 109 999,00 5 040 504,05 M 5 389 779 5 037 830 - 110 232,02 5 038 333,83 Točke in koordinate so izbrane na robovih I i stav, kjer se obala preseka z robom. V zelo za- poredje je tako, da imamo: prvi list prvi presek A do drugega preseka B. B se sicer na na- si ednj em I istu ponovi z drugimi, vendar ne zelo razi ičnimi koordinatami, ki smo jih ponovno odčitali. Razlika ni bistvena za analizo geodetske linije. Odseke imamo za ravne linije,če­ prav niso. Za splošen primer uvedemo kratek inkrement, recimo 30 m, na terenu bi bilo po- trebno izvesti posebno formul o, ki pa je računal niško ne bi ovrednoti I i. Dolžina geodetske 1 in i je Redukcija D s=d-u u A B 1607, 16 1607,97 o, 19 C 421, 73 421, 68 0,05 D 3021,82 3021,46 0,36 E 704, 18 704,09 0,08 F 2258,66 2258,39 0,28 G 2991,51 2991, 12 0,39 H 2272,31 2272,01 o, 30 2359,60 2359,26 0,33 .J 2612,94 2612,56 0,38 K 1444, 14 1443,92 0,22 L 1975,65 1975,36 0,29 M 2182,69 2182,37 0,32 ~ 23852,39 m 23849,19 m 3, 19 m Dolži na si oven,ske obale je 46 km, torej je dvakrat večja od dobi jene vsote 2 d, oziroma 2. s. (Členovito obrežje, če smo povečali število .točk od 12 na 3102). Zato smemo sklepa- ti, da bi bila tudi dolžinska redukcija dvakrat večja od izračunane, to je 6 m. To pa je v mejah zahtevane natančnosti. 225 Torej zo naš namen in zahteve zadostuje račun po uporc.bijenih fonnuloh in ni tr b 10 čunoti dolžine geodetske linije. 3J,2,) Kontrol no dol očonj e dolži ne obale Zc1 S;Jmbo kontrolo dolžint:: obc1le (glede no dobljeni 1ol in veliko rozliko od do znone urndne dolžine so nc1stali uprovii:';eni pomisleki tJlede pruvilnosli lato) svc1 izmmi~ lo dolžino 5lovenske obale še ročno s kurvime!Tom (Frf1ibergm Pr, do nupolni prinlEHski lisL Toko so merilci izhodci lt1h~ ko zelo rnzl ično. Ta noč in grofi i:':nq~o priknzovanjo je upomben prndvscm zu prikazovonj po·,, sarneznih odsekov obale, digitalizircmih no posmneznih lisl'ih, Možno ie !udi, da bi v tej teh~ ni ki prikazali vso obalo, vendm bi se zarndi tJrobosti liskorski h zrmkov v pornm1jšaval1 detajli bistveno izgubili (slika 2). Ta nočin prikozovanjo je zato uporaben predvsem za kontrolo vhod~ nih podatkov in njihovo grobo preverjonje. V nalogi je bilo to pomembno, je l'u izko- zolo ne1pako zarodi definicije smeri x in y (razi iko med [Jeodetskim in mcitemoličnirn koordi~ notnim sistemom, zc1 koh::Jrega je softwore v bistvu ncirejc::in). /9/ Taka napaka spet ne vplivo t1C1 dejonsko dolžino o!Jole, venclm pri risonju povzroči nol(1SJič:ne rezultote. V računalniku, ki je generiwl rnc1gnetni hok zu plolh,1:,ko ri~bo, jec, bilu ic1 nop<.1lrn popravi jene, z clodcllnimi ukc,zi, PlotterskII .. ,. L ~ .. .. .. .. ,j, .. "' >II >II .. .. "' w -' <( c:O o V} o::: . N~ o V} o ::-,.::: -' ...o V} o o::: <( ~C., . z w ~ -> - o::: o::: V} C.. C.. .. .. .. .. o 00 " o o N .... _:,t. o o _:,t. ,_ a.. :::> ~ o II) o ,_ C: N a..~ o o C: o N E > o o •-_:,t. N >N C: •- o o·- -a. a. II) _:,t. (1) o o~ .. .. .. .. 5._Q .... .. "' "' " .. . "' .. .. @: $ ' • 1$1: • @ • >II .. ... .. .. .. .. " "' ,$ .. @ .. .. .. Slika 3 M = 1 30.000 Slika 4 Način izpisovanja po transformaciji v GK sistem IOZ SRS K00RO!NiT! SbllV!NSKfl osat:«, Xom 42654, 569 Yos{l94120;9U Aw ,500480$ Bm IOOOIIU ZAP.! sr. ZAPISA S!YRA ST ,KART[ K•XOOROIIIA !A y.,~OOROUATA X•TRA~!!FR1 Y~RAl!FR l22i 22 7 HJJ 259 44022,353 J9USOi900 1222 22 ! 2133 26'1 44022, 351! 394251 !Vol 1223 22 ! 2127 290 H019,JH 39.i!6U4o9 1224 22 1 2714 Joo 440jZ.BU 394i!75hU 1225 22 7 2105 333 440ijB,JJO 394Uofos 1226 22 1 2694 361! 440ij2,DH 394302i445 1227 22 7 2600 407 43995, uo 394324J965 1220 21! i 2670 446 43990, 001 3h343i9B2 1229 22 7 2653 481 43982,219 39436U997 12JQ 22 i 2641 Sli 43976,UO 39\317(011 1231 22 1 2628 538 43969, Ho 394J90f522 1232 22 1 2616 561 43963, 76'! Jh40580J5 1233 22 7 2607 607 0939,25t 3944251053 1234 22 7 2600 636 U955,H6 394439f566 1235 22 ! 2597 664 439M,241 ]944531579 1236 22 ! 2597 6~1 • J954,U8 3h461J092 1237 22 7 2597 719 43954,235' 3h48lllo5 1238 22 1 2598 736 43954,733 39UB9i614 1239 22 ! 2601 766 43956,232 3h6o • U28 1240 22 1 2605 781 0958,232 3946Ull36 1241 22 T UoB 803 H959,Hl 3945231!41 1242 22 7 2609 820 43960,229 394631!655 1243 22 t 2610 830 4J96o, 729 3946361660 1244 22 1 2626 82~ 43968, 736 3946351661 1245 22 1 2635 826 43973,H·I 394634!661 1246 22 7 2UB 828 0974,He 394635!662 1247 22 i 2645 846 43978, 244 394601171 1248 22 1 2655 860 0983,24? 39 • B51IHO 1249 22 1 2660 875 otes,Hr 39 • 559!188 125g 22 1 26U 818 0991,753 394S60j690 1251 22 7 2687 886 43999,259 39U64J696 1252 22 1 2?05 en 44QijB,z68 394HU696 1253 22 1 2715 en 4401J,2U 39U6U196 U54 22 1 27l4 ffl90 44022,101 39$H&l7ol 1255 22 r 274!1 099 44020,286 3946711209 1256 22 1 2752 904 44031,7H 39.67Ji7!2 1257 22 7 2745 91! H028,204 3946711214 1258 22 7 n11 936 44044,297 39468~*730 Račun daljic iz nizkih koordinat Račun daljic iz GK koordinat (v desetinkah mm) 1ez ,ns OOLZINA SLOVENSKI! OBALI! Jul SRS (?OLl I NA SLOVENSKE OBALE liO KARTA X y DOLUHA ~AD TDCf 4 5 4ots -ttjE> snao8!99240o 759,27;? t,01e,2 111,mu,, !I 6 40711 i,H • 50797 !!82400 TU,243 lo, 7?818 li!,ill7H 6 7 40112 iu9 U,7!11@11 H,UUO !1•7862167400 76!!, 708 ~.091104 III 4iiH ;.u, H,l?HH 8 !107782,62• 00 76!1,663 ' 3l1'!1 ;,ut 21,11!1?4 i!ll,H8U 9 ,.,1sr ! ?32• 00 no ,622 h :1973 •!41 u,os221 l?4~iHIII lo 1 !In 746! ?22400111 ,507 i1 :Dllil? 1?,3,672 17,HUI II !In 7J62~l1Moo 76!1,tl50 i2 3114ii 421!1 ~,8~199 H,IUIJD 12 !lnno2,s2•00 n,s,527 ill :11111, i,l!io ll,2~H7 37,IHU 13 !ln7!8!,s2• 0075!1, 981 i4 38'/9 42ill 5n699!!3!140o 757 ,Uo l~•!l/314 U,U@U 14 i!I 311!1& i21t 11,0!H• U,UUO 15 1 5n6002~1840o760,395 i6 394i 4127 !ln600! ?01400764,JH ~.!!?!116 i!l!.4VOI 16 iT 3ll3j • 146 5n6752~6640o 713 0 864 10,1,203 H,H94I 17 ill Jll21 4P1 10 506702!31400 704.355 11.~~111• lf,IIIIIIIM it· llih ~lili 5n66~260J00792.3U 11,9~0!'19 H,31\IIU 19 20 lllh ~-711 1?,6!267 ms.011111, 20 1 5•64 7!29Moo 109,705 21 3749 4217 1 l?,!11765 H,31Vtll 21 5~6342 ?92400 739 ,24!1 22 312• ;,213 5n6222?9o•o~767 ,20 • li!,6~7!11 HoHi17 22 tli 3693 i,262 1!,4~009 23 !lij6o6: ?~7400 7U1 ,651 3.9.l) Dolžina obale - ocena rezultatov Dolži no obale sva računala po enačbi, navedeni v poglavju 3. 6. Za račun so vzete kot os- nova daljice v poligonu, ki se prilagaja obliki obale s skupaj 3 102 točkami. Dobi jena dol- žina je: 46.626,90865 m. Seveda so pri tem odpravljene nekatere napake, ki so se pojavile (naslednje poglavje govori o napakah). Povprečni korak (daljica) med dvema sosednjima točkama v poligonu je 15 m, kar pomaga oceniti natančnost prilagajanja poligona dejanski obali. Grafična natančnost kartel : 5000 je v splošnem ocenjena na± 0,2 mm, kar znese na te- renu ± l m. Tako bi lahko sodili tudi o natančnosti pozicije posamezne točke. Seveda bi motil v takem primeru predvsem prečni odmik od linije obale, manj pa longitudinalna napa- ka, ki se pri izračunavanju izravnava. Korak 15 m pa seveda bistveno zmanjša vpiiv grafič­ ne napake zaradi svoje general ne nenatančnosti. To nas vodi v zaokroževanje celotne dolži- ne. Glede na vse navedeno bi o določevanju dolžine poligona lahko rekli, da smo jo dobili ne glede na računanih 5 decimalk z natančnostjo od 10 do 20 m. Natanč:nost določanja dolži ne poli gona seveda ne pomeni nat·ančnosti in prave oblike obale. Poligon s no 15 m), pa seveda poligonom 3102 točkami lahko računamo zelo natančno (korak povpreč­ prav tako lahko predpostavimo natančno digitalizacijo; to ne_pomeni, da smo obalo popolnoma ustrezno zamenjali s in da je bila generalizirana dovolj natančno. Tako lahko kot rezultat postopka navedemo dolžino poligona, in sicer: 46 627 m - natančnost ± 20 m /1 l/ Dolžinska redukcija 6 m zaradi upoštevanja geodetske linije ne vpliva na natančnost· rezultata. To dolžino lahko zamenjamo z dejansko dolžino operativne obale. Glavni odgovor o dolžini slovenske obale smo tako dobili. Rezerve glede dolžine obaleso sicer še v definiciji obale in (če bi uporabili) še v uporabi načrtov v večjih merilih, kar pa ne bi dalo bistveno boljših re- zul t·atov. 3.9.2) Nekatere ugotovljene napake a) Pri transformaciji je koordinata x na tretjem listu dobila pomotoma (vtipkavanje) + 1500 m preveč. To se je izkazalo pri prvem risanju. Napaka na dolžino ni vplivala, risba pa je bila neprimerna. To smo popravili v risal nem programu. b) Kot sva že omenila, se operater ni popolnoma držal navodil. Tako je menjal smer digita- lizacije. To se je pokazalo na sliki l. Napaka ni vplivala na dolžino obale, je pa moč­ no oteževala razumevanje. Tudi risanje ni bilo zvezno, Kasneje se je to popravilo z ri- salnim programom. c) Ugotovljen je bil močnejši zdrs. Operater je na meji lista 4 pri točki 1024, ko je končal na robu, "zdrsnil II in dobil še točki 1025, 1026 z istimi koordinatami (340 m); to se je pokazalo na risbi. Točki smo izločili. Tako je bilo dejansko uporabljenih 3102 točki. /11/ Kontrolno grafično določanje dolžine s krivinomerom je dalo rezultat: iz sistema kart ODK (12 kart) merilo l : 5000 - dolžina 46 400 m, in iz avtomatično risanega obrisa obale v meri I u l : 30. 000 - 45 000 m. 227 d) Robne točke in natančnosl·. Večji problem so točke na robu (A, B, C .•.•.••••••.•• M). Vsaka od teh točk naj bi se po transformaciji prevedla v celo koordinato, ki velja za rob. Ker pa sama digitalizacija in tudi transformacija nista absolutno natančni, je prišlo do razlik. Te pa niso velike in tudi ne zelo pomembne. Ugotovimo pa, da je problem predvsem v vzpostavi janj u "dobrih" zvez med I isti in v na- stavi janj u digitalnikove marke na točko obale, določeno s presekom roba lista. 4. Sklepi Kot je bilo rečeno že uvodoma, je metoda, ki sva jo izbrala, precej zahtevna in tudi neren- tabilna. Vendar bi jo z večkratnim ponavljanjem lahko pocenili tako, da bi lahko zamenjala klasično delo s krivinomeri in z drugimi napravami, ki dajejo sicer še zadovoljive rezultate. Njena uporaba postane zanimiva takrat, ko je naloga večnamenska, in sicer predvsem: a) ko rabimo digiJ-alizirano obalo še za druge kartometrične operacije: morebitno generalizaci- jo z računalnikom ali redukcije ter risanje v razi ičnih izvedenih merilih (kartografska raba); b) ko bi bil postopek sestavni del invenl-arizacij e prostora, predvsem pa kakšne banke podatkov (lahko kartografske banke podatkov); c) ko bi s tako podrobno locirano obalo lahko izvajali operacijske obdelave v prostorskem ali drugačnem planiranju, na primer: računanje oddaljenosti objektov od obale in valorizacije vedute ali podobno; navadno pri takih nalogah potrebujemo ves teren v digitalni obliki (DMT); d) splošno pa, ko take podatke veliko rabimo in predvsem večkrat ter v raznih različicah raču­ nalniške obdelave. Prav gotovo pa bi ldiko tudi manj natančno merili dolžino cele jugoslovanske obale na primer po kartah Hidrografskega inštituta iz Splita ali po topografskih kartah VGI. Podobno bi lahko merili po kartah dolžino vseh linijskih objektov, seveda, če je to ekonomsko upravičeno in če dejansko potrebujemo tako stopnjo natančnosti, da druga sredstva ne pridejo v poštev. Li- nijski objekti v prostorskem informacijskem sistemu (ceste, železnice, vodni tokovi in podobno) bi poleg dolžine pridobili še eksaktno lokacijo in s tem možnost obdelav po mel·odi lokacij in- formacij in drugih metodah. Pojasnilo Komentarji k računalniškim programom in programiranje v tem sestavku niso posebej opisani. Programi, kot so KONTRIS, MATRIS, NOVOBAL in podobno, so bili narejeni v fortranu IV. Programiral je Anton Kralj, dipl .ing. matematik, raziskovalni sodelavec Inštituta Geodetske- ga zavoda SR Slovenije, Ljubljana, Listingi in specifikacije dela so na vol jo v posebnem ela- boratu, ki je sestavni del tega dela, vendar ga zaradi obsežnosti ne moremo priložiti in ne reproducirati. SI ika 4, 228 --------------------------------- ------------- Jurij BESENIČAR* DIGITALNA RESTITUCIJA Z ENEGA POSNETKA ZA KATASTRSKE NAMENE 1. Uvod Razvoj digitalne opreme vedno bolj vpliva na konfiguracijo novih fotogrametričnih instrumen- tov. Poleg tega sta DMR (digitalni model reliefa) in avtomatska obdelava podatkov omogo- čila nov način izdelave načrtov in kart. Rezultat tega je bila zgraditev operacijskega siste- ma za digitalno restitucijo z enega posnetka. Razviti sistem se v osnovi razi i kuje od konvencionalne fotogrametrične res ti tuci je_ Zahteva naslednje vhodne podatke: digitalizirane točke (foto koordinate) planimetričneg(l cietajla, ro- tacijsko matrico posnetka in DMR podatke zadevne površine. Sistem je v tej fazi predvsem namenjen za vzdrževanje katastrskih kart. Uspešno ga je mogo- če uporabljati na ravninskem in polrazgibanem terenu. Sistem se lahko ima za prednostno all'ernativo načinu izdelave kart z digitaiiziranjem ortofo- to posnetka. Očitno je namreč, da je število virov pogreškov v sistemu digitalne restitucije manjše kot pri izdelavi kart z digitaliziranjem ortofoto posnetkov. II. Splošno Sistem digitalne restitucije z enega posnetka zahteva tele vhodne podatke: digitalizirane toč­ ke, rotacijsko matrico posnetka in ustrezne DMR podatke. Ti trije osnovni vhodi so združeni v kolinearni transformaciji, ki generira planimetrične lokacije (koordinate) točk v modelnem ali državnem koordinatnem sistemu. Transformirani planimetrični detajl se potem izriše na kar- ti z numerično vodenim koordinatografom. Fotokoordinate planimetričnega detajla so generirane z digitalizatorjem. Točke, ki bodo transformirane, se najprej identificirajo na posnetku. Diferencialne višine (človeških) objektov z ozirom na teren (predstavljen z DMR mrežo) morajo biti pridobi jene (stereoskopsko ali s te- renskim merjenjem) pred kolinearno transformacijo. Orientacijski podatki (rotacijska matrica) zadevnega posnetka, ki so potrebni za kolinearno transformacijo, se izračunajo s prostorskim presekom ali pa se generirajo kot stranski produkt aerotriangulacije. Tudi DMR podatki zadevne površine morajo biti zaje- ti pred kolinearno transformacijo. Gostota DMR mreže mora biti prilagojena planimetrični na- tančnosti izhodnih podatkov (generiranih planimetričnih koordinat). Sistem sestavljajo tri osnovne enote hardwara: digitalizator, računalnik in numericno vodeni koordinatograf. Sistem je programiran za stacionarno (točkovno) in off-line operiranje. Zato je potrebno vmesno registriranje podatkov. V prihodnosti se bo sistem po potrebi prilagodil za dinamično (kontinuirno) operiranje. Sistem je bil razvit predvsem za vzdrževanje katastrskih kart. Novi podatki se vme10 v ob- stoječo karto, upoštevaje linearno predikcijo (linearno interpolacijo po metodi najmanjših kva- dratov), * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS, mgr. fotogrametrije, dipl .ing.geod., samo- stojni razi skoval ec. ** 11 Presented Paper 11 na XIII .mednarodnem kongresu za fotogrametrijo, Helsinki, Julij, 1976. 229 -------------------------------------------------- Si s tem lahko načelom uporabi ja poleg konvencionalne fotografije tudi panoramske, radarske, sonarske in infra rdeče posnetke. Če se uporabi jo nekonvencionalni posnetki, je treba koli- nearne enačbe zamenjati z ustreznejšim matematičnim - modelom. Sistem se lahko ima za prednostno laternativo načinu izdelave kart z digitaliziranjem ortofoto posnetkov, in si cer zaradi: - večje učinkovitosti, ker ni polTebna izdelava ortofoto posnetkov; - večje natančnosti, ker se pogreški pri izdelavi ortofoto posnetkov ne pokažejo; - boljše interpretacije na originalnih posnetkih. III. DMR podatki Predpostavi ja se, da so DMR podatki zajeti pred digitalno res ti tucij o. Seveda pa je treba za generiranje DMR podatkov izdelati ustrezne specifikacije, ki so funkcija potreb digital- ne restitucije. Natančnost generiranih planimetričnih lokacij pa je neposredno povezana z gostoto DMR mre- že. Zato mora biti gostota pravilno planirana. Za planiranje DMR gostote se lahko uporabi teorija o funkcijah prenosa informacije. Če DMR podatki izpolnjujejo zahtevane specifikacije, potem je njihova priprava omejena le na pravilno izbiro in urejanje. Gostota DMR mreže naj ne bi bila večja, kot je zahtevani delež obnovljene terenske višine v procesu kolinearne transformacije. Ustrezna gostota se lah- ko določi na nasledr;je načine: - z interpol iranj em višin on-1 ine s kol inearno transformacijo, - z generiranjem lokalnih matric višin s prilagojeno gostoto pred kolinearno transformacijo, - z ustvaritvijo dovolj goste homogene DMR mreže čez vso zadevno površino (z izpolnjenimi zahtevami po natančnosti) pred kolinearno transformacijo. (Za eksperiment je bila vzeta ho- mogena kvadratna mreža.) Nekatere panoge (npr. nizke gradnje) lch ko zahtevajo natančnejšo (gostejšo) DMR mrežo, kot je bila planirana za katastrske potrebe. Gostota večnamenske DMR mreže mora biti na- čeloma prilagojena uporabi z največjimi zahtevami po natančnosf-i. Interpolacija DMR podatkov Točke, zajete v DMR mreži, predstavi jajo teren v zgoščeni obliki. Gostota DMR mreže, upo- rabljena na določenem tipu terena, določa stopnjo izgube informacije, ki je v rekonstrukcij- skem procesu ni mogoče pridobiti nazaj. Ker je terenski relief v svoji osnovi nepravilen, je natančnost rekonstrukcije bolj občutljiva na gostoto DMR mreže kot na interpolacijska pravila. Zato so lahko interpolacijska pravila preprosta in učinkovita za praktično uporabo; bilinearna interpolacija je ustrezna. IV . K on f i g ura c i j a si s t e m a Sistem je zgrajen iz posameznih faz, ki so med seboj povezane, Te osnovne faze so: pripra- va, zajemanje podatkov, 1-ransformacija in avtomatsko risanje, Ker so lahko te faze ločene v času in prostoru, je mogoče v vsaki zaposliti izurjene operaterje in ustrezne enote hardwara. Funkcijski diagram teh sistemskih faz je prikazan na si iki 1. IV. l . S istem ha r d w are Operativni sistem za digitalno res ti tucijo združuje tri osnovne komponente hardwara: digi tal iza- tor, digitalni računalnik in numerično vodeni koordinatograf. Funkcijski diagram enot hardware 230 Digitalizirane koordinate x ] y Modul priprave l "L-~ s ~;arna~:ran.sfor:~~=-i-·-~ -p. rostorski 7 digitalizator - foto - . .._ presek - ·• - ~.- ~ . - ~... ~~-~,~· __ _, X,Y,Z modelne koordinate modul --r -~·----~- rotor model . . : tot:~}~rna tran~1for-~. --~-~---~-- ::!~~r!a~g:rna J~ -Y_Z __ model •- karta digitalizator - kart21. kartn~ ----· ~~ J ~ -- · 1 koordinate [1:1 ~oiacijai 1 __ --· c_· -r- . .. · 1 Risalni modul _ _j ru_saln~ ins truk~ij e"[ l l_ ·-· - .X 1-y 1 Numerično vodeni koordinatograf SL, 3 Sistem računalniš~ih progra~ov J 1/,b ·1 r·a kon L "'01 · td !l Loh·it y,u JH'O- !;to r·t;k_l -pJ'CtJf.:h ·,1,· II) i {!,.i I" 1.i ;, i Jč'llj( 1J1 ,,anuf<)l'1Jlucj ;j11 kon L ,·olu:i 11 i;o(~t- P 1'or.; Lo 1·uk ·) J>:t'C}.;cl( ·v r; i i,crn p(n;11ci.1, J1'oi.o ·1~oord]nu'Lc k o o i, I_'{) _! o 1 _h i, o(~ L p·1·0;:_; Lo i•id, p,·c:.;e't, ,t 1 1: ,:_;: p_;.,1\/11 ·1,n 11_1·o;;i.01·;;l: p . il ' l . .f 1 1•0:;t·o·t'1_dc:I J> podnLh JdenL i__J-i_l1sc1cl.iin 1'ci"llol.t1 rntirh Jd cu t.i_ f:i_t c'.C i ,·j CI no-v ·i } 1 k <"i l~ !::' s t r •- .s k j li Loč\( t>11:--:":Lcl:,,·- foi:ut t ;J_us ro, 11ncija 1 :uc:vritt': r:ro 1·1.nnc i ku 'l1·ce:of;f0Pmc1c:i ;ja novih kakJ.sVr• .. · - / ~•k·l b i.oč'~-k v si sLcm posneLlt:~1 / ·,,oi.c• . )JOV .l_~l \,oC?k 1 ;.;1-:~·--1 l 1 < • i ( > , 'II"·\ (' l ·j '.• C . .-:, le , . 1,t mod c ·1 h d. !'LU . --- . v l l ciel.cdmi viši 1.dentiri lw c i;ja lrnvtrolnih točk 7.,2 t c2nsforn1a= ci;jo moc:e1···lu:u.·~ La 1..:,<:.l trans ro r·ruae:i ;jo 1r1od{,J ·ktJJ'La v si~, Leni por3ue tka Foto .. koordinat;e kontrolnjh t.očk ½2 i;1•ans1·orrnaci- ;jo modeI ·lcal'ta 1 zbiru kootro1viL to~k ze i:1·a~sfor-- ntsci,jo mociel-·kartF ---·~--~· ------ w --- - - r ~včumrn;je trmwfo1·· . acijskjb para1.·.aetrov a trRnsl'onuae·l ;jo odel-lu:irta . J in njihovih medsebojnih povezav je prikazan na sliki 2. Posnetek .J, 1 1 1 1 Merska enota 1 1 Digitalni 11 Numerično I 1 - 11 ---(digitalizator) 1 1 r računalnik 1 1 r' vodeni 1 1 1 1 1 1 1 1 koordinatograf 1 1 1 1 '' J, Karta 1 I 1 : : Vmesna 1 l registracija 11 SI ika 2 Konfiguracija sistema hardwara Digitalizator Digitaliziranje vsebuje pripravo podatkov za pozne1so računalniško obdelavo. Ročno vodeni digitalizatorji, opremi jeni s horizontal no mizo, ustrezajo temu namenu. Načeloma bi morali izpolniti naslednji zahtevi: - lahko in preprosto operiranje, - natančnost (standardni pogrešek) mora biti približno 0.01 mm. Digitalizatorji s prostimi sledilci se zde povsem ustrezni. Digitalni računalnik Za off-line operiranje sistema se lahko uporabi splošnonamenski mini računalnik (9K). Nače­ loma se lahko uporabi vsak vhodno/ izhodni medij, uskladljiv z izhodom digitalizatorja in vhodom numerično vodenega koordi natografa. Za učinkovitejšo obdelavo so I ahko predvidene tehnike direktnega pristopa v zapis podatkov v pomočnem spominu. Avtomatski risalnik Numerično vodeni koordinatograf mora zadostiti zahtevam po natančnosti in biti uskladljiv z računalnikovim izhodom. Metrična natančnost naj bi znašala pribi ižno O .1 mm ali več. Veči­ na sedanjih avtomatskih risalnikov (splošni format, horizontalnost) izpolnjuje te zahteve. Real no se I ahko pričakuje, da bodo opisane hardware komponente si s tema v pri hod nos ti doseg- i ji ve v večjem številu geodetskih organizacij, tako da bo omogočeno večje izkoriščanje siste- ma. IV. 1 • Sistem računa I niških program o v Sistem računalniških programov za digitalno restitucijo je organ1z1ran modularno. Programi so napisani v programskem jeziku fortran IV. Sistem programov obsega naslednje module: pripra- va, transformacija in avtomatsko risanje. Blokovni diagram modulov in njihovih medsebojnih povezav je prikazan na si i ki 3. Modul priprave Modul priprave obsega subrutine za similarno transformacijo in za prostorski urez, 231 Similarna transformacija se uporablja za transfonnircmje digil-aliziranih koordinc1t konirolnih in katmtrski h točk v koordinatni sistem posnetka. Subrutina za prostorski urez generira na iteralivni nac1n orientacijske podatke posnetka, Vhod so terenske in fotokoordinate nojmanj treh točk. Izhod pomenijo translacije slikovne&JCI centro, kal ibrirana žariščnica, matrica smernih kosinusov in model ne (ali tc'.lrenske) koordinote proj ek~ cijskego centro, Transformoci jski modul Subruti no za transformacij o posnetka v model (ol i teren) generira plani metrične model ne (ol i terenske) koordinote kotostrskih 'točk, V tej trcmsfonnaciji so združeni 4 nizi vhodnih podnt~· kov: ~ DMR podatki (v model nem ali terenskem sistemu), - ori en taci jski podatki posnetka, - fotokoordi nate kat·astrski h točk, ~ diferenciolne višine (človeških) objektov, Koli nearna transformacija Če so DMR podatki dani v koordinatnem sistemu karte (terena), se kol inearna trnnsformacija posnelka v karto izvede neposredno (si. 4). V drugem primeru (ko so DMR podol'ki podoni v koordinatnem sistemu modela) se transformacija izvede v dveh zaporednih stopnjah (si. 5), Kolinearna transformacija je določena z: a 11 .x + a 12 .y - a 13 .c X=--------- a31 .x + a32·Y - a33'c y X, Y, Z koordinate v modelnem (ali terenskem) sistemu, reducirane no projekcijski cenler kot izhodišče, a„ so smerni kosinusi (elementi roJ-acijske matrice) 'i x, y fotokoordinale, reducirane na center posnetka kot izhodišče c fokusna razdalja (goriščnica) Geometrično pomeni la par formul projekcijski žorek v tri dimenzionol nem prostoru. Presečišče tega žarka s površino terena (predstavi j eno z DMR mrežo) je določeno s koli nemno lrnnsforma- ci jo na naslednji način: 232 Slo l~ ~eposredna transformacija posnetek-karta DMR podatld v ststemu karte J_Posnetek j TrRnsformacij- olinearna ska matrica --~sformacija tek-model DMR podatki ~---~v sistemu modela Planimetri~ne mo- delne koordinate Similarna trans- Transform8c:i ,-j-r~l~~;-.1 forrnRcija model- t,L-,~---j similtn'n8 n,11 Lri eri -karta - - ------- j Kartaj Posredna transformBcija posnetek-kRrta Da bi se določila začetna iteracijska točka na projekcijskem žarku, se približna terenska vi- ši na (Z) vstavi v enačbe koli nearne transformacije, Kot rezultat se izračunajo ustrezne plani- metrične koordinate (X,Y) v modelnem (ali terenskem) sistemu. Te koordinate rabijo za in- terpoliranje (bi-linearna transformacija) ustrezne višine (Z) iz DMR podatkov, lnterpolirana DMR višina se nato vstavi nazaj v kol inearno transformacijo in izračuna se nova točka na projekcijskem žarku. Za novo izračunano planimetrično lokacijo se ponovno interpolira ustrezna v1s1na in ponovi se kolinearna transformacija. Očitno je, da je iteracijsko obnavljanje planimetričnih koordinat (X,Y) zamaknjeno za l 1-ransformacijski krog. Rezultata dveh zaporednih transformacijskih kro- gov se potem primerjata med seboj. Če je razlika v lokaciji točke v dveh zaporednih trans- formacijah manjša kot predhodno določena toleranca (ki je funkcija želene planimetrične nalan-- čnosl'i), potem je točka sprejeta; drugače se začne naslednji transformacijski krog. Planimetrič­ ne koordinate sprejete točke se I ahko potem naprej obdelujejo. Višinska koordinata sprejete točke se uporabi za prvi l'ransformacijski krog naslednje točke. Linearna predikcija Koordinate kontrolnih točk, generiranih s kolinearno transformacijo, se potem primeqa10 z nji-- hovimi terenskimi koordinc1tami, Dobi jene koordinatne diference rabijo za vhod v subrutino "I i- nearno predikcija". Ta subrutina omogoča delitev med rednimi in slučajnimi komponentami koor- dinatnih diferenc. Generirane koordinate katastrskih točk se popravijo za redne distorzije. Risalni modul Risalni modul določi končnim koordinatam katastrskih točk ustrezne risalne funkcije (pero spu- ščeno, pero dvignjeno), Te so uskladljive s programom za avtomatsko risanje, Te točke pomeni- jo novo katastrsko informacijo in se nanašajo na obstoječo katastrsko karto. V. Sklepi Operativnost razvitega si s tema je bi I a dokazana eksperi men tal no za razi i čne tipe terena. Re~ zultati (notančnost karti ranih točk) so izpolnili pričakovanja. 233 Sistem je predvsem namenjen za vzdrževanje katastra. Ko se uporablja na ravninskem in pol- razgibanem terenu, je zajemanje DMR podatkov ekonomsko upravičljivo. Sistem se bo po po- trebi modificiral za izdelavo f·opografskih in tematskih kart; obstoječi programi za stacionarno operiranje se bodo po potrebi izpopolnili za kontinuirno restitucijo, Računalniške zahteve niso pretirane, tako da je mogoča uporaba mini računalnika. Sistem je prilagodljiv z ozirom na vhodno/izhodne enote. DMR podatki, ki pomenijo enega od vhodov, se pridobijo "enkrat zt1 vselej" in se lahko upo- rabljajo pri stal nem vzdrževanju katastra. Zato sistem terja v prihodnosti organizirane banke DMR podatkov. LITERATURA 1 • Makarovič, B. 2, Makarovič, · B. 3. Stefanovic, P. 4. Kraus, K, 5. Hattaway, D.P. Kurko, M.C, Russo, F,A, 6, RADC 7. Maka rovi c, B, 234 Digital Mono-Plolters, ITC mesečnik 1973/4, sir. 583 lnformation Transfer in Reconstruction of Data from Sampl ed Poi nts, Photogrammetria, Februar 1972, str. 111 Automated C artography, 1 TC Predavanja, PHM 81 Linear Least-Squares 1 nterpol ati on, Photogrammetri c Engi neeri ng, Oktober 1972, str. 1016 A New Portabl e Line Rectifi er B endix Resemch Laboratori es (publikacija) Single Panoramic Photo- grammetri c lnput. Rome Center (pubi ikacija) Conversi on of Fi deli ty i nto Accuracy, ITC mesečnik, 1974/4, str. 506 Marjan J El'--IKO* RAZISKAVA TRIAl'--lGULACIJSKE MREŽE 1. REDA V SR SLOV EN IJ l. Novi zakoni, ki ure1a10 geodetsko dejavnost v SR Sloveniji, prinasa10 pomembne novosti, z.lasti na pc,dročju katastrskih izmeritev. Uvajajo koordinatni kataster, t·orej računsko dolo- čanje položajc1 posestnih meja in določanje ustreznih površin. To je eden glavnin vzrokov (čeprav ni edini), da moramo preveriti kvaliteto naše triangulacijske mreže. Po mednarod- nih izkušnjah je mogoče razviti mreže z ustrezno položajno natančnostjo - seveda po načelu "iz velikega v malo" - če ima osnovna mreža ozemlja (t.j. mreža l. reda) relativno pozi- cijsko natančnost vsaj l : 100,000, Zato je bilo nujno odgovoriti najprej na naslednja vpra- šanja: - Ali je na ozemlju SR Slovenije vsaj slučajna komponenta pozicijske natančnosti točk l. re- da v omenjenih mejah? Koli ko znašo si s tematski pogrešek meri I a v posameznih predelih in kako natančno se da de- fi ni rati '? Mreža l. reda v Sloveniji je bila dokončno izračunana v začetku leta 1949.Tako v opazo- valnem kot v mčunskem pogledu je dokaj nehomogena, poleg tega pa se opirata celotna nje- na usmerit-ev in meri I o na ostanek mariborske bazne mreže in na nekaj starih avstroogrski h točkah v severni Hrvatski daleč onkraj Zagreba. Primerjave s starimi avstrijskimi koordinata- mi identičnih točk so že tcJkoj pokazale, da je zlasti merilo mreže prol'i zahodu vse bolj de- formirano. Obstoj take deformacije so potrdila merjenja radovljiške (1950) in ljubljanske baze (1955) s pripadajočima baznima omrežjema, pozneje pa tudi vklapljanje nekaterih preciznih, z elektronskimi razdaljemeri merjenih mrež, v obstoječo triangulacijo. Raziskovalna skupi na za lemel jne geodetske mreže, ki deluje v sklopu lnšti tuta Geodetskega zavoda SRS v Ljubljani, se je odločila za temeljito preiskavo mreže l. reda. Menila je, da bodo zanesljivi le sklepi, ki temeljijo na neodvisnih in kvalitetnih novih opazovanjih. V tem oziru pomenijo drngoceno gradivo koti, izmerjeni okoli leta 1964 pri obnovi in ponovnem opa- zovanju celotne jugoslovanske mreže 1. reda. Po zgledu nekaterih srednjeevropskih držav pa smo menili, da je potrebno t·udi merjenje določenega števila stranic. Tri nove triangulacijske baze, izmerjene po IL svetovni vojni (radovljiška, pulska in zagrebška), prav gotovo ne za- dostujejo namenom naše raziskave, poleg tega pa ne "pokrivajo" severovzhodnega dela repub- 1 ike. Vojaški geografski inštitut JLA (VGI) je leta 1965 izmeril s telurometri nekaj stranic na severovzhodu in severozahodu SRS, Rezultatov teh meritev ni smo mogl i sprejeti brez pridržkov, saj je znano, da mikrovalovni razdal jemeri ne dosegajo največje natančnosti, zlasti če zahte- vamo rezultate, ki naj bodo čim manj izpoštavljeni sistematskim vplivom. Morc.ili smo se torej odločiti za elektrooptično merjenje stranic l. reda z edinim precizijskim razdnljemerom velikego dometa pri nas: to je AGA-geodimeter mod. 8 s 5 mW laserjem, last VGI. Mreža l. reda v SR Sloveniji šteje 34 točk; od teh je 33 na njenem ozemlju, ena (177 Opči­ ne) pa je v Italiji (glej sliko 1), Mreža obsega 44 trikotnikov in 79 stranic, od teh dve dia- gonnlni zvezi. Če ji dodomo obrobni pas, ki obsega vse sosedne točke v SR Hrvatski in Italiji, narasle nn 47 točk in 68 trikotnikov s 116 stranicami, Pri načrtovanju merjenj smo želeli zadostiti vrsti zahtev: * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS, Šaranovičeva 12, dipl ,ing., prejeto 1976-10-28, 235 zajeti okrog dvojsel slranic: po vsem ozemlju SRS, med njimi obvezno sl'ronice, ki so bile določene i:z radovljiške in iz mariborske baze; ~ stranice naj bi bile rnzporejene enakomerno toko t·eritorialno kot az.imutalno; - stranice naj bi čim manj vplivale druga na drugo, zato naj bi bile izbrane tako, cb okle- pajo čimbolj prove kote v točkah, kjer se slikajo; z dodatkom še nekaj stranic: naj bi se ustvaril iztegnjen poligon od Lendave do morja; - izbrane strnnice naj bi bile pretežno krajše, da bi se izognili tež.avam· zarodi vidljivosti, vsaj po eno krajišče pa je lahko dostopno. Projekt merjenja je zajel 24 stranic s povprečno dolžino 28,2 km in je v znatni meri zado~ stil naštetim zahtevam. Sredi septembra 1975 se je ekipa VGI s pomoc:10 ekip Geodel·skego zavodo SRS lotilo terenske~ ga dela, ki je trajalo do konca oktobra. Kljub nekaterim oviram je v tem času izmerila 18 stranic l. reda (sliko l), 3 slranice II. oziroma IIL redo pri Ljubljani in radovljiško bazo, kor je nedvomno veli k uspeh. Izven omenjenega obdobja smo poskušali izmeri Ji dol očenc~ stranice Judi z rnzd