151. Storilka. I Ljubljni. f tmk 6. juliji 19Z0. [III. leto. LOfEHSKI Jsaala vtftk dac popoldne, Isvssatft nadalje ta praznika. Jnse ati: Prostor 1 ml m X 54 m! m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2'__, notice^ poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K3"—. Poroke, zaroke 80 K*. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpravnlfttvo „Slov. Narod*" in „Narodna Tlakama" K nafto r a ulica št. 5, pritlično. — Telefon at 304. „Slovanakl Harod' velja v Ljubljani In po pošti i v Jagoslari ji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno.......„ 90*— 3 mesečno......., 45 — 1 „ ........ 15— V inozemstvo t celoletno • . . K 240 — polletno . ... „120-— 3 mesečno . # . . . „ 60*— ......, 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno ŠSS/" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Ilov. naroda*' laaflova nliea st 5, I. nadstropje. Telefon stav, 14. Doplae sprejema le podpisane In zadostno frankovana. sssr Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina platana v gotovini. Dr. Ivan Tavčar: Us uliuaimo alfa u plamen! Vse kaže. da postaja obisk gospoda Stojana Protića, s katerim je počastil Slovenijo, nekako usode-poin. Mož, ko je prišel k nam, se je oklenil hiperklerikalnih krogov in poslušal je samo to, kar so mu ti pripovedovali. Ti krogi pa pripovedujejo že dvajset let, da je napredna stranka v Slovencih mrtva, da že leži globoko v zemlji in da se iz tega groba ne dvigne nikdar več. To pravljico — da je samo pravljica, dokazuje najbolje to, da se skrajni klerikalni krogi s tem »mrličem« bojujejo že več nego dvajset let z ljutejšim srdom, kakor se je bojeval Don Kišot s svojim mlinom na sapo! — so pogreli tudi gospodu Protiču. Nabasali so z njo njegova ušesa tako. da je minister zapustil Slovenijo z radostnim prepričanjem, da napredna stranka v Slovencih obstoia iz kakih desetih glav, katere pa vse skupaj ne pome-njajo nič. To pesem prepeva sedaj gospod Protić pri vsaki ministrski seji. in baje je ta gospod odločnejši zagovornik slovenskega klerikalizma v Beogradu, nego sam dr. Korošec. Gospod Protić je velik lisjak, pravijo, ali tu se je vjel v skrbno nastavljeno mrežico. To bi nas sicer ne zanimalo, če bi vse to ne imelo silno neprijetnih posledic za Jugoslavijo. Ni dvojbe, da je ta intervencija gospoda Protića že rodila svoje sadove. Bojim se. da se v našem političnem življenju že prikazuje duh gospoda Šusteršiča, in prejkone bomo kmalu tam, kjer smo bili nekdaj: da uradništvo, da učiteljstvo. če se ne bo izkazalo s spričevalom klerikal-stva. ne bo dobivalo služb, in da naši trgovci, naši industrijalci, naši obrtniki. Če ne bodo predložili ravno-istega spričevala, ne bodo dobivali v Jugoslaviji nikake državne zaslom-be. Kakor nekdaj Šusteršič, tako bo sedaj naša deželna vlada prejkoprej organizirala svoj teror Čisto po receptu dr. Gosarja, ki hoče. da naj se vse socijalne reforme v naših pokrajinah izvedejo zgolj le na račun napredne stranke. Bojim se. da bo tako, in bojim se, da že najbližja pri-hodniost prinese dokazov za vse to! Bila je namreč velika politična napaka, da ie Stojan Protić spregovoril besede: »Če hočejo Slovenci, da naj jih Bog vlada, naj jih pa vlada!« Tako se je Bog iz avtoritativnih ust identificiral s politiko, kar bo škodovalo cerkvi, škodovalo pa predvsem tudi državi. Težka odgo- vornost za vse to pada na gospođa Stojana Protića, in ne dvomim, da pride ta gospod minister prav kmalu sam do prepričanja, da njegovo načelo, da naj Bog vlada Slovence tutff v politiki, da naj torej nastopa kot voditelj izbrane politične stranke. n» bilo niti modro, niti koristno. O vsem tem me prepričuje politični boj in oblika tega boja, ki se je po Protićevem obisku poostrila, skoraj bi rekel, do prismojene razdivja-nosti. Na eni strani raste greben klerikalnim teroristom, na drugi pa posebno naši mlajši krogi mislijo, da naj se vodi politični boj s tisto neusmiljenostjo, kakor smo ga vodili svojčas. F aktu m je. da si politične stranke na Slovenskem stoje nasproti kakor ljuti sovražniki, ki komaj čakajo, da bi eden drugega požrli. Za svojo osebo ne morem drugega, nego da obžalujem take pojave v našem političnem življenju. Ni je pa moči, ki bi mi zapečatila usta. da bi ne dvignil svojega glasu in da bi brez bojazni na levo in desno odkritosrčno povedal, da se Jugoslavija Še vedno ne nahara v roJožahi, v katerem b! se sme1! n^ttf sinovi lahko-dušno mesariti med seboj! Pred menoj leži izjava duhovščine Liubljanskega mesta, kakor io je takoj po regentovem odhodu objavil »Slovenec« dne 2. julija. Posamezniki te izjave sicer niso podpisali, podpis je splošen: »Duhovščina ljubljanskega mesta«-. Nimam pa najmanjšega povoda, upati, da leži pred menoj mistifikaciia. kateri bi bil nasedel »političen list za slovenski narod«. Ta izjava je pristna, in z nio moramo torej računati . V ti izjavi človeku nehote silita pred oci dva odstavka. Ljubljanska duhovščina govor: »ZaVona, !ri bi delal krivico božff Cerkvi, ne bomo oriznali in se mu ne n^Vnrfli«. Droge besede pa se glase: »Kal se z bnžflm naukom strfnfa, ne more o^očevati država, amnak !e tisti, ki tih fe sv. Duh postavil, da vladalo Cerkev«. To se pravi: o tem.dela li kak zakon krivico božji Cerkvi, imajo soditi samo tisti, ki jih je sv. Duh postavil, da vladajo Cerkev. Vlada Cerkve bo torej stala nad državno vlado, in ker ima duhovščina vsakega vero-izpovedam'a prav rada svoje posebne politične nazore, ga skoraj ne bo zakona, v katerega bi se ne dalo vmešati to ali ono. češ da ie Cerkvi sovražno. Z eno besedo: vse zakone nokliče lahko cerkvena cenzura predse in skoraj pri vsakem se bo lahko konstatiralo, da dela krivico božji Cerkvi, da ga torej katoličani ne smejo priznati in da se mu ne smejo pokoriti. S tem pa bo v državi, v kateri je pravoslavna konfesija v veliki večini, v kateri je še vse polno drugih veroizpovedovanj. na ste-žaj odprto okno. pri katerem bo silil v državo najhujši kulturni boj! Svojo izjavo opravičujejo ljubljanski duhovniki s »hrepenenjem po kancelparagraf u-. Kaj bo s tem paragrafom, ne vemo. Jaz za svojo osebo mislim, da so nade. ki se stavljajo v ta izjemni zakcn, silno pretirane: mislim pa tudi, da je bojazen pred tem zakonom istotako pretirana. Božji nauk nima čisto gotovo nič od tega. se li s prižnice priporočajo kandidati kake stranke, ter bi Kristus, če bi danes hodil med nami, iz svojih templjev izgnal politične branjevce ravnotako, kakor je izgnal svojčas navadne branjevce. Da bi se zaradi tega organizirala kaka špijonaža po katoliških cerkvah, to bi ne bila srečna politična taktika. Duhovščina bo sama kmalu sprevidela, da ji politična agitacija med božjo službo ne bo v korist. Dandanes so stranke drugačnega kova. kot so bile poprej, in ni izključeno, da se bo pridigarju, če bo napadal neljube mu stranke, kar v cerkvi odgovarjalo, tako da bodo politični tumulti in pretepi v božjih hramilf na dnevnem redu. Prepričan sem, da bo Cerkev sama prav kmalu skrbela za remeduro. Prepričan pa sem tudi, da agitacija v cerkvi ni glavna stvar. Glavna stvar je agitacija duhovščine zunai cerkve: mlad in vnet kaplan, ki bo ponoči in podnevi lazil od hiše do hiše, bo dosegel večje uspehe, nego pridiga, in nai bo ta še tako agitato-rična.Te agitacije se. pa duhovščini ne more prepovedati, ker je vsak voli-lec opravičen, da agitira, kolikor more. Zatorej mislim, da so nade. ki se stavljajo na kancelparagraf. neutemeljene. A neutemeljeno je tudi bilo, da je ljubljanska duhovščina porabila kancelparagraf ter slovesno izrekla, da zakona, ki bi delal krivico božji Cerkvi, ne bo pripoznala in da se mu ne bo pokorila. Naravnost nesrečno pa je bilo, da ie še dalje pristavila, da o tem, dela li kak zakon ki ivico božji Cerkvi, ne more odločati država ampak tisti, ki jih je sv. Duh postavil, da vladaio C^Heev, Kakšne bodo posledice? Na isto stališče le lahko postavi predvsem pravoslavna Cerkev. Obe konfesiji si bosta hitro v laseh, ker bo vsaka. če bo opazila, da kak zakon ustanavlja koristi bodisi za pravoslavje. bodisi za katoličanstvo, med svoje vernike razbobnala. da je dotični zakon nasproten Cerkvi. Potem naj pridejo še protestanti in nazadnje še židje. pa res ne bomo imeli v državi zakona, proti kateremu bi ne ugovarjala ta ali ona konfesija! Tako bodo konfesije rodile največje konfuzije, posebno še takrat, če se oglase tudi muslimani, ki takoj posežejo po handžarju ter te pobijejo, če si pozabil čevlje sezuti, preden si stopil v mešejo. Korak ljubljanske duhovščine je torej vsega obžalovanja vreden, in tolaži me samo to, da gospodje glede vse stvari niso tako hudo mislili, kot so zapisali. To bomo imeli puntov. klanja, požiganja, z eno besedo, celo an- arhijo, ker ni izključeno, da se tudi drugi sloji izven Cerkve postavijo po robu: Pokorimo se samo tistemu zakonu, ki nam je všeč! Gospodu Stojami Protiću, ki je s svojim nastopom v naših pokrajinah vdihnil našemu skranemu klerikalizmu novih skrajnih moči, moram prepustiti vso odgovornost za posledice. Sam pa zastopam stališče, da je pametnih oo-Iitikov, naj so stari ali mladi, prva dolžnost, da ne vlivajo olja v ogenj, da mirijo duhove in da predvsem vpoštevajo, naj so še taki radikalci. izrek velikega državnika: Nobena država se brez vere in svobode ne more vladati. Ta državnik ie bil grof Cavour, ki je bil s klerikalizmom kvečjemu toliko v sorodstvu, kakor sta bila z menoj Adam in Eva. ko sta hodila še po paradižu. P2ipsjn& o fnpfeem prometu slBmTiSkem Koroškem. Ko pridrvi vlak iz Karavanskega predora na Koroško, se začudi oko spričo lepote, ki se razgrne pred njim. Dolina mestoma stisnjena, drugod nekoliko razširjena, zastražena na desni po visokih gorskih velikanih, na levi po holmih in planotah, naravnost vabi Človeka na poset. To jc Rož (Rožna dolina), vsa posejana s polji in prijaznimi slovenskimi vasicami, tonečimi v zelenju. Slovenske so te vasice in slovenska njihova imena. Komaj mesece Štejemo, odkar so v naši posesti. Preje so hodili Nemci tod in so hodili z zavistjo, ker so čutili, da je ta zemlja vendarle naša last. Pa so pripominjali: Ein armes slovvenisches Dorf.«- Zraven so pa dannadan cele čete izletnikov preplavljale naše lepe. kraje. Letovi-ščarji so trumoma iskali prebivališče po prijaznih krajih slovenske Koroške. Po vsej pameti bi človek pričakoval, da bo izletniški in letoviški naval iz ostale Jugoslavije na slovensko Koroško ob dani priliki znatno prekosil nemškega. Pristojne oblasti so ukrenile vse, kar je bilo v trenotnih pogojih mogoče, in se trudijo venomer, da bi odstranile morebitne pomanjkljivosti. Generalni ko-misarijat za tujski promet v Ljubljani, okrajno glavarstvo. Narodni svet. Ekspozitura generalnega komisari-jata v Borovljah so vedno pripravljeni, iti letoviščarjem na vse mogoče načine na roko. Zlasti generalni komi sanjat v Ljubljani in njegova eks- pozitura v Borovljah sta interesentom vedno drage volje na razpolago z nasveti, informacijami in posredovanji. Biser naše posesti na slovenskem Koroškem je Vrbsko jezero, o katerem je bilo tekom zadnjih tednov povedanega že toliko, da je ponovno opisovanje menda odveč. Pripomniti je treba le nekaj: Nemci so vedno pazili na to, da so naše kraje po možnosti zapostavljali in duŠili njihov razvoj. Zato so tudi skrbeli predvsem za severno jezersko obal. ki je bila bližja nem. zaledju in bolj po-nemčurjena nego južna. Iz te nemške enostranosti je vzrastlo za južno obal (torej tisto, ki je danes v naši posesti), nekaj ugodnosti, nekaj pa tudi neprilik. Ugodnost obstoji predvsem v tem. da ti kraji niso preveč natrpani s stavbami in je torej zanje dana možnost vedno novega in svežega procvitanja. ki ga bomo lahko z umnim gospodarstvom po lastnem okusu izvedli ml. pravi lastniki. Vsi prizadeti sloji našega naroda bi morali sodelovati tu, da si ustvarijo jugoslovansko poletno bivališče na skrajni severni meji. Poleg lastnih koristi vsakega posameznika bi morala voditi vse skupaj misel in zavest, da je treba utrditi našo ogroženo mejo in jo zavarovati tako trdno, da si je sploh nihče ne bo upal napasti. Najtrdnejša obramba pa je gotovo gospodarsko blagostanje in njegova naravna posledica: iaka. narodna in osebna samozavest. In k temu lahko v obilni meri pripomoremo Fran Govekar: 73 Svitanje. (Dalje.) ime Bernadotte si je zapisal Vodnikovo In bivališče ter vstal. »Še rred mrakom hočem biti v Logatcu«, je dejal. »Zato se poslavljam, prečastiti. Hvala vam za gostoljubje, ki ga izkazujete mojim tovarišem in meni!« — In prijel je čašo, polno krvavordečega Vipavca, in jo dvignil. »To poslednjo čašo na zdravje vam. Živeli!« in trčil Je z župnikom ter jo izpraznil do dna. Pod stopnicami k župnišču in cerkvi so že rezgetali konji in na njih so sedeli francoski kirasirji v kovinskih oklepih in repastih šlemih. Pričakovali so poveljnika. General Bernadotte je krepko stisnil župniku roko, se naglo poslovil od Murata in tovarišev ter nato lehkih in urnih korakov odšel. Vsa družba je hitela za njim pred župni-šče. Z masnega neba je svetilo solnce in o jutranji otožnosti ni bilo v naravi nobenega sledu več. »Do svidenja, gospodje!« je še zaklical Bernadotte s svojega rjavca, ga izpodbodel ter na čelu kirasirjev kakor lastovka odletel proti severa. Sredi pestrih uniform je stal župnik in zrl zamišljen za letečo eskadrono. Kakor bi ga bil ostavil star, dober znanec mu je bflo pri srcu in žalost mu je silila v dušo. * * e »Sam Bog je z našo republiko!« se je na tihi petek popoldne šalil general Murat, ko sta mu na poštnem dvorišču Wenigar in Hueber pripovedovala o tamošnjih ostrih zimah, rezki in silni burji ter o velikanskih zametih snega, ki se nagomili včasih prav do prvega nadstropja postojnskih hiš. »Sam Bog je s Francozi in Buonapartom. V Italiji so bile vse struge napol prazne, vodovje povsod plitko, močvirja skoraj suha, a tukaj diši že po pomladi.« Na obširnem dvorišču postojnske pošte so trije karabinjerji s čohali in ščetmi snažili, gladili in česali konje ter se obenem zabavali s Hueberjevima dečkoma, ki sta tekala okoli njih. Dasi se niso mogli razumeti, so bili karabinjerji in dečka vendarle skoraj neločljivi. Vojaki, oženjeni možje in očetje, so se radi igrali s petletnim Gvidonom in šestletnim Henrikom, dečka pa sta sijala od same sreče, kadar so Jima prijazni Francozi nataknili povrhu čepic bleščeče čelade z ogromnimi rdečimi grebeni ter ju posadili na neosedlana konja. Vodili so konja počasi po dvorišču, se smejali in šalili, dečka pa sta klicala vsa blažena: »Papa! Mama! Glejta, glejta !c Ob vodnjaku sta stala dv? ^ancoska konj ika, črpala vodo v vedrice. % dvigala deklam na glavo, Jim govorila ! .. sicer nera- zumljene, a povsem dobro občutene besede, jih lovila za gole roke in jih ščipala v polna lica. Smela sta bila mlada konjenika in črnolase mlade dekle v enobojnih krilih kavne barve, goloroke z belimi ošpetlji in s franžastimi robci navskriž preko prsi so jima bile seveda prav všeč. »Ti neumni dedec!« se je zajezila prva in ošinila vojaka s pogledom, ki je bil vse prej ko nevoljen. »Pusti me vendar, sitnež!« se je togo-tila druga, ga rahlo sunila v ramo, a se hitro vrnila zopet k vodnjaku ko potonika zardelih lic in blestečih oči, ki so kazala vse prej ko sovraštvo. »Evo, tudi mojim fantom in vašim dekletom se bude pomladna čuvstva!« se je smejal Murat in mežikaje pomignil k vodnjaku. »Poznajo se jedva šest dni, pa že počenjajo neumnosti!« se je dobrodušno jezil župnik. »Božič Eros je začel plesti zlate mreže med Francozi in Kraševkami. Neverjetno! Sinoči, ko sem se vračal iz župnišča, sem zagledal visoko v rogovilah stare murve dra-gonca, ki je šepetal z dekletom na oknu«, je pripovedovat Hueber. »Kako je to možno? On ie govoril francoski, ona slovenski; vendarle sta se menda razumela, saj sta se smejala, kakor da sta že davna znanca. Napravil sem seveda velik ovinek, da ju nisem zmotil.« Po- »JCar ni bilo prav!« je grajal župnik, svariti bi ju bili morali!« »Ne, ne, v vaš poklic nočem posezati!« se je šalil poštar. »Ljubezen ima svoj Čisto poseben jezik, ki druži in veže vse narodnosti in vse vere ter ne pozna nikakega političnega programa!« je dejal Murat in se ozrl pozorno.. V tem hipu je namreč stopil na dvorišče berač v ponošenem in dokaj umazanem kranjskem kožuhu, s polhovko na glavi in z debelo gorjačo v rokah. Ponižno se je priklonil in Čudno zamahnil z gorjačo. Takoj se mu je približal Murat in govoril napol glasno z njim. Začudila sta se Wenigar in Hueber, kako se more francoski general razgovarjati s kranjskim beračem, a od strmenja sta onemela, ko sta ujela nekaj francoskih besed, ki so prišle gladko in pravilno iz beračevih ust. »To je ogleduh — Francoz!« je pošepnil poštar in po njegovem obrazu se je razlil izraz zaničevanja in gnusa. »Ah, špijon! Nizkotna sredstva uporabljajo ti navidezno nad vse pošteni ljudje!«: se je zgražal župnik in vznemirjen bi se bil rad naglo poslovil. Toda berač se je med tem že poklonil, čudno zamahnil z gorjačo ter odšel urnih korakov z dvorišča. »Jutri zjutraj se poslovimo«, je dejal general, ki se je vrnil h gospodoma. »Ukaz je prišel preje, nego sem ga pričakoval.« 2, stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne 6. juHfa 1920. Štev. 151. m dobro organteh-anim tujsktm pro-mototuL Zla posledica nemškega zane-marfenia naših krajev pod prejšnjim režimom pa je naš de! jezera — slaba ikomimikacija. To priznamo. Ob se-Iverni obali vozi železnica, ob naši ie iiii. Vendar — kar je bilo mogoče, se že zgodilo In se bo pač po vsej mosti izpopolnjevalo. Čudežev žal ni mogoče delati nikjer in tudi pa slovenskem Koroškem ne. Za enkrat je skušala Avtotnobilna prometna družba v Ljubljani odpomoči na ta način, da je uvedla med Vetrinjem in Logavesjo avto poštni spoj. Avto odpelje ob 4. iz Logevasi in prispe ob % 2 min. na postajo Vetrinj. Odtod odpelje zopet ob 11.20 min. in pripelje ob 13.22 min. v Loga ves. Nekaj je! Dolžnost občinstva pa je^ sedal. 9a pazi in skrbi, da avto ne bo vozil prazen semintja, Ob zadostnem pro-gfeta bo gotovo imenovana družba poskrbera, 'da bo Vse čim zložnejše in udobnejše. Za prevažanje prahu, ki se med vožnjo nabere v avto mesto | potnikov, pa menda ni treba ne stre-? he ne blazin. Poleg tega je ustanovljena v Ve-trirrju (ljudska šola) Ekspozitura generalnega komisarijaia za tujski promet, ki si stavi zlasti nalogo, preskrbeti letoviščarjem potrebna vozila. Kdor torej hoče od Vetrinja dalje imeti voz. naj torej obvesti imenovano ekspozituro pravočasno o svojem prihodu in naj sporoči želje glede voza, pa mu gotovo ne bo treba nikamor hoditi peš. Pri tej priliki moram še pripomniti, da nai se vse pritožbe, pripombe o pomanjkljivostih ter navesti glede koroških letovišč naslove na ravnost na Tourist - Office, Bo-rovlje. Isti je izdal tudi pregleden prospekt: »Seznam stanovanj za le( toviščarje ob Vrbskem jezeru«, ki je odslej interesentom proti malenkostni odškodnini enega dinarja (v čemur je zaračunjena tudi poštnina itd.) vedno na razpolago. Svota naj se priloži z znamkah vprašalnemu pismu. Telefonska in lirzolaonai poročila. §EJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. r LDU Beograd, 3. julija. Današnji ■106. redni sestanek narodnega predstavništva Je otvoril podpredsednik rđr. Ribar ob petih popoldne. Tajnik JVojinović je prečital zapisnik zadnje seje, ld le bil odobren brez teprememb. Poslanec Zlatic je stavil »rašanje na; predsednika zaradi ne-lelavnosti Imunitetnega odbora.. •edsednlk Je odgovoril, da je vse ppcrenlL da bi ta odbor vršil svoje posle. Znano mu je tudi to, da je predsednik odbora sklical člane k •seji, člani pa niso došli. Sedaj hoče &di predsednik sam pozvati Člane 'odbora brzojavno, naj pridejo v ©eograd, ker se jim v nasprotnem {primeru odtegnejo dnevnice. Za tem Je prešla zbornica na dnevni red: De-pata o volilnem redu. Debata se je jvršila popolnoma gladko. Paragrafi .»'16 do 17 so bili sprejeti, kakor so kili predlagani od odbora. Nato je zaključil predsednik sejo ob polsedmih zvečer ter določil prihodnjo za ponedeljek ob štirih popoldne. LDU Beograd. 4. julija. V jutrišnji seji narodnega predstavništva se ■bo razpravljal 80. Člen zakona, ki se tiče vprašanja o količniku. Ker je to zelo važna točka, sodijo, da bo razprava o tem členu trajala dve ali tri seje PRENOS VIDOVDANSKffl JUNAKOV V DOMOVINO. LDU Saraievo. 3. julija. V sredo, 7. julija, pripeljejo v Sarajevo zemeljske ostanke Vidovdanskih junakov. Pred poštnim poslopjem se bo vršil h gajanja. sprejem ter bodo položili zemeljske i ostanke na voz ter bo pri tej priliki govoril slavnostni govor dr. Lujo Novak. Za tem bo krenil ves sprevod na mesto atentata, kjer bo govoril Vasilij Grdjič, nakar bo pevski zbor odpel pesem »Hej trubasi«. Za tem bo krenil sprevod na pokopališče, kjer je prirejena za Vidovdan-ske junake posebna grobnica. RADI NEMŠKE ODŠKODNINE LDU. Pariz, 3 .julija. (DKU). Po poročilu »Matinovega« poročevalca v Bruslju potekajo pogajanja med Millerandom, Llovd Georgem, lordom Curzonom in med belgijskimi in italijanskimi delegati v vprašanju razdelitve nemške odškodnine zelo neugodno. Po poročilu lista »Echo de Pariš« so se zastopniki Anglije, Francije. Belgije in Italije tri ure pogajali, a brezuspešno. Llovd George je predlagal kompromis, po katerem bi dobila Francija 52%. Angliia 22%, Italija 10%. Belgija 9 ali 8%, Jugoslavija pa štiri ali pet procentov. Romunska, Portugalska in Japonska pa naj bi si delile ostanek. List pristavlja, da se pogajanja danes nadaljujejo. Belgijski ministrski predsednik se je včeraj razburjen podal h kralju, da mu poroča o poteku pogajanj. Belgija bi morala biti odpravljena najmanj tako, kakor Italija. ŠLEZVIŠKA MEJA. LDU. Pariz, 3. julija, (DKU). V ponedeljek bodo podpisali pogodbo med Dansko in zavezniki glede šlezviške meje. Nemčija podpiše pogodbo šele pozneje, ker se vrše med ! Nemčijo in Dansko še posebna po- t Mihael VoSnlak. Politične uesfl. — Ministrski svet LDU Beograd, 4 julija. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 10. dopoldne do 1. j>oi>crldne, je minister za notranje stvari poročal o uspehih svojega inšpekcijskega potovanja po južnih krajih naše države ter predlagal odredbe, ki se naj ukrenejo v svrho zagotovitve javne varnosti in ki jih Je ministrski svet tudi odobril. Sprejet Je ifl tudi predlog namestnika ministra za trgovino o sporazumu s čeho - slovaSko republiko glede izvoza gotove količine moke in pšenice iz nase države. Razen tega je ministrski svet razpravljal o drugih važnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, = Vprašanje pokrajinskih vlad. LDU Beograd, 4. julija. V včerajšnji seji se le bavil ministrski svet tudi z vprašanjem preosnove pokrajinskih vlad. Vendar pa v tel seji to vprašanje še ni bilo rešeno. = Uradniško vprašanje. LDU Beograd, 4. julija. Pri vseh državnih oblastih se te pričelo delo radi razporeditve uradnikov po novi uradniški razporedbi. Vsi starejši uradniki, ki so brez kvalifikacije in k! se sedaj nahajajo na višjih mestih, ostanejo tudi nadalje na teh mestih, vendar pa v bodoče ne bodo več napredovali. =ac Plače železničarjev. S sklepom ministrskega sveta so povišane prometnemu osebju na železnici plače za 50 _ odstotkov. = Občinske volitve v Zagrebu. Naknadne volitve za Izpraznjena mesta zastopnikov v zagrebškem mestnem zastopstvu se vrše dne 18. julija. Volitve se bodo .vršile na 30 voliščih. Izvoljenih bo 20 zastopnikov, ker so komunistični mandati proglašeni za neveljavne. Ldu. = O veliki Srbiji proti Jugoslaviji sanja sarajevska »Srpska Zorac in ž njo Italijani. Pravi, da za Srbijo po vojni določeni teritorij se deli v tri avtonomne okraje: Srbija pT3d vojno, črna gora, Bosna-Her- cegovina, Kotor z Dubrovnikom; Bačka, Banat in Banja; Lika, Banovina in severna Dalmacija, srednja Dalmacija naj se s plebiscitom Izreče, kam hoče pripadati. Baje se bo sešla srbska narodna organizacija s takim programom koncem avgusta. Ako do tega pride, bi bil to le smešen naskok na Jugoslavijo. = Turki nameravajo zažgati Odrta. »Dailv Mail« poroča iz Carigrada, da je vodja turških nacijonalistov v Traci j i Dža-far Tayar sporočil zaveznikom, da so Turki pripravljeni na skrajni odpor. Zdi se, da bodo Turki ta načrt izvedli in zažgali Odrin. — Harding, nominiran republikanski predsedniški kandidat, je rojen dne 2. novembra 1865. Dovršil je srednje šole In se nato posvetil novinarskemu delovanju. Harding je bil ustanovitelj, založnik, tiskar, stavec »urednik In reporter časopisa »Ma-rion Star« v Ohio Kmalu je povzdignil svoj list na tako višino, da je nastavil pri časopisu 50 oseb, ki so bili vsi solastniki podjetja. Kot politik je bil vedno pristaš republikanske stranke. Leta 1904. je postal član senata države Ohio, leta 1915. pa član senata Zedfnjenfh držav. — Poljska prosi pomoči. LDU Pariz, 3. julija. (Dun. kor. ur.) »Chicago Tribune« poroča o porazgovoru med Fochom in britanskim maršalom VVilsonom, povzročenem po nujni prošnji Pilsudskega za pomoč. Porazgovor je trajal nad eno uro. Bavili so se s položajem, nastalem po prodiranju bbljševikov. Misli se, da bodo boll-ševlk! dospeli do Varšave, ako bi Jih političnim potem ne prisilili, ustaviti svoje prodiranje. Poljska vojska je po šestletnem boju utrujena In ne more veljati več kot učinkovita armada. Razen tega primanjkuje Poljakom vojnega materijala In zalog. Zmešnjava v krogih poljskega generalnega štaba je velika. Iz naše feraUeoflne. — Umesten poziv. Podžupan beograjske občine Je pozval k sebi beograske hotelirje in restavraterje ter jih opozoril na njihovo dolžnost, na katero so pozabili, da iaj namreč tudi oni znižajo v svojih pro-ftorih cene živil. — Za popravo železnic. LDU Beograd, '4. Julija. Ministrstvu za promet Je Odobren kredit 100 milijonov dinarjev za -pero* zeleOTlšTsih objefctos y stari ki jih' je sovražnik' pri svojem umiku porušil. — Prevzetje tobačnih tovarn. Uprava državnih monopolov je prevzela v svojo režijo tobačne tovarne v LJubljani .Zagrebu in Sarajevu ter jim dovolila kredit za nabavo materijala v HolandijL — Povratek te Sibirije. Danes se )e peljal skozi Zagreb transport naših vjetnl-kov iz Srbije in Turkestana. V jetniki so Iz vseh" krajev naše domovine. Potovali so dva meseca in prišli preko Avstrije. Na* daljna transporti sledfr 1 iz švice je došla presenetljiva vest, da je umrl zaslužni slovenski prvo-boritelj Mihael Vošnjak, oče bivšega generalnega tajnika naše mirovne delegacije v Parizu dr. Bogomila Vošnjaka. Mihael Vošnjak je bil rojen 29. septembra 1837. leta v Šoštanju. Vošnjaki, pravzaprav Bošnjaki, so bili begunci iz Bosne. Naselili so se najprej v Vitanju, potem pa v Šoštanju, kjer so začeli že koncem 18. veka z usnjarsko obrtjo, kar je bil začetek velike šoštanjske usnjarske industrije. Burno leto 1S48. je preživel Mihael Vošnjak v Gradcu, kjer je obiskoval tehniko. Njegovi učitelji so ga nagovarjali, naj bi se posvetil profesuri. Vstopil pa je kot iniener v službo južne železnice. Bil je še pozneje kot parlamentarec na glasu železniškega strokovnjaka. Njegovo narodno delo se je pričelo že v zreli moški dobi. Za to delo ga je navdušil njegov starejši brat dr. Jože Vošnjak. Jože in Miha sta bila vse življenje neraz-družna, prava plemenita Orest in Pilad. Miha se ie vrgel kot prvi ju-goslovenski organizator na zadružništvo ter stvoril v posojilnicah in drugih zadrugah glavne opore obrambnemu delu proti Nemcem in Italijanom. Osnoval je v osemdesetih letih prvo zvezo posojilnic na jugu Avstrije, »Zvezo slovenskih posojilnic v Celju«. Pridobil si je ime očeta slovenskega zadružništva. V Mariboru je osnoval z Goedelom »Sudsteierische Post«, v katero je pisal izvrstne uvodnike. »Siidsteieri-sche Post« je postala vsled njegove spretnosti eden najboljših listov na jugu Avstrije. Leta 1882 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Leta 1885. pa v državni zbor, v katerem je ostal do leta 1897. Z njim je umrl najstarejši slovenski parlamentarec. Na Dunaju je imel velik vpliv. Taafe in Hohenwart sta ga visoko čislala. Mihael Vošnjak je bil tudi pravi povzročitelj »Celjskega vprašanja«, katero je z železno doslednostjo do-vedel do konca, dokler ni bila zagotovljena celjska gimnazija. To »celjsko vprašanje« je bilo smrt marsikateremu avstrijskemu ministrstvu. V državnem zboru je Vošnjak deloval predvsem v gospodarskih odsekih. Po smrti svoje žene je Vošnjak sam izstopil iz javnega življenja. Preseiil se je v Gorico In tam nadzoroval vzgojo svojega sina Bogumila. Pa tudi v Gorici se Miha Vošnjak ni odtegnil narodni borbi, v kateri je živahno tudi nadalje sodeloval. Omogočil je s svojim denarjem izdajanje »Vede«, kateri je sam začrtal strogo jugoslovensko smer. Iz vse svoje duše je bil starček za jugoslovensko edinstvo, v katerem je videl edino rešitev za Slovence. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je sam pospeševal beg svojega sina Bogumila v inozemstvo. Dasi politično osumljen, se mu je vendar posrečilo leta 1915 priti v Švico in vrniti se v Avstrijo z važno poslanico sedanjega predsednika čehoslovaške republike Masarvka. Zahvaliti se je imel svoji smelosti, da je mogel sivi starček še enkrat prestopiti avstrijsko-švicarsko mejo. Odslej je ostal v Švici v izgnanstvu. Avstrija je zaplenila njegovo premoženje. 2ivel je v Ženevi In od leta 1916 naprej pa v Territetu. Bodril je naše emigrante in osnoval zanje podporno organizacijo. Svojemu sinu Bogumilu. Članu jugoslovenskega odbora, je dal svoj imetek, v kolikor ga je rešil, na razpolago, da je mogel voditi v Evropi in Ameriki propagando za jugoslovensko osvobojen je. Leta 1917 se je obrnil v nepozabni poslanici na ameriške Slovence. Ko je bila Jugoslavija svobodna, je 841etnl starec odlašal z vrnitvijo v domovino. Moral se je podvreči operaciji na očeh. Na enem očesu je skoraj popolnoma oslepel. Mihael Vošnjak je imel namen vrniti se še maja v svobodno domovino, pa prišla je vedno kaka zapreka. Meseca junija so ga že pričakovali v Ljubljani. Nikomur ni sporočil, da je zbolel, temveč je na vprašanje o zdravstvenem stanju odgovoril, da bo 3. julija že v domovini. Umrl je 2. julija, ravno na dan in uro, ko bi se imel odpeljati iz Švice domov. Dne 3. julija ga je čakal dr. Bogumil Vošnjak v Ljubljani, toda mesto njega je prišla — kakor strela iz jasnega neba — vest, da je velezaslužni slovenski narodni prvoboritelj Mihael Vošnjak zatisnil oči. Tako je sicer doživel uresničenje svojih sanj, zedinje-ne in svobodne Jugoslavije pa nI videl. Dnevne nesli. V LjubljanU 5. julija 1920. — S prvega kongresa jugosio-venskih žen v Zagrebu se nam še poroča: Kongresa se je udeležilo preko 600 zastopnic okoli 200 ženskih društev. Samo Srbijank je došlo nad 200. V imenu Slovenk je pozdravila kongres predsednica splošnega slovenskega ženskega društva, gospa Franja Tavčarjeva. Slovenke so bile živahno aklamirane. Oduševljeno in krasno je govorila ga. Č u č-kova s Koroškega. Poročala je o razmerah na Koroškem tako živo in pretresljivo, da je ganila vse poslušalke. Na njen govor je predlagala Srbijanka ga. Delfa Ivaničeva, ki je bila nedavno v Ljubljani, na} daruje za Koroško vsako v Zvezi včlanjeno žensko društvo m al prispevek. Tedaj se je začelo med društvi pravo tekmovanje. V nekaj minutah je bilo zbranih za naše Koroško nad 28.000 K, za Dalmatince in za Sušak pa blizu 50.000 K. Tu je naše jugoslovensko ženstvo pokazalo znova, da razume svojo nalogo ter da nima za Jugoslavijo odprtih le svojih src, nego tudi roke — denarnice! Za naše brate in sestre v neosvobojenih ju-goslovenskih krajih deluje naše ženstvo pozitivno, realno, in tu se je zopet dokazalo, da bi delal hudo krivico, kdor bi govoril o »mrtvilu« med našimi ženami. Ga. Vidovičeva je govorila o plodovitem delovanju na Sušaku ter na Reki vzlic vsemu nasilstvu d' Annunzijeve sirove soldateske in birokracije. Hrvatice so odlične »kučegazdarice«. Ves kongres se je vršil v popolnem redu, neskaljeni slogi in v enodušnem prepričanju, da je jugoslovensko ženstvo v prvi vrsti pozvano, utrditi v narodu, zlasti pa v naši mladini neomajno čustvo edinstva. — Še ena gosarija! Naša trgovska družba »Alko«, ki se nahaja v dobrih narodnih rokah, si je pripravila trgovske prostore v znanem Deghenghijevem poslopju na Gospo-svetski cesti. Te prostore le morala popolnoma adaptirati, adaptirati na svoje stroške ter v ta namen vtakniti v staro zidovje kakih 50.000 K. Odpovedati se ji ti prostori niso mogli drugače, nego iz Javnokorist-nlh ozirov. In res so je ji odpovedali! Neki član dotične firme Je poslal svojega zastopnika k dr. Gosarju, — imena so mu na razpolago — da bi zvedel, čemu se tvrdki, ki Je v do- Vtoth narodnih cokulu odpovedujejo prostori. Odgovoril je, ne rda bi mu bila kri šinila v obraz, da se hočejo ti prostori pridobiti za Gospodarsko zvezo, torej za privatno gospodarsko podjetje, pri katerem je, če se ne motimo, dr. Gosar služil prej, nego je postal poverjenik. Tako postopanje poverjenika se nam vidi zelo praktično, in to iz sledečih razlogov: 1. se gospodarsko oškodujejo trije »liberalci«, 2. se Gospodarska zveza iznebi nadležnega konkurenta, 3. se človek s tem izkaže hvaležnega svojemu prejšnjemu službo-dajalcu, 4. se Gospodarski zvezi iz »javnokorismih« ozirov pridobi prostore, katerih adaptacija je stala njene konkurente 50.000 K. — Pro-batum est — večje objektivnosti se še celo od dr. Gosarja pričakovati ne more! — Imenovanja pri Južni železnic! v Sloveniji. Naslov ravnatelja je podeijen centralnemu nadzorniku Andreju Vrečku. Nadalje so imenovani: za centralne nadzornike: Fran Arko in inž. Matko Schneller; za višje nadzornike: Karel Czevpek, Karel Sajovic, Evsebij Hrašovec in Emerik Maloverh pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani, Avgust Ludvik, načelnik postaje Ljubljana g£ kol., inž. Leon Dolkovsky, načelnik delavnice Maribor; za nadzornike Josip Mejač, Andrej Kneisel, Iv. Arhar, Franc Borštnar, Ivan Gnezda, Franc Lavrič, Rudolf Trusnovič, F. Stubl, Franc Cvek, Alfred Rupp, Fr. Planinšek, vsi pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani; Rudolf Jakhel, postajni načelnik Celje; Rudolf Ma-razzi, glavne postaje Sisak, Ivan Pir-jevec glavar postaje Zagreb, inž. Hugo Hartmann prog. sekc. Maribor kor. pr.; Jos. Tscharre delavnica Maribor; Fran Potočnik, Ljubljana gL kot, Ivan Pipan Maribor gf. kol.. V čin višjih revidentov so pomaknjeni 2 komisarja in 13 revidentov; za revidente je imenovanih 22 pri-stavov. Od uradniških pripravnikov je imenovan 1 železniški koncipist tri 20 asistentov. Iz vrst raznih pod-uradniških kategorij je imenovanih 14 revidentov, 5 pristavov in 2 asistenta. Imenovanih je tudi večje število poduradnikov. Razen tu navedenih imenovanj je napredovalo še precejšnje število uradnikov, poduradnikov in slug Vj višjej olačUne — t Ivan Bonač. Redke postat jajo vrste naših starih, v jekleni zvestobi preizkušenih sobojevnikov. 4. t. m. preminul je tukaj občeznanl in visokoćaslani občinski svetnik, trgovec, posestnik itd. g. Ivan Bonaci Ž njim je Izgubila narodno^ demokratska stranka močno oporo, ker pokojnik je njej in njenim idejam služil ves čas svojega življenja z vso vnemo in žilavostjo, ki ga je odlikovala tudi pri njegovem delovanju na polju slovenske obrti In industrije. Samonikel mož v pravem pomenu besede, je pokojnik, ki so mu začetkom njegove samostojnosti stala le najskromnejša materijalna sredstva na razpolago, poČenŠi pred dobrimi 35 leti z neznatno malo knjigoveznico, vstvaril s svojo neumorno marljivostjo, nedosežno energijo, strogo rednostjo in z vedno zavzetim duhom za moderni napredek velika podjetja, znana širom naše domovine in preko njenih" meja. Vzlic ogromni zaposlenosti nI nikoli odtegoval svojih moči j Javnim interesom: Kakor je bil v svojih mlajših letih navdušen in vstrajen član Čitalnice, Sokola, pevskih in dobrodelnih društev, tako je pozneje posvečava! z vedno ustrežiji-vostjo svoje znanje v prid raznim strokovnim društvom in zavodom;' zaupanje someščanov mu je poverilo častno mesto občinskega svetovalca, ki je je do zadnjega vestno izpolnjeval. Pokojni Bonač je bil blagega značaja in dobrega srca, miroljuben in vseskozi koncilijanten mož, ki je užival splošne simpatije ne samo v mnogobrojnih prijateljskih, marveč tudi v krogih, s katerimi politično ni soglašal. — Težko prizadeti družini naše iskreno soža-lje, njemu pa bodi časten spomin! — Najnovejša dr. Pecanova spletka. Pišejo nam: Tik pred vzkllc-no razpravo v znani zadevi dr. Oblaka proti dr. Pecanu, ki bi se bila imela vršiti 6. julija, je priobčil dr. Pecan v »Slovencu« »poslano«, s katerim hoče postaviti na laž neko v »nekih listih« priobčeno notico, da je zastopal nemški »Schulverein«, katero naj je »neki njegov nasprotnik iz-legel in previdno raznašal«. Ze več tednov staro vest zavrača sedaj Pogan, češ da so ga opozorili na to njegovi »prijatelji*, čisto prozorno in očlvidno je. da je hotel zbuditi Pe~ gan tik pred razpravo pri sodnikih sum. da je namreč dr. Oblak avtor dotične notice, s katero pa on nima ničesar opraviti.in vplivati nanje. Dr. Peganu pa se ta poizkus ni posrečil, ker je razprava, kakor Čujemo, v zadnjem hipu bila preložena m se torej ne vrši. —# Ruski begunci v Novem mesta. Prejeli smo: V Novo mesto so prišli trije odlični Rusi-beguncf iskat začasno stanovanje s prehrano. Gospodje so vrlo naobraienl, (vsi govore tudi francosko), fini, prijazni in žele kje na kaki graščine! r novomeški okolici, ki jim Izvanredno ugaja, dobiti za svoje rodbine za nekaj mesecev mirno pribežališče pod gostoljubno streho. A na kaj so naleteli gospodje! Mesto da bi jim šel kak graščak na roko in jih sprejel, ker imajo vsi ogromno prostora In živil, jih celo najbolj zaveden Slovenec skoro ven vrže, akoravno bi seveda plačevali primerne dnevne cene. Vlada aH glavarstvo naj kratkomalo odredi tem beguncem naše krvi stanovanje na vsakem gradu po par mesecev. Rusijo bomo še potrebovali, zatorej na dan graj ščaki, znani po gostoljubnosti (samo za Nemce!) in vlada z enkrat potrebno odredbo! Novomeščan. — Iz Bele Krafne nam pišejo: Iz vaše nedeljske številke 132. posnemamo krik proti res neznosnim poštnim razmeram. Mi pa tukaj posebno trpimo, od nemarnosti poštnega prometa. Evo vam en slučaj: 10. junija odposlan mi je iz Reke po kurirju važen dopis. 11. junija ob 10. zjutraj predan ekspresno in priporočeno, pristojba 4 K 40 vin. v Zagrebu, točno označeno, Črnomelj vla Karlovac. Isti dopis prejel sem dne 14. junija ob 15. uri. Kje je pismo ležalo 4 dni? ni razvidno, ker iz komoditete poštno osebje več ne označuje žigov dan prihoda, kakor je bi! to običaj v normalnih časih. Pri nas vladaio še vedno abnormalni odno-šaji. Samo s pristojbami korakamo vedno na više. Navijanje cen je tu-, kaj vsakdanja pojava. Oblasti se sploh ne brigajo, ker so obilno preskrbljene. Živila so res tukaj dražja kot v Ljubljani ali Zagrebu. Cene so samo za norčevanje označene, tam piše n. pr. 16 kron. ko se pa kupi se mora pa plačati 24 kron. Ne vem, kako pravico se to doeata? Ali naše oblasti okrajne in občinske tega ne vidijo, ali se daje potuha. Pes pa le je, da riba od glave smrdi. Še veliko tega je tukaj za pngovorit, upamo pa. da bo za danes to nekemu odprlo oči. Če pa ne bo to pomagalo, naj se pozvani činitelji pripravijo, da bomo rva frUn iwh pripnilt liutfl tim s 151. Štev, »SLOVENSKI NAROD«, dne 6. juliji 1920, 3. strah. — Naposled! Kdor ni sam doživel vseh mnogovrstnih eksperimentov, v katerih so tekmovali pri nas v Sloveniji tekom leta 1919 in 1920 različni pravni, upravni in socialni vajenci, res ne bi mogel veneti, da je kje na svetu kaj takega sploh mogoče. Neizkušeni ljudje z nekoliko neprebavljene teorije so dobili moč v roke kot poverjeniki, kot poverjeni-ški feldvebeljnl ali nižje ter so se (igračkali z vsakovrstnimi naredba-'mi. ki globoko segajo v socialno in gospodarsko življenje. Kaj se godi sicer po svetu, jim ni bila briga. Zgodi se moja volja, in potem naj gre vse drugo v nič! Mnogo teh naredboda-jalcev je takih, ki so do časa, ko jim :je socialna sreča prinesla blazinast ali lesen sedež v državni službi, komaj še z delom zaslužili kak novčič. Kje tudi? Kaj vse so morali prestati pod tem režimom naši industrijci, naši hišni gospodarju naši obrtniki in trgovci, sploh vsi tisti sloji, ki ustvarjajo vrednosti, skrbe za delovne prilike in plačujejo davke. In pri tem vse te socialne in gospodarske naredbe dejansko niso koristile nam konsumentom. Dragima je rasla, pomanjkanje najhujše vrste je bilo za obleko, za usnje, čevlje, lansko jesen celo za krompir. Res čedne Čase ima za seboj Slovenija. Ljudski glas imenuje ta zistem Gosarijo. Konečno je vendar prišla vest iz Beograda, da hoče centralna vlada zlomiti absolutističen in terorističen zistem, ki se je polagoma udomačil v nekaterih oddelkih takozvane pokrajinske vlade. Upajmo, da bodo brzojavnemu poročilu sledila kmalu dejanja. Vsi resni krogi našega prebivalstva imajo več kot dovolj upravnih in nared-benih trap^rij ter šikan. Treba je. da pride v našo upravo in naše javno življenje zopet mir in zaupanje. Na tem smo bili, da nam Gosarija vzame ves kredit. — Za hrabrost pri lanskih operacijah na Koroškem so bili med drugim odlikovani, poveljnik 45. mariborskega pehotnega polka podpolkovnik Skabar z redom Karagjorgje-vičeve zvezde IV. razreda z meči, kapetan Grizold, kapetana Ciril in Metod Rakuša, poročnik Hočevar, Ahačič. Bevk, Bezjak, podporočnik Ferlič in Knop ter narednik Fras z zlato svetinjo za hrabrost. — Koroški komunisti za Jugoslavijo? Celovške »Freie Stirnmen« javljajo, da so koroški komunisti v coni B pričeli z živahno agitacijo in propagando za Jugoslavijo. V koliko odgovarja ta vest resnici, nam ni znano. — Kaj pa to pomeni? »Mariborski delavec« javlja* da je te dni prejelo ravnateljstvo mariborskega gledališča iz Beograda brzojavko, ki je nosila naslov: »Direktor Nučič, Mar-burg«. Ali je morda službeni jezik ministrstva za prosveto nemški? — Iz Maribora nam z merodajne strani poročajo, da je zdravstveno stanje dr. Sušnika konstantno ugodno in da niso bile resnične pesimistične vesti, ki so se zadnje dni v javnosti širile o njem. Takisto neresnična je seveda tudi vest celjske »Nove Dobe«, ki je celo poročala, da je dr. Sušnik dne 1. t. m. umrl. Nadejamo se, da bo dr. Sušnik ne samo okreval, marveč da bo še dolgo živel po oni znani prislovici. da dolgo živi tisti, ki ga predčasno proglase za mrtvega. — Praznik slovanskih apostolov. Danes je praznik slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda, V proslavo tega praznika so sinoči goreli na Koroškem in na Štajerskem številni kresovi. — Češko Obec ljubljansko in slovensko javnost uljudno prosimo, da se v čim največjem številu udeleži jutri v torek ob 4. popoldne pogreba češkega legionaria, ki je umrl vračujoč se iz Sibirije domu. Umrl je v Logatcu takorekoč pred durmi svoje domovine. Pogreb se vrši Iz garni-zijske bolnice. Hejnic. — Poročila sta se danes g. Fran Kobilca in gdč. Marta Hribarjeva, hčerka metteurja Narodne tiskarne g. Hribarja. Novoporočenca sta vneta Člana pevskega zbora »Ljubljanskega Zvona«, ki je sinoči nevesti priredi! podoknici. Bilo srečno! — Zastonj v Zagreb potuje lahko vsak, ki si v Zagrebu nakupi 20 kg prave 0 moke. kajti ta stane tam 10— ir50 K. pri ljubljanskih trgovcih pa 15 K za kg. Z razliko, ki se jo na ta način prihrani se pa poplača vožnja tja in nazaj, ki stane samo 68 K. Pri tem izletu se boš prepričal, da se mnogo stvari ceneje kupi v Zagrebu nego v Ljubljani, tako n. pr. sadje, ker stane tam 1 kg marelic 8 K, v Ljubljani pa 24 K. — Brzojavne pristojbine v prometu z Avstrijo. Počenši s 1. julijem i 1. je v brzojavnem prometu z Av^ strijo pristojbina za eno besedo 24 par ali 96 vin., minimum 2 dinara 40 par ali 9 kron 50 vin. Za časopisne brzojavke se plačuje za 50 odstotkov znižana pristojbina. MeiscH rološke brzojavke so pristojbine proste. — Privatni brzojavni in telefonski promet v Bosni In Hercegovini. V Bosni in Hercegovini je počenši s 27. junijem vzpostavljen neomejeni zasebni brzojavni in telefonski pro-met brez cenzure. Kultura. ^ — Zaključek operne sezone. Na željo mnogoštevilnih B abonnementov ter vsled vročine je gledališka uprava sklenila s 3. julijem zaključiti sezijo. Cenjeni B abonnementi eo vsled tega prikrajšani za eno predstavo >Jevgenij Onjegina«, katera v tej sezoni odpade. V prihodnji sezoni se bo ta predstava takoj v začetku vprizorila za B abonne-ment, abonnementi blagovolijo to vzeti na znanje. — Micie Ljubomir: Spap duše. Za greb, 1920. Izdanje knjižare St. Kugli Str. 64. K 50. — V krasni opremi so izšle pesmi mladega hrvatskega pesnika Micića; Avguštin Ujević pa jim je napisal zanimiv in globok uvod. Lirika! Že predvojna mlada hrvatska lirika je kazala izrazito težnjo osvoboditi se banalnosti, tisočkrat pogretih, prerima-nih in večno istih motivov, prekiniti s ceninimi efekti ter najti nove kalupe, nova sredstva za izražanje lirskih intuicij in senzibilnosti. Med vojno in po vojni se je pojavljala ta težnja še krep-keje, ter je našel ekspresionistni pokret, ki prihaja zlasti iz nemškega slovstva tudi v hrvat, poetih, Krleži, Krklecu, Sirnicu, Cesarcu, Ujeviću i dr., dobrih zastopnikov" po zunanji obliki in vsebini. Svobodni stihi, razne stil ske in tipografske posebnosti in včasih izredne smelosti teh pesnitev so seveda simpatične le onim čitateljem, ki ljubijo novost, mno^oličnost, pesniško praznozvočnost, skratka: nove melodije. Pesništvo ne trpi okamenelosti in mu-mifikacije; kolikor več imamo Jugo-sloveni drug od drugega nezavisnih in samoniklih pesnikov, tem bogatejša je naša poezija. Vsako novo strujo moramo torej le pozdravljati. Ne dopuščamo le, da bi se smatrala ena sama za edino pravo, najpopolnejšo in kar takoj že klasično. Klikovstvo je smrt literarnega razvoja. Vsak pesnik poj, vsak pisatelj piši po svoji duši; glavno je, da ima dušo in da ji zna dati umetniškega izraza. Micić je pesnik in njegove pesmi so kriki svetle, revolucionarne duše. Dobrodošel nam je, ker prinaša v svojih stihih novih lepot, dasi je v svojih sujetih omejen skoraj le na mračne tone. Ni vse posrečeno, a že volja je lepa, tem lepša, čim pogumnej-ša, prevratnejša in iskrenejsa je v svojih sredstvih. Krasno zbirko zato odkritosrčno in toplo priporočamo. J. K—n. — Mignel Cervantes, Tri novele Iz španščine prevel dr. Ivo S o r 1 i. V Ljubljani, 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V 8°. 96 str. ^Prevodna knjižica* 3. knjiga). Cena broš. K 10, vez. K 16, po pošti 1.80 K več. Avtor nesmrtnega >Don Quisota< je tudi med početniki španske novele. Izmed njegovih takozvanih vzornih novel je izbral dr. ŠorK troje za Cervan-tesa in za njegovo dobo posebno značilnih. >Prevara z ženitvijo< nam pripoveduje prastaro in vedno novo zgodbo o ženinu, ki išče »dobro partijo«, pa se ujame v lastno zanko. Polna romantičnih zapletljajev je novela »MoČ krvi« in prav v duhu časa nam slSka tretja izborno organizirano bratovščino vagabundov in tatov. — Prevodu je dodal prelagatelj informativen Članek o Cervantesu. Knjiga se naroča naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. — Ju sro si o venska revija v Angliji. Gosp. Humphrev Milford v Oxfordu izdaja mesečni časopis za jugoslovensko kulturo »M i s a o«. Tiska revijo vse-učiliška tiskarna v Oxfordu. Urednika lista sta Momčilo Seleškovič in dr. Dra-gotin Subotić. Posamna številka stane 1"6 šilinga brez pošte. Naročnino in rokopise je treba pošiljati na naslov »Misao, the universitv press, Oxford<:. Glavni prodajalec za Jugoslavijo je S. Cvijanović, knjigarna v Beogradu. Šte-vika 6. te revije priobčuje dve interesantni razpravi. Hilda L. Lorimer je napisala razpravo »Slovenci«, Sele-skovič pa razpravo Herman Wendel in Jugosloveni. Revijo toplo priporočamo. — Novi ilustrovani Dom in Svijet, Zagreb, St. Kugli, prinaša v br. 12. krasno zbirko slik neosvobojenih krajev našega Primorja, kratke opise Reke s Sušakom, Istre z otoki, Dalmacije itd. Izvrstne so Tardovićeve karikature arditov, laskih pešcev, konjenikov, D* Annunzia i. dr. V oddelka »Kazalište« prinaša slike in karakterizacije naše Mile Šaričeve, tenorja Stepniow-skega in basista Zatheva, serijo slik iz »galantnega stoletja« s študijo dr. Jo«. ]\latasovića, nadaljevanje romana Dostojevskega »Mladić«, Prevostovih »Ženskih listov«, de Amicisa »Zatajena kabanica«, Jos. Draženovića »Luka Sveti«, Seelingerjevega romana »Petar Voss« ter velezanimiv listek: Naše more itd. Zagrebški »Dom in Svijet« je danes največji in najboljši hrvatski ilu-s tro van beletrističen in popnlaano poučen list. Turistom Id sport. — Klub kolesarjev in motocikli-stov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. t. m. cestno dirko Ljubljana - Trzin - Ljubljana, Prireditev se razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 85 let) poljubna kolesa; skupina teških kole«; otopina dirkalnih koles. Start 11. t m. ob % Mk ••sto*?; *• m mt£ kolesa in ob H 8. uri za dirkalna kolesa. Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka Svetla, Mestni trg 25. V pripravi so cestne dirke. 18. t m. Ljubljana-Celje-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana). 1. avgusta Ljubljana-Veliko vec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaškoga saveza. Soholstoo. — Ljubljanski Sokol poživlja brate člane ,da se udeležijo čim stevimeje pogreba našega dolgoletnega zaslužnega člana brata Ivana Bonača, tovarnarja v Ljubljani. Zbirališče v torek ob pol 5. popoldne na vrtu Narodnega doma. Drnifuene vesti In prireditve. — Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V ponedeljek in četrtek moški, v torek in petek ženski zbor, v sredo in soboto skupni vaji- Gotovo vsi in vse! — Vpokojeni javni uslužbenci imajo jutri v torek ob 8. zvečer pri Mraku na Rimski cesti sestanek, na katerem se reši vprašanje glede stanovske organizacije in ustanovitve društva. Stanovski interesi zahtevajo, da se vpokojenci tega sestanka v čim večjem številu udeleže. — Društvo jugoslov. novinarjev v Ljubljani. Sobotni zelo mnogoštevilno obiskani občni zbor »Društva jugoslo-venskih novinarjev« v Ljubljani je soglasno sklenil nastopni resoluciji: 1. Občni zbor »Društva jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani dne 3. julija 1920 naglasa ponovno z vsem poudar- kom nujno potrebo in korist edinstvene nacionalne izvesiiterjske organizacije in svari odločno proti temu, da bi se osnovala tako organizacija pod tujim inozemskim ali pa enostranskim vplivom. Glede na način in sistem take organizacije opozarja občni tbor jugoslovenskih novinarjev v Ljubljani na resolucije, sklenjene v tem pogledu na prvem kongresu jugoslovenskih novinarjev v Zagrebu novembra 1919 ter ponavlja zahtevo, naj vlada skliče anketo interesiranih krogov, to je novinarskih organizacij, zastopnikov že obstoječih izvestiteljskih institucij, organizacij izdajateljev listov in vlade, ki naj se izrečejo o načinu in sistemu take edinstvene nacionalne izvestiteljske organizacije. Druga resolucija se glasi: »Društvo jugoslovenskih novinarjev« v Ljubljani je mnenja, da bi današnjim razmeram najbolje odgovarjala Zveza že obstoječih novinarskih društev, ki naj zastopa jugoslovensko novinarje na zunaj, v državi sami pa njih skupne interese. Zato predlaga, naj se čim prej skliče kongres jugoslovenskih novinarjev, ki naj spremeni tozadevne sklepe zagrebškega kongresa, osnuje zvezo in da ta zveza prijavi nemudoma svoj pristop k mednarodni novinarski zvezi. Občni zbor je go slo venskih novinarjev v Ljubljani je nadalje sklenil aktivni in pasivni bojkot novinarski agencije A vala. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral tako: Predsednik Emil V o d e b, podpredsednik Viktor Č e n č i č, tajnik Božidar V o d e b, blagajnik Stanko V i r a n t, odborniki: Maks Žagar, Franc P u c in Franc S m o d e j. naffiDiielša poročila. NEMIRI V ITALLIL LDU Lugano, 3. julija. (Dun. kor. ur.) »Corriere dela Sera« poroča, da se oborožene tolpe kmetskih delavcev potikalo in plenijo v pokrajini Bari. Na veleposestnike vršijo pravi pravcati lov in požigajo vele-posestva in vile. Besnost poljedelskih delavcev je velika, ker so imeli pri spopadu z veleposestniki na konjih šest mrtvih in 38 hudo ranjenih. ITALIJANSKI STRAHOVI. LDU Trst, 3. julija. Glasilo republikancev »Emancipazione« objavlja naslednjo izjavo: »Razširjajo se govorice, da poizkušajo Jugosloveni izrabiti gibanje, ki pretresa naš narod, in vdreti v Julijsko Benčijo. Iz Ljubljane poročajo o napitnici, ki jo je Aleksander srbski imel tamkaj in katera se je jasno nanašala na zahteve, ki jih goje Jugosloveni do te naše pokrajine. Upajmo, da je ta vest ena tolikih alarmov, ki se kasneje razblinjajo. Napitnico Aleksandra Karagjorgje-vića jemljemo na znanje, ne da bi ji pripisovali poseben pomen. Na vsak način je dobro, da na oni strani demarkacijske črte vedo, da je zaman vsak up, da se razcepijo stranke v Italiji, v trenotku, ko bi slovanski nacijonalisti hoteli iztegati svoje roke po tem ozemlju. V svoji hiši smo gospodarji in smemo razpravljati in se boriti za svoja načela in svoje ideje. Oni tam na oni strani meje naj se zabavajo z našimi boji, ako jim to dovoljuje njihova lastna srbečica, toda roke naj drže proč, kajti oni dan, ko bi se pri Jugoslo-venih opazil le najmanjši znak kake invazije, bi našel ves naš narod pripravljen, da vrže sovražnika med njegovo gorovje. Ni treba naglašati, kako stališče bi mi zavzeli oni dan. Dostikrat smo že nedvomno dokazali svoj čut dolžnosti. Zastavo, ki smo jo spravili dne 3. novembra 1918, bomo razvili In se strnili okoli nje, s spomini na vse naše mrtve v srcih.« NECEJO V ALBANIJO! Trst, 4. julija. V Albanijo nočejo več italijanski vojaki. Sedaj so se uprli v Cervinjanu vojaki enega bataljona 23. pešpolka, ki so se vračali z zasedenega ozemlja pa so v Cervinjanu nepričakovano dobili ukaz, da morajo oditi v Trst. Posredoval je polkovnik Andreoli, kateremu so vojaki izjavili, da gredo ž njim kam drugam, kamor hoče, samo ne v Albanijo. V Trst niso hoteli oditi odpeljal pa se je v Trst drugi bataljon istega polka, kateremu so bili dogodki v Cervinjanu neznani. KONGRES ANARHISTOV. BofOKna, 3. julija. Tu se vrši kongres anarhistov iz vse Italije. Prisotnih je okoli 200 anarhistov, med njimi Enrico Malatesta, Armando Bor-ghi in Luigi Fabbro. Konjrresu ne sme prisostvovati noben novinar. Zborovalci so sprejeli z velikim navdušenjem dva delegata Iz Ancone, ki sta poročala o tamkajšnji revoluciji. V kratkem se vrši v Genovi shod socijalistov in pomorskih delavcev, katerega se udeležijo tudi anarhisti. ANGLIJA PODPIRA KARLA? Dtmai 3. julija. »Neues VViener Journal« poroča, da dobiva zagovornik bivšega cesarja Karla, odvetnik Schager. instrukcije s kakega visokega mesta, ker bi se drugače ne ob- podpira Anglija monarhistično stremljenje v Avstriji in zato nastopa Schager. kot poslanik izgnanega cesarja. RATIFIKACIJA POGODBE Z A V-STRIJO. LDU Pariz, 3. julija. (Dun. kor. ur. — Havas.) »Journal offiziel« objavlja zakon, s katerim se potrjuje mirovna pogodba z Avstrijo. ZA ITALIJANSKI - JUGOSLOVANSKI SPORAZUM. LDU. Trst, 3. julija. V petkovi seji italijanske zbornice je, kakor poročajo Usti, povzel besedo tudi poslanec Salvemini, ki se je zlasti bavil z jadranskim in albanskim vprašanjem. Dejal je, da vlada o jadranskem problemu ni razvila konkretnega in jasnega programa. Dne 25. aprila je jugoslovenska delegacija povabila našo vlado na razprave v Pallanzi, ki pa se niso prekinile po volji Slovanov, ampak vsled ministrske krize v Italiji. Zaradi tega je govornik zahteval pojasnila, ali namerava vlada nadaljevati prekinjena pogajanja, aM jih pa odložiti za nedoločen čas. — Nato je Salvemini govoril o jadranskem vprašanju in dejal, da mora vsaka stranka zavzeti jasno stališče. Ljudska stranka. Čije zunanja politika, zlasti v jadranskem vprašanju, ni dovolj jasna ,še ni pokazala svoje smernice. Nacionalisti naj zahtevajo od vlade, da pove svoje mišljenje, namesto da bi čakali, da se zatvori zbornica, kar bi povzročilo ljute časopisne polemike in razne incidente. Od jadranskega vprašanja je odvisna vsa bodočnost italijanske zunanje politike. Govornik naglasa potrebo italijansko-jngoelovenskoga kompromisa^ ne za to, da prepustimo Slovanom Dalmacijo, ampak za to, ker bi pameten kompromis moralično vezal obe stranki, da ne bodrita obojestranskega iredentizma. Preprečiti je treba, da se Italija in Jugoslavija ne ošibita vsled izdatkov za brodovje: zakaj Jadran mora biti nevtralizirano italijansko - slovansko morje. Italija mora biti prijateljica in desinteresirana posredovalka med vsemi balkanskimi in podonavskimi narodi in more le preko teh pomirjenih držav prožiti Rusiji svojo roko. Kdor hoče Dalmacijo, spravlja Italijo v večen boj s Slovani. Italija bi potem podedovala zloglasno avstrijsko politiko, ki bi imela za posledico, da se na ramena Julijske Benečije stvori nova Avstrija, nam sovražna, ki bi imela 25 milijonov prebivalcev, večinoma Nemcev in Madžarov, kateri bi z vsemi svojimi silami delovali na to. da bi nas iz Trsta in Pule vrgli v morje. Zvezali bi se s Srbijo, da nas vržejo tudi iz Dalmacije. Sicer pa je velik pogrešek, ako pripisujemo Dalmaciji izreden strate-gičnfi pomen. — Glede Albanije je dejal Salvemini, da je albansko pvrašanje v zvezi s členom 7. londonske pogodbe, ki določa, da mora Italija privoliti v razdelitev Albanije med Grke in Slovane, da si pa pridržuje protektorat nad ostalim delom. Vlada je izjavila, da se odreče protektoratu in da hoče imeti nerazdeljeno in neodvisno Albanijo, kar pa znači, da se odrekamo členu 7. londonske pogodbe. Italijanska vlada namerava sedaj revidirati ves londonski pakt in priti do pravičnega kompromisa. (Odobravanje, nemir na desni.) LDU. Trat, 3. julija. >Lavoraiore< poroča iz Rima: Položaj na Reki je vsak dan slabši in vzbuja vedno večje vznemirjenje. Prebivalstvo bi se bilo že pobunilo, ako ga ne bi zadrževal najhujša terorizem. Aretirajo vsakega in ga obsodijo v zapor do štirih let, kdor se drsne kritizirati častnike poveljništ-v* ali pa začne kako akcijo, ki jo po-veljništvo smatra za politično škodljivo. Občinska blagajna je prazna, kar je občinski svet izročil poveljništvu nad 90 milijonov. Ne vedo več, kako naj bi laćali uradnike. Skrajni radikalci po-. eljništva zahtevajo, naj se razpusti i i*rpd9*mk**&v jšaamte trn** dovoli, ker so boji, da bi ta korak imel težke posledice in napravil mučen vtis. Med poverjništvom in narodnim svetom se bije tih, toda ljut boj. Lepi časi soglasja in navdušenja so izginili za vedno. Na poveljništvu kraljuje neka gospa, D* Annunzijeva prijateljica, mojster ▼ spletkah, ki daiejo Reki obd težje francoskega dvora »seveda v malen. Gospodarske vesti. — g O bodoči vinski letini. V Severni Italiji je bilo mnogo dežja, vsled česar se je pojavila peronospora, ki je prouzročila dokaj Škode. Računa se pa navzlic temu na dobro letino. V Švici vinska trta dobro kaže, kljub temu, da je napravila škodo močna suša. Cene niso popustile, narobe kažejo tendenco navgor. V A p u 1 i j i zlasti v bližini mesta Bari se je močno pojavila filoksera .Pričakuje se obilen pridelek zlasti v vinogradih, ki imajo amerikansko trsje. V Španiji se vzdržujejo lepe nade za bodočo trgatev. Trg je rofreii, aH cene se drže, ker Francija mnogo kupuje. V F r a n c i f i se nadejajo bogate letine. Bali so se slane, in v tistih kritičnih dneh je šla cena močno kvišku. Ostalo je pri strahu. Ko je odevetela trta, so padle cene. Posestniki velikih zalog močno ponujajo, ali odjem Je slab, ker se pričakuje nadaljno popuščanje cen. Transportne prilike so boljše. Za Bordd-vina v steklenicah je močno podraževanje. Lepi in bogati so obeti v Alžiru in Tunisu, doslej ni bilo ne neurja ne trtnih bolezni .Tuđ na Ogrskem se nadejajo dobre letine, manj ugoden je položaj ob Blatnem jezeru, srednje dobro stoji trta v okrajih Debrectna in Tokajhegva-lja. Na trgu je tišina, in gredo cene navzdol. Tudi v Nemčiji je položaj zadovoljiv. Prej visoke cene popuščajo tako za lansko vino kakor za starino. V Švici je stanje vinogradov doslej ugodnejše nego lani. Vlaga meseca junija učinkovala slabo. Dobro letino si obetajo pa navzlfc temu zlasti v kantonih Zurich, Grab-bunden, Wallis, Waadt. Vegetacija je letos za 2 do 3 tedne naprej, trgatev bo rana, Cene za staro vino popuščajo zlasti za letnik 1£18, dočim se> boljši pridelek leta 1919 drži v cern navzMc lepim in bližnjim obetom. — g Znižanje izvozne carine. Generalna direkcija carin razglaša, da se carina na izvoz fižola zniža na 20 dinarjev za 100 kg (doslej 100 dinarjev). Oa-rina na mast se zniža na 3 dinarje za 1 kg (doslej 10 dinarjev). Carina za šunke se zniža na 3 dinarje od kito grama ( doslej 5 dinarjev). Carina za sol je -no slanino se zniža na 8 dinarje za 1 kg (doslej 5 dinarjev). Carina ra salamo se zniža na 4 dinarje za 1 kg. Carina za klobase in suho meso se zniža na S dinarja za 1 kg (doslej 5 dinarjev). — Nove določbe glede eariue na blago in izdelke, ki jih nabavlja vojno ministrstvo in pa druga ininistrstva za potrebe države, razglasa glavna direkcija carin. Taki uvozi so carine prosti ali le, če se vrše neposredno za državo in ne preko HferarrtoT. Borze. LDU Čarih, 3. JuUja. (OTV) Borza Devize. Berlin 14, Holandlia 196.10, New York 553, London 21.90, Pariz 46.75, MIlan 33.70, BruseM 49.25, KodanJ 91.25, Stocfc. holm 122, Krlstianiia 91.75, Madrid 92.80, Butnos Aires 228, Prasa 12.75, Zagreb 755, Beograd 31, BudlmpeSta 3.65, Vaiava 3^5, Dunaj 3.87, avstrijske žigosane krone 3.90. LDU Dunaj. 4. juUja. Borza. Devize. Amsterdam 5650, Berlin 441.50, CorJb 2700, Kodanj 2425, Stockholm 3200. Valute: Nemške marke 437.50, romunski lejl 320, levi 280, švicarski franki 2675, francoski franki 1225, Italijanske Hre 925. angleški funti 585, dolarji 145, carski robi ji 220. V prostem prometu: Zagreb 213—235, Budimpešta plačila v denarju postne hranilnice 98—108. Budimpešta plačila v žigosanih kronah 98—108, madžarske žigosane krone 95—105, Praga 363—383,Varšava hi Krakov v poljskih markah 105—117, čeho-slovaslce krone 5000aki 365—385, manj51 bankovci 366—386. novi dinarji 850—900. LDU Praga. 3. julija. (CTU) Borza. Devize. Beograd 239, Zagreb 59.50, Dunaj 26.50, Valute. Dinarji 235, avstrijske krone 25.50. rimi — Poizvedba. Dotičnika. ki je spravi! aH si na kakršenkoli način prilasti! veliko leseno belokranjsko čutaro, prosimo, da jo blagovoli poslati prod povrnitvi stroškov šolskemu vodstvu v Adlesičfh (Bela Krajina). — Božo Račić, nadučite«, AdleSčL Izgubila se le zlata zapestnica v obliki verižice (pancer). Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi na Rimski cesti 9/IIL, Ootnilšek. 490* — Izsmbilo se je v soboto od pol 9-do 9. od Prešernove ulice do Stritarjeve čapljino pero (Btutz - Relherfeder). Oddati ga je na policiji proti nagradi. Darila. Dariia. UpravniStvii naSeea lista te poslala za diiasko oodoorno društvo * Domovina« edč. Blanka Nemec K 40. mesto dekoracije izložbenih oken! Srčna hvala! Glavni urednik: Rasto PnscoslemlelL Odgovorni urednik: 4. stran. .SLOVENSKI NAROD«, dne 6. juliji 1920. 151. štev. HmiDifAriM lzvežbaria in zanesljiva flMg