POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2254 TRNOVSKA VAS KNJIŽNICA IVANA POTRČA PREŠERNOVA 33 2250 PTUJ ilo Občine Trnovska vas a: 4, siptiH ŠTOžI Tk J f/W\ PREGLED DELA V LETIH 1999-2001 Na pobudo občinskega sveta podajam pregled dela občine Trnovska vas v letih od ustanovitve občine, t. j. leta 1999 vključno z letom 2001, in načrtovane investicije za leto 2002. Leto 1999 - zgrajena čistilna naprava 250 PE, ki pokriva naselja Trnovske vasi, - modernizacija cest: asfaltna prevleka v dolžini 2,3 km (Sovjak 3 - odcepi, Škrinjari), - nakup laboratorija za zdravstveno ambulanto v Trnovski vasi, - izgradnja mostu čez potok Črmlja in sanacija vodotoka, - sanacija plazu na cesti Bišečki Vrh (ogrožanje stanovanjske hiše Murko), - sanacija plazu pri Mirku Lahu in Marjanu Kovačcu. V tem letu smo dobili tudi bankomat, za katerega pa nismo potrebovali finančnih sredstev, ampak smo morali zagotoviti samo prostor in pridobiti banko, ki ga je bila pripravljena postaviti. Leto 2000 - preplastitev lokalnih cest v občini Trnovska vas v skupni dolžini 7,3 km, - modernizacija cest: asfaltna prevleka v dolžini 3,3 km, (Črmlja, Bišečki Vrh - Kuplen, Bišečki Vrh - Muršec, Polanec, Trnovski Vrh - Herega, Trnovski Vrh - Straže), - modernizacija cest: iz kolovozne v makadamsko, 1,2 km (Biš - Čeh S., Biš - Petrič J., Črmlja - Mesareč M., Črmlja - Šamperl), - sanacija vodotoka v naselju Biš: Biški potok zaradi poplavljanja stanovanjske hiše, - sanacija plazu na cesti Trnovska vas-Trnovski Vrh (pri Brumnovih), - čiščenje mejnega obrobnega jarka v Ločiču MOJ 7 v dolžini 3 km, -JR Trnovska vas 3 luči, -JR BIŠ 6 luči. Leto 2001 - izgradnja vodovoda Sovjak-Crmlja, - izgradnja športnega igrišča Trnovska vas (osnovni platoji za rokomet, nogomet, košarko, odbojko, tenis in tekaška steza) brez spremljajočih objektov — faza I, - izgradnja parkirišč ob občini, trgovini, pošti in zdravstveni ambulanti za 60 vozil in ureditev okolice, - kanalizacija - kanal D za priključitev 6 gospodinjstev, - izgradnja javne razsvetljave Biš (64 novih luči) in Trnovska vas-Kozlovec (6 luči), - Trnovski Vrh (na meji z Destrnikom 3 luči), - izgradnja mostu v naselju Biš, - modernizacija ceste JP Bišečki Vrh (Markež) v dolžini 0,6 km v asfaltno prevleko, - nakup visokotlačne naprave za gasilsko društvo Biš za zagotavljanje požarnega varstva. Pri zdravstvenem domu smo dobili avtomat za potrjevanje zdravstvenih kartic, za katerega smo morali zagotoviti prostor in pokriti stroške priključitve. V tem obdobju je občina pokrivala tudi vse zakonske obveznosti sociale, šolstva, otroškega varstva, obrambe in zagotavljala nadstandard v šolstvu (zgodnje učenje tujega jezika v 3- in 4. razredu OŠ in drugega tujega jezika v 5. razredu) ter omogočila otrokom letovanje na morju in plačevala stroške prevozov za šolo v naravi in prevozov v šolo na nevarnih poteh. Prav tako zagotavljamo in plačujemo stroške za glasbeno šolo in posebno šolo, ki jo obiskujejo naši učenci v Ptuju. Za starejše občane zagotavljamo plačilo domskega varstva, za tiste, ki ne želijo v dom, pa imamo oiganizirano pomoč na domu prek Centra za socialno delo v Ptuju. Za nezaposlene plačuje občina osnovno zdravstveno zavarovanje (v povprečju imamo 35 zavarovancev). V občini deluje 8 društev, ki jim občina pomaga pri izpeljavi programa in tudi sofinancira njihove programe. Prav tako je bilo veliko narejeno pri varstvu okolja, saj se je v tem obdobju občina vključila v organiziran odvoz odpadkov (od 25 % na 85 % vključenosti v organiziran odvoz) ter organizirala odvoz nevarnih odpadkov in odvoz starih avtomobilov v akciji, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor (v letu 2001 je bilo odpeljanih 85 starih avtomobilov). Izpeljani so bili vsi popisi ob naravnih nesrečah (suša, toča, poplave) in pridobljena sredstva od države za blažitev posledic naravnih nesreč v skupnem znesku od leta 1999 do 2001 18.877.350,00 SIT. Na področju kulturne dediščine je z odlokom zaščitila hišo, ki je stara prek 200 let in na kateri se bodo začeli posegi v letu 2002. Načrti so tudi pri prostorskem planiranju, saj je postopek za spremembe in dopolnitve prostorskega plana v zaključni fazi in bo potrjen v prvi polovici leta 2002. Zaradi zakonskih sprememb (ki so izredno zahtevne) in tudi menjave izvajalca, ki je bil prvotno izbran (zaradi neob-vladovanja zadeve), je prišlo do zakasnitve, saj smo načrte predali drugemu izvajalcu, da nam spremembe spelje do konca. Občina se pospešeno pripravlja na izgradnjo nove osnovne šole, vrtca in telovadnice. Prijavljena je na razpis na ministrstvu za šolstvu in šport za sofinanciranje investicij v letih 2000-2004. Z gradnjo šole bomo začeli v lem 2003 in jo zaključili v lem 2004. Tako bomo zagotovili našim otrokom otroško varstvo doma, saj sedaj obiskujejo vrtce v Lenartu, Ptuju in na Destrniku, prav tako moramo zagotoviti pogoje za izvedbo pouka 9-letne šole, in sicer za 2 triadi, ter omogočiti otrokom in tudi vsem občanom rekreacijo in kulturne dejavnosti v telovadnici, ki bo služila mdi kot večnamenska dvorana. V kmetijstvu je občina subvencionirala kmetom osemenjevanje govedi, omogočala apnen-je zemlje ter izvedbo analiz krme in zemlje ter sofinancirala nakup trsnih cepljenk in nakup svinj v prašičereji ter odvodnjavanje kmetijskih zemljišč z izkopi jarkov. Prek javnih del na področju kmetijskih programov se je v naši občini v tem obdobju zaposlilo 8 ljudi, prav tako je občina sofinancirala obrambo pred točo, ki je organizirana za Podravje. V tem obdobju smo omogočali tudi subvencioniranje obrestne mere za kredite v kmetijstvu in drobnem gospodarstvu. Vsak izmed ukrepov zahteva določeno delo oziroma angažiranje, da do izvedbe sploh pride. V tem obdobju smo zagotovili tudi normalno funkcioniranje uprave občine in občinskih organov, t. j. občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora občine. V letu 2000 je občina začela izdajati tudi svoje glasilo, ki izhaja štirikrat na leto. Občinski svet in njegova delovna telesa so zasedali: - Občinski svet 25. rednih sej in 11. izrednih sej, - Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo 17 rednih sej, - Odbor za infrastrukturo 7 rednih sej, - Odbor za negospodarstvo in javne službe 10 rednih sej, - Nadzorni odbor 5 rednih sej, - Komisija za mandatna vprašanja 7 rednih sej, - Statutarno-pravna komisija 5 rednih sej, - Odbor za požarno takso 3 redne seje, - Komisija za priznanja 4 redne seje, - Odbor za izgradnjo mrliške vežice 5 sej, - Komisija za društva 2 redni seji. Na zakonodajnem področju je občinski svet sprejel poleg statuta in poslovnika občinskega sveta 23 odlokov in 7 pravilnikov ter spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika občinskega sveta. Po ugotovitvah občinskega sveta moramo začeti z izvajanjem odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč že v letošnjem letu, in to za tiste lastnike oziroma najemnike nepremičnin na področju naše občine, ki ne plačujejo samoprispevka. Za vse, ki plačujejo samoprispevek, začne veljati ta odlok v aprilu v naslednjem letu, ko se izteče. Prav tako ugotavljamo, da se ne izvaja pravilnik o ločenem zbiranju odpadkov, ker še nimamo nameščenih ekoloških otokov. Vzrok tega je, da je treba najprej vključiti v organiziran odvoz odpadkov tista gospodinjstva, ki to možnost imajo in se do sedaj še niso vključila. Po izkušnjah izvajalca javne službe odvoza komunalnih odpadkov Čistega mesta so potem največji obremenjevalci ekoloških otokov prav gospodinjstva, ki se ne vključujejo v organiziran odvoz odpadkov in potem odnašajo vse smeti na ekološke otoke. Odvoz odpadkov tudi iz ekoloških otokov pa je vračunan tistim porabnikom, ki so vključeni v organizirani odvoz. INVESTICIJE, KI SE UVRŠČAJO V PRORAČUN LETA 2002 Javna razprava o osnutku proračuna občine se je pričela januarja in trajala do sprejema proračuna, do 22. marca 2002. V tem obdobju je občinski svet obravnaval proračun občine na 3 zasedanjih, prav tako so ga obravnavali mdi vsi odbori občinskega sveta. Investicije, ki so se uvrstile v letošnji proračun: 1. poslovilna vežica Trnovska vas, 2. izgradnja igrišča, nadaljevanje del, 3. kanalizacija - kanal A Trnovska vas, 4. javna razsvetljava Trnovska vas, 5. dokončanje ureditve okolice občine. Irena Polič PROŠNJA ZA POMOČ DRUŽINI V STISKI Obračamo se k medijem, ki lahko vzpodbudijo darovalce, proizvajalcem gradbenega materiala, humanitarnim ustanovam, tovarnam, zasebnikom in vsem, ki imajo možnost in voljo pomagati sočloveku v stiski! V noči iz nedelje na ponedeljek 11. marca letos je uro po polnoči v silovitem požaru v kratkem času do tal pogorela stanovanjska hiša družine Njivar v kraju Črmlja, občina Trnovska vas. Značilna stara slovenjegoriška hiša z lesenimi stropi se ognjeni stihiji kljub hitri intervenciji domačih in sosednjih gasilcev ni mogla upirati! Gospodinja Slavica in gospodar Štefan sta si rešila življenji, hčerke Sabine in sina Sandija, pred nedavnim še srednješolca, na srečo v tem času ni bilo doma. Ničesar drugega pa jim iz hiše ni uspelo rešiti! Družina je bila že do sedaj materi- alno šibka. Živeli so na manjši ekstenzivni kmetiji demografsko ogroženega področja Slovenije, ki je zagotavljala zgolj minimalna sredstva za preživljanje. V ognjeni noči so ostali brez vsega, kar jim je nudila skromna hiša, brez osnovnega osebnega imetja in pred neznanskim vprašanjem, kako skoraj iz nič priti zopet do lastne strehe. Občina Trnovska vas je za prvo prenočevanje priskrbela bivalno prikolico, namenila 200.000,00 SIT za odstranjevanje ruševin, občinski in območni odbor RK Ptuj, Karitas Destrnik, Telekom Ptuj, Elektro Lenart, sosedje so opravili prve korake pri odpravi družinske nesreče, zbiranje pomoči bomo nadaljevali v domači občini, pot do izselitve iz zasilnega, nepočitniškega bivališča ponovno pod svojo novo streho, kar družina Njivar namerava, pa bo brez širše solidarnostne pomoči predolga in pregrenka! Zato v imenu družine Njivar, občine Trnovska vas in solidarnosti prosimo za pomoč! Nakažete jo lahko na transakcijski račun občine Trnovska vas: 73010101, namen: pomoč ob požaru družini Njivar. Informacije po telefonu: 02/757-95-10 - občina Trnovska vas. Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, l.r. 01000-0100017947, sklic 00 POROČILO O KVALITETI PITNE VODE V VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ V LETU 2001 Ptujski vodovodni sistem oskrbujemo s pitno vodo iz črpališča v Skorbi, dodamo k temu pa pomagajo k izboljšanju hidravličnih razmer in kvalitete pitne vode globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi in Desencih. Pitno vodo v omrežju sestavljata podtalnica Dravskega polja in globinska podtalnica v razmerju 2:1. Kvaliteto pitne vode na celotnem vodooskrbnem sistemu smo v letu 2001 nadzorovali z rednim jemanjem in analizo vzorcev v črpališču, v vodohramih in pri končnih porabnikih na omrežju v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. V črpališču imamo nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor kvalitete pitne vode. Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je odvzel 1152 rednih vzorcev, od tega 827 za mikrobiološke analize in 325 za kemijske analize. Mikrobiološki izvidi iz omrežja kažejo, da je bilo ustreznih 96,73 % vzorcev. Mikrobiološki izvidi vzorcev vode iz plitvih in globinskih vodnjakov izkazujejo 100 % ustreznost. Kemijsko ustreznih je bilo 96,62 % vzorcev. Neustrezni izvidi so v glavnem posledica defektov na omrežju ter obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vodohramih. Takšni primeri se takoj sanirajo z izpiranjem in ponovnim preverjanjem. Dodatno smo v okviru notranjega nadzora izvedli še cca. 600 analiz nitratov - od tega 380 vzorcev iz omrežja in 220 vzorcev iz vodnjakov. Vsebnost nitratov po občinah - 1. del 2001 50 45 40 15 > 10 -- 5 - Datum odjema » Dovoljena vrednost Starše Vsebnosti nitratov nikjer na omrežju niso presegle dovoljene vrednosti 50 mg/l, na področjih dislociranih globinskih vodnjakov pa so bile manjše od 20 mg/l. Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem vodovarstvenih pasov črpališč. Na varstvenih pasovih vodnih črpališč delujemo, kot je predvideno z odlokom o varstvenih pasovih. Odkupljena zemljišča smo ustrezno Vsebnost nitratov po občinah - 2. del 2001 Datum odjema Destermk Dovoljena vrednost ■ Grajena • Trnovska vas obdelali in pogozdili. Organizirali smo setev zimskih posevkov. Zasejano je bilo 55 ha zemljišč in za to površino je bil lastnikom zemljišč izplačan regres za obdelavo in setev. V okviru vsakoletne akcije ministrstva za kmetijstvo so bili v času spomladanske setve odvzeti vzorci zemljin, da bi nadzorovali uporabo na varstvenih pasovih prepovedanih herbicidov. Zaključimo lahko, da je pitna voda v vodovodnem omrežju zdravstveno ustrezna ter primerna in vama za uporabo. Komunalno podjetje Ptuj, d. d. TESTIRANJE ŠKROPILNE TEHNIKE V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, številka 82/94) morajo lastniki naprav (škropilnic) za površinsko tretiranje posevkov vsaki dve leti opraviti pregled naprave pri pooblaščeni organizaciji. Redni pregledi naprav se opravljajo na terenu. Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj je od leta 1995 pooblaščena za opravljanje pregledov. Postopek pregleda in kontrole njivskih škropilnikov in pršilnikov je naslednji: 1. vizualni pregled stroja in priprave za merjenje; 2. merjenje osnovnih tehničnih parametrov, ki so pomembni za delovanje škropilnika (kontrola zračnega tlaka v vetrniku, merjenje obratov priključne gredi traktorja, merjenje in kontrola manometra, šob, črpalke, merjenje natančnosti doziranja); 3. vrednotenje rezultatov, strokovna ocena o stanju škropilnika, izpis protokola in navodilo za uporabo. Na vsakem testirnem mestu sodeluje tudi serviser škropilne tehnike, ki opravi manjša popravila. Prodajalce fitofarmacevtskih sredstev in izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin obveščamo, da v Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj lahko opravite tečaj in preizkus znanja o varstvu rastlin, ki je v skladu s 55. členom Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin obvezen za vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev. Prijavite se lahko na sedežu šole ali po telefonu 772-44-11, interna 201. Poklicna in tehniška kmet. šola Ptuj RAZPORED TESTIRANJA NJIVSKIH ŠKROPILNIKOV IN PRŠILNIKOV ZA OBČINO TRNOVSKA VAS Občina Trnovska vas obvešča, da bo testiranje njivskih škropilnikov in pršilnikov 22. aprila 2002 ob 9. uri pri kmetijski trgovini v Trnovski vasi. Imetniki naprav morajo na redni pregled pripeljati temeljito očiščene naprave v delovnem stanju s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo, najmanj do polovice njegove prostornine. Cena testiranja je 6.500,00 SIT (z DDV). Imetniki kmetijske mehanizacije s stalnim prebivališčem v občini Trnovska vas plačajo 50 %, to je 3.250,00 SIT, preostanek krije občina Trnovska vas iz sredstev proračuna za leto 2002. PROGRAM POKLICNEGA UVELJAVLJANJA ŽENSK Tako v Evropi kot pri nas se ženske srečujejo s specifičnimi problemi, kar pomeni, da jih je med nezaposlenimi vse več, srečujejo se s specifičnimi omejitvami pri zaposlovanju, pa tudi vedno novimi omejitvami in problemi, ki izhajajojo iz preoblikovanja storitvenega sektorja ter sprememb na področju socialnih in drugih storitev. S podobnimi, če ne večjimi, problemi se srečujejo tudi ženske v podravski regiji, še posebej ženske na podeželju. Skrb vzbujajoči navedeni podatki že sami po sebi narekujejo iskanje rešitev za izboljšanje položaja žensk. V ta namen je bil v Sloveniji v letu 2000 vzpostavljen program Spodbujanje poklicnega uveljavljanja žensk. Njegov glavni cilj je ustvaritev pogojev za poklicno uveljavitev žensk ob upoštevanju njihovih specifičnih potreb in možnosti. Skozi uresničevanje programa bo tako zagotovljeno kvalitetnejše poklicno uveljavljanje žensk, boljše zaposlitvene priložnosti, s čimer se bo izboljšal tudi njihov ekonomski in socialni položaj. PREDSTAVITEV PROGRAMA Program poklicnega uveljavljanja žensk (ali na kratko PUŽ) se izvaja po vsej Sloveniji. Vodi ga 28 izkušenih promotork. Za podravsko regijo so izbrane: - Dragomira Zelenik, VITA, za podeželje, - Simona Kašman, ZRSZ Bistra Ptuj, za podjetnice, menedžerke, - Franja Čeh, Animacija Ptuj, za podjetnice in brezposelne ženske, - Sonja Golc, Halo, za podeželje, - Zlatka Zastavnikovič, Ekonomski institut Maribor, za podjetnice, menedžerke, študentke, brezposelne, - Darinka Lečnik, FOTO Maribor, za zapos- lene ženske in invalidke. Program je in bo zastavljen tako, da bodo aktivnosti pisane na kožo ženskam. To pomeni, da ukrepov in aktivnosti ne bodo pripravili na vrhu in jih nato ponudili ženskam, pač pa jih morajo pripraviti ženske same. Le tako bo denar, ki je na voljo za poklicno uveljavitev žensk, uporabljen tako, da bo dal rezultate. Zato želimo, da se čim več žensk vključi v pripravljalne aktivnosti. TEMELJNE AKTIVNOSTI V OKVIRU PUŽ-a Najpomembnejše aktivnosti programa bodo usmerjene v zagotavljanje novih priložnosti za poklicno uveljavljanje žensk. Aktivnosti med drugim temeljijo tudi na vse večjem uveljavljanju novih oblik zaposlovanja (npr. delo na domu, delo na daljavo ipd.). Na podeželju mora biti poudarek na razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prepričani smo, da bo sedaj, ko je možno registrirati celo vrsto dopolnilnih dejavnosti, marsikatera ženska našla svojo poklicno uveljavitev prav v njih. Dokaz za to je že prva skupina žensk iz občine Trnovska vas, ki so se že začele pripravljati na dopolnilno dejavnost ročna dela. V Slovenskih goricah želimo organizirati center PUŽ-a, ki bo skrbel za osveščanje, motiviranje in informiranje žensk, za ugotavljanje, odpiranje in spremljanje novih zaposlitvenih priložnosti za ženske, predvsem pa za stalno izobraževanje, usposabljanje, motiviranje in opogumljanje žensk za načrtovanje in uresničevanje poklicne kariere. Iskanje primerne lokacije in občinske podpore za ustanovitev takega centra že poteka. KDO SE LAHKO VKLJUČI V PUŽ? KOMU JE NAMENJEN? Poudarek aktivnosti, ki se bodo izvajale v programu, bo namenjen naslednjim skupinam žensk: delujočim podjetnicam oz. obrtnicam, nezaposlenim ženskam, ženskam s podeželja, dijakinjam in študentkam (oz. ženske do 30 let). Predvsem pa bo program namenjen naslednjim skupinam žensk: ženskam z nižjo stopnjo izobrazbe, ženskam samohranilkam, ženskam, starim nad 40 let, ki se želijo poklicno uveljaviti. Na koncu naj zapišemo, da aktivnosti PUŽ-a niso v nasprotju z aktivnostmi društev kmečkih žena. Nasprotno. Aktivnosti PUŽ-a so namenjene VSEM ženskam. Če se delno nanašajo tudi na kmečke ženske, se po dogovoru s Kmetijsko svetovalno službo, ki tudi sodeluje pri pripravi njihovih aktivnosti, oboje aktivnosti samo dopolnjujejo, nikakor se ne izključujejo. ŽENSKE IZ OBČINE TRNOVSKA VAS, ČE VAM JE PROGRAM ZANIMIV IN IMATE KAKŠNO IDEJO, ŽELJO ALI PREDLOG, ČE SE ŽELITE PRIKLJUČITI ŽE DELUJOČI SKUPINI, VAS VABIMO, DA SE NAM PRIDRUŽITE. DA BOMO SKUPAJ PRIPRAVILE TAKŠEN PROGRAM, KI NAM BO VSEM PRINESEL NEKAJ KORISTNEGA IN DOBREGA. ZA TO NI TREBA DRUGEGA, KOT DA NAS POKLIČETE PO TEL. 450-60-80 (VITA) ALI PREDSEDNICO ŽE DELUJOČEGA ODBORA GO. POLDKO LOVRENČIČ PO TEL. 757-06-71. Dragomira Zelenik - VITA NOVINARSKA KONFERENCA V TRNOVSKI VASI 24. januarja so se na sedežu občine Trnovska vas zbrali predstavniki Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj, kooperativa Vita Maribor, župan občine Trnovska vas, nekaj občanov, ki so samozaposleni na kmetiji, in novinar Večera. Predstavnika območne službe Zavoda RS za zaposlovanje sta predstavila stanje nezaposlenosti in zaposlovanja na uradih v Ptuju in Ormožu. Zanimiv je podatek, da se je kar 95 oseb zaposlilo ob podpori aktivne politike samozaposlovanja. V program kooperative Vite je do leta 2002 bilo vključenih 166 ljudi. Izobraževanje in usposabljanje na kmetiji traja eno leto. Razdeljeno je na dva dela. V zimskem času je 180 ur predavanj iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva (pridelava zelenjave), iz ekonomike, marketinga, knjigovodstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Naslednjih šest mesecev so slušatelji pod vodstvom mentorjev vključeni v javno delo doma na kmetiji, kjer v praksi preizkusijo pridobljena nova znanja. Uredijo si potrebno dokumentacijo za odprtje delovnega mesta in pogoje za začetek nove dopolnilne dejavnosti. Na terenu bivše občine Destrnik -Trnovska vas-Vitomarci se je v zadnjih štirih letih vključilo v izobraževanje in usposabljanje 21 občanov. Kot uspešen član kooperative je svoje izkušnje predstavil domačin Franc Belec iz Ločiča, ki se ukvarja z vrtnarstvom (pridelavo zelenjave) poleg ostalega dela na kmetiji. Nezadovoljen je z nestabilnim trgom kmetijskih proizvodov, preveč zaslužka poberejo posredniki, država naj bi nudila brezobrestne kredite, saj je največji problem začetni kapital. Prisotnim je direktor Zavoda za zaposlovanje iz Ptuja napovedal, da bodo nadaljevali z izvajanjem ukrepov aktivnega zaposlovanja zlasti za tiste, ki težje najdejo zaposlitev. Tudi v naši občini je veliko ljudi, ki želijo in so prepričani, da si lahko sami zagotovijo ekonomsko in socialno varnost, toda pot do samozaposlitve je dokaj naporna. Do cilja pridejo najbolj vztrajni in tudi iznajdljivi. Tekst in foto: Vlado Fras Udeleženci tiskovne konference SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V PREDSTAVITEV DRUGE KNJIGE ANTONA FERSA Spet trte so rodile, prijat’lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi, vse skrbi, v potrtih prsih up budi. S prvo kitico Zdravljice, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Jakoba Gomilška, se je začela prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika v naši občini. Prireditev, ki je potekala 8. 2. 2002 v kulturnem domu v Trnovski vasi, je bila povezana s predstavitvijo druge knjige Antona Ferša. Kakor se za tak večer spodobi, je najprej spregovoril župan občine Trnovska vas in predsednik KUD-a Trnovska vas gospod Karl Vurcer. V nagovoru, ki ga je popestril z eno od Prešernovih pesmi, je spregovoril nekaj besed o samem prazniku in pozdravil vse goste, sodelujoče, člane družine Krajnc itd. Temu je sledil nastop MePZ Jakoba Gomilška. Zapeli so nam kar tri pesmi: koroško O ti prebur-na ženska stvar, ljudsko Kukavca in pesem Jakoba Gomilška Slovenec sem. Osnovnošolci so se nam predstavili s programom, ki so ga sestavili s pomočjo učiteljic in mentorice, gospe Milene Meznarič. Zapeli in recitirali so nam nekaj pesmi in zaigrali na instrumente. Za mlajšimi so na oder stopili starejši. Ljudski pevci so zapeli dve pesmi: Tam za turškim gričem in En fantič bil je mlad. Sledila je osrednja točka prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku - predstavitev druge knjige Antona Ferša z naslovom Pesmi, reki in izreki Antona Ferša. Delo nam je predstavil ponovni urednik, literarni raziskovalec, Feršov vnuk, gvardijan samostana svetega Viktorina Ptujskega, pater dr. Slavko Krajnc. Predstavitev knjige je recitacijsko dopolnil oz. ilustriral učitelj likovne vzgoje, slikar, radijski moderator in likovni ustvarjalec gospod Danilo Muršec. Kakor je povedal pater Krajnc, so pesmi v knjigi razdeljene na tri vsebinske sklope: v prvem so pesmi, ki so naslovljene na troedinega Boga Očeta, Sina in sv. Duha, sledijo pesmi, ki se ujemajo s praznovanjem liturgičnih praznikov in posameznih cerkvenih dob. Zadnji sklop sestavljajo pesmi o smrti. Na koncu zbirke so dodane še splošne duhovne misli v verzih. Pater dr. Slavko Krajnc je spregovoril tudi nekaj besed o tem, kako Feršove pesmi razlaga lektorica knjige, gospa Marija Holc. Z zahvalo patra dr. Slavka Krajnca vsem sodelujočim, predvsem njegovi sestri Francki, lektorici Mariji Holc ter bratu Ludviku Krajncu in Andreju Kropeju za slikovno gradivo in z zaključno mislijo gospoda župana se je končala prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Sledila je še pogostitev, ki so jo pripravili člani družine Krajnc iz Sovjaka. Barbara Drumlič DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI Sodelavci Vite, to je združenje, ki se že več let ukvarja izključno z iskanjem zaposlitvenih možnosti na podeželju - predvsem za male kmete in ženske - in možnostmi razvoja družinskega podjetništva na podeželju, vam ponujamo možnost vključitve v t. i. vavčarski sistem svetovanja. Ta sistem vam omogoča brezplačno svetovanje, izobraževanje in usposabljanje. Vsi, ki vas zanimajo dopolnilne dejavnosti, dobite informacije po telefonu: 02/460 50 80. KAJ JE DOPOLNILNA DEJAVNOST Dopolnilna dejavnost je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in ji omogoča boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Osnovni namen dopolnilnih dejavnosti je izboljšanje finančnega stanja kmetije. KDO LAHKO OPRAVLJA DOPOLNILNO DEJAVNOST? Dopolnilno dejavnost lahko opravlja lastnik kmetije, najemnik oz. zakupnik kmetije ali drugačen uporabnik kmetije (družinski član, zakonec ipd), ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je za to ustrezno usposobljen. VRSTE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI Dejavnosti, ki štejejo med dopolnilne, so: predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sorti-mentov, vinarstvo—vrtnine, vrtnarstvo - okrasne rastline, gobarstvo, zeliščarstvo, nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev ter zelišč, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semen, sodelovanje v pridelavi in dodelavi sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, reja divjadi, turizem na kmetiji, domača oz. umetna obrt, prodaja pridelkov in izdelkov, pridobivanje in prodaja, energije iz biomase, vodnih, vetrnih in drugih virov, zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi, storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo, storitve delovne sile s kmetij, drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji POGOJI ZA OPRAVLJALE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI 1. dokazati mora, da živi na kmetiji, 2. dopolnilno dejavnost mora registrirati, 3. za opravljanje dopolnilne dejavnosti mora imeti ustrezno izobrazbo ali dokazilo, da je ustrezno usposobljen. To dokaže: - z zaključnim spričevalom ustrezne šole ali - z državnim certifikatom. ZAKAJ ROK 9- MAJ 2002? Posamezne dopolnilne dejavnosti (npr. trsničarstvo, zelenjadarstvo, perutninarstvo ipd.) je bilo možno opravljati že po starih predpisih. Vsi, ki lahko dokažejo, da so te dejavnosti opravljali že pred uveljavitvijo novih prepisov, so izjeme pri izpolnjevanja pogojev. Ta izjema glasi: OSEBE, K3 OB UVELJAVITVI NOVIH PREDPISOV ŽE OPRAVLJAJO DOPOLNILNO DEJAVNOST NA KMETIJI, LAHKO DO 9. MAJA 2002 VLOŽIJO VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI PO NOVIH PREDPISIH, NE DA K VLOGI PRILOŽIJO KAKRŠNAKOLI DOKAZILA, RAZEN POTRDILA OZ. DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI. To pomeni, da morajo vsi tisti, ki so že do sedaj opravljali dopolnilno dejavnost na kmetiji in so jo imeli na kakršenkoli način prijavljeno (na davčni upravi ali na obrtni zbornici ali so imeli potrdilo o tržnih viških itd.), sedaj ponovno registrirati to dejavnost. Do 9. maja 2002 jo lahko registrirajo, če predložijo samo dokaz, da so dejavnost opravljali že prej. Po tem datumu bo tudi zanje veljalo to, kar za vse ostale. Stare registracije ne bodo več veljale, če bodo hoteli dejavnost na novo registrirati, pa bodo morali dokazovati izobrazbo, ustreznost prostorov, pridobiti razna mnenja, dovoljenja ipd. POSAMEZNE VRSTE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI 1) DEJAVNOSTI DOMAČE IN UMETNE OBRTI Domače in umetne obrti so prav gotovo pomembne sestavine naše dediščine, predvsem v smislu modelov in izkušenj, ki pomenijo neizčrpen vir za nove in nove oblike ustvarjalnosti, hkrati pa nadaljevanje bogate tradicije. Pomagajo nam ustvarjati take mojstrovine, ki sooblikujejo našo razpoznavnost v svetovni družbi. V sodobnem svetu nas navajajo k žlahtni povezanosti človeka z naravnim okoljem, z domačimi gradivi, k spoštovanju vsega, kar ustvari roka... Zavest o tem postavlja domače in umetne obrti na pravo mesto in daje pojmu rokodelstvo spet pozitivni predznak. Med dejavnost domače in umetne obrti spada: Lončarstvo, oblikovanje keramike, ple-tarstvo, tkalstvo, izdelovanje krpank, ročno pletenje, izdelovanje kvačkanih vezenin, domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine, medičarstvo, svečarstvo, sodobno unikatno oblikovanje iz usnja in usnjenih delov, sedlarstvo, coklarstvo, umetnostno kovaštvo, domače tesarstvo, domače mizarstvo, rezbarstvo, izdelovanje intarzij, sodarstvo, kolarstvo, izdelovanje klekljanih čipk, izdelovanje vezenin, piparstvo, slam-nikarstvo, unikatno poslikavanje tkanin, unikatno šiviljstvo, izdelovanje umetnega cvetja, kot-larstvo, apneničarstvo, unikatno kamnoseštvo, vrvarstvo, izdelovanje bičev, izdelovanje maskot, izdelovanje dekorativnih in okrasnih predmetov, replike avtorskih izdelkov naših umetnikov, sodobno oblikovani izdelki, replike izdelkov naše dediščine, unikatni steklarski avtorski izdelki, umetniško brušeni steklarski izdelki, oglarstvo, ročno poslikavanje najrazličnejših predmetov, sodobno interpretirani izdelki naše dediščine, dekorativno oblikovanje iz testa in drugih novih gradiv, ročno izdelane igrače in lutke s posebnim poudarkom na dediščini, unikatno umetno livarstvo, ostali unikatni izdelki. Za opravljanje domače oz. umetne obrti si je treba pridobiti pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da izdelek spada med izdelke domače in umetne obrti. Dejavnost je treba registrirati pri upravni enoti in na davčni upravi. Posamezniki, ki bodo izdelovali izdelke, ki se vežejo na poklic npr. umetno mizarstvo, umetne tesarstvo, bodo morali praviloma imeti tudi ustrezno izobrazbo, npr. mizar, tesar ipd. Večina izdelkov domače in umetne obrti pa je vezana na lastne spretnosti ter znanja in izkušnje posameznika, ki se prenašajo iz roda v rod. 2) PREDELAVA ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA Predelava živil rastlinskega izvora zajema: predelavo sadja, predelavo zelenjave, predelavo gozdnih sadežev, predelava začimb in zelišč, peko kruha, potic, peciva in izdelavo testenin na tradicionalni način. Pogoji za opravljanje dejavnosti Pri predelavi živil rastlinskega izvora je treba poleg osnovnih pogojev, ki se nanašajo na registracijo dejavnosti in ustrezno usposobljenost, izpolnjevati še zdravstveno- sanitarne pogoje, ki se nanašajo na: zdravstveno neoporečnost živil, prostore, opremo in transport, delovno in osebno higieno, osebe, ki opravljajo dejavnost (dokazilo o znanju higiene živil in osebne higiene ter dokazilo o izpolnjevanju zdravstvenih zahtev za delo v proizvodnji živil). Prostori in oprema za predelavo rastlin in gozdnih sadežev, zelišč Prostore in opremo za predelavo živil rastlinskega izvora se sme uporabljati izključno za obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in živil. Prostori za predelavo sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, začimb in zelišč se ločujejo na: prostore za nečisti del predelave, prostore za čisti del predelave, skladiščni prostori. V nečisti del predelave sodita čiščenje in pranje sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, začimb in zelišč. V prostorih za nečisti del je ponavadi naslednja oprema: pomivalno korito oziroma bazensko korito, tuš za pranje zelenjave in sadja, odlagalna površina. V čisti del predelave sodijo postopki: fine obdelave (mletje, rezanje sadja, zelenjave, gozdnih sadežev, začimb in zelišč), postopki konzerviranja (pasterizacija, sterilizacija,), polnjenje in pakiranje. Za vsakega od navedenih tehnoloških postopkov je treba urediti funkcionalno ločene prostore oziroma območja. Prostori za skladiščenje oziroma shranjevanje (kratkotrajno skladiščenje) živil morajo imeti: naravno ali prisilno zračenje in osvetlitev in zaščito pred glodalci, mrčesom in drugimi živalmi. Prostori za peko kruha, potic in peciva ter za izdelavo testenin na tradicionalni način. Prostori za peko kruha, potic in peciva ter za izdelavo testenin na tradicionalni način so: skladiščni prostor za surovine za peko, ki mora biti suh, zračen in zaščiten pred glodalci, mrčesom in drugimi živalmi, prostor za pripravo testa in oblikovanje izdelkov, ki mora imeti naslednjo opremo: delovno površino, dvodelno pomivalno korito ali bazensko korito z ročnim tušem, s toplo in hladno vodo ter z odlagalno in odcejalno površino, funkcionalno ločeno, območje za ravnanje s svežimi jajci, umivalnik za umivanje rok, prostor za shranjevanje končnih izdelkov mora biti ustrezno prezračen. Nadaljevanje v prihodnji številki! Vita Maribor “Mate kaj za pusta hrusta?” Foto: D. Muršec Pa je šel tovariš Tito ... Bistvo tega praznika je, da ljudje počnejo stvari, ki so drugače prepovedane ali nespametne. Na praznične dni je vedno vse drugače kot v navadnih dneh leta. Ob pustu je to še posebej očitno. Smisel vseh različic praznovanja je isti. Ob pustu se je treba čim bolj znoreti, najesti in napiti. Pustni torek se namreč ob polnoči konča in začne se pepelnična sreda in s tem 40-dnevni post (ki se ga danes vsaj večina več ne drži), ki traja do velike noči. Če ste na pustni dan morali pojesti čim več čim bolj mastnih jedi, se potem začne obdobje, ko so meso, mesni izdelki in mastne jedi prepovedani. To nam pove že beseda post, ki pomeni meso pust ali pusti meso. Za vse, ki še tega ne veste, bom razkrila legendo o pustu, s katero se ponašajo v Prekmurju. Tam imajo že od nekdaj ob pustu borovo svatbo. Proti gozdu se napoti sprevod ljudi, ki so maskirani v ljudi raznih poklicev. Vsak prodaja svoje usluge. Zdravnik, na primer, prodaja žganje za bolne. Ko sprevod pride do gozda, se nadomestna nevesta in ženin poročita ob boru - nevesti. Bor -nevesto posekajo. Nadomestna nevesta sede na bor - nevesto. Odvlečejo jo do vasi, kjer se mladoporočenca ločita zaradi nezvestobe. Bor prodajo na dražbi, s tem pa se začne veselica oziroma požrtija, ki traja do polnoči. Eni pravijo, da s pomočjo maske govori duša, drugi, da maskiranje daje občutek svobode, tretji, da je maskiranje otročje in nesmiselno, saj si, kar si. Kakorkoli že, pri gasilskem društvu Biš vsako leto v času pusta damo domišljiji prosto pot. Kot je zadnja leta pri nas v navadi, smo tudi letos organizirali povorko po naših domačih krajih. Na mastno soboto, 9-februarja, smo se zjutraj zbrali pred gasilskim domom. Prehodili smo vso občino in ljudje so nas sprejemali z nasmehom na obrazu, prijazno besedo in seveda z dobrimi krofi in kozarčkom vina. Za na pot so nam primaknili tudi domače klobase, ki so nam teknile. Mask je bilo res veliko in upali smo si biti to, kar ostale dni v letu ne moremo ali ne smemo biti. Za športni duh, tisto pustno soboto, je poskrbela slovenska reprezentanca. Na povorko je prikorakal sam Tito z njegovimi pajdaši, prav tako smo lahko tudi opazili Osamo bin Ladna. Za čistočo je poskrbel čistilni servis Pata, manjkali niso niti cigani, nune, prostitutke, čarovnice... Seveda nismo pozabili na korante, ki so tudi pri nas odganjali zimo. Poštarji so poskrbeli, da je prišlo vse, kar so bili ljudje pripravljeni dati, v prave roke. Ker nas je bilo res veliko in smo bili vsi zelo razigrani, smo poskrbeli tudi za varnost na cesti. Po celodnevnem norenju so nas naši traktoristi varno pripeljali nazaj pred gasilski dom, kjer se je pustno rajanje prelevilo v pravo pustno zabavo. Romana Breznik Kdor ne skače ni Sloven 'c Foto: d. Muršec GASILSKI OBČNI ZBOR Na gasilskem občnem zboru, ki je bil 19- januarja, so bila vsem članom predstavljena dela in vse ostale aktivnosti, ki so se v okviru gasilskega društva Biš izvršila lansko leto. Predsednik društva Miran Arnuga je dejal, da je bilo lansko leto - kljub omejenim finančnim sredstvom -dokaj uspešno pri izpolnjevanju zadanih nalog, sprejetih na lanskem jubilejnem občnem zboru. Takoj na začetku leta so bile razdeljene naloge in dolžnosti za pripravo 125. obletnice delovanja društva. Tako kot letos je tudi lansko leto bilo v okviru društva organizirano pustovanje. Sledila je, tudi že tradicionalna, postavitev “presme-ca” pred cerkvijo. Gasilci so zelo ponosni na novo izdano publikacijo z naslovom 125 let PGD Biš, nadgradnjo videokasete Gasilstvo skozi čas in na predstavitev gasilskega društva na spletnih straneh. Nekaj denarja se je zbralo s petjem po hišah na čast sv. Florijana, ob godu gasilskega zavetnika pa so se člani udeležili maše v svečanih uniformah. 24. junija je bila uspešno izpeljana osrednja prireditev, v sklopu katere so svojemu namenu predali visokotlačno črpalko - kotorno. To je le nekaj del, ki so jih v PGD Biš opravili lansko leto pri organizacije, treba je omeniti, da se je mnogo stvari dogajalo tudi na področju operative. Za letošnje leto je poleg vseh ostalih, tako rekoč tradicionalnih aktivnosti predvidena še obnova dvorane v gasilskem domu in menjava vhodnih vrat v zgornji del doma ter izdelava betonskega tlaka okrog doma. Na občnem zboru so podelili veliko pohval in priznanj za vestno in aktivno sodelovanje članov v okviru društva. Po uradnem delu, ki se ga je udeležilo veliko naših članov in gasilcev iz sosednjih prijateljskih društev ter dveh društev iz Hrvaške (Petri-janec, Vidovec), je bila večerja, nato pa zabava do ranih jutranjih ur. Romana Breznik KULTURNO DRUŠTVO MURŠEC - ŽIVKOV Kulturno društvo MURŠEC - ŽIVKOV je najmlajše v naši občini registrirano društvo, saj je bilo ustanovljeno šele v drugi polovici lanskega leta. Člani prihajajo iz raznih krajev, od Ptuja do Lenarta, jedro in sedež pa je v občini Trnovska vas, saj nosi ime enega naših največjih domačinov, slovenista, narodnega buditelja, predvsem pa razširjevalca kulturnih dobrin dr. J. Muršca. Člani se ukvarjamo z najrazličnejšimi dejavnostmi kulture, tako individualno kot skupinsko. Imamo stalno likovno delavnico za tiste, kjer se srečujemo in delamo na likovnem področju, zelo aktivna je tudi lutkovna skupina, ki deluje v tesni povezanosti z Javnim vzgojno-varstvenim zavodom Lenart in se na povabilo ministrstva za kulturo, kantona Sarajevo prav v naslednjih dneh odpravlja s svojimi predstavami na gostovanje v Sarajevo. Naši člani tudi recitirajo na raznih prireditvah (medobmočno srečanje mladih pesnikov in pisateljev ipd.). V prvih mesecih delovanja premagujemo začetniške težave, ki spremljajo vsako organizacijo, upamo pa, da bomo naše delo še razširili. Pogumno načrtujemo, saj smo že pripravili programe za počitniške AKTIVNA ZIMA V DRUŠTVU KMETIC To zimo smo se članice društva srečale večkrat, da izvemo spet kaj novega. V decembru smo se izpopolnile v pripravi slovesno pogrnjene mize. Pred božičnimi prazniki smo s pomočjo g. Terezije Meško in z lastno iznajdljivostjo naredile čudovite aranžmaje. Material in okraske smo našle doma in v naravi - v gozdu. V januarju je bil tečaj o izdelavi medenjakov. Vodila ga je g. Marija Rošar. Pekle in oblikovale smo medenjake kot v medičarstvu. G. Vlado Pignar nas je vodil na drugem kuharskem tečaju v januarju, ko smo med drugim pripravljale tudi vegetarijansko hrano. Marca smo povabile medse g. Izidorja Goloba, ki nam je predstavil balkonske in vrtne rože. Pripravljamo se še na krašenje in barvanje velikonočnih pirhov, zaključek sezone pa bo občni zbor društva. Zanimanje za tovrstno izobraževanje je kar precejšnje, saj se nas zbere prek dvajset članic. Sodelujemo tudi z ostalimi društvi. Tako smo pred kratkim pekle pecivo za gasilce. Marica Maguša TEKMA ZA POKAL SD TRNOVSKA VAS V nedeljo, 10. marca, je Strelsko društvo Trnovska vas izvedlo tekmovanje za svoje člane za pokal društva. Streljali smo na 300 možnih krogov. Prvo mesto je dosegel Janez Tašner z 254 krogi, drugo Franc Horvat z 248 krogi, tretje Mitja Kovačič z 243 krogi, četrto Franci Muršec z 242 krogi in peto Boštjan Čeh z 228 krogi. Prvim trem bodo pokali podeljeni na občnem zboru, ki bo v aprilu. Mitja Kovačič dejavnosti najmlajših ob ustrezni finančni podpori zainteresiranih, želimo organizirati tudi koncerte resne glasbe, naše ambicije segajo še k literaturi in založništvu ter prirejanju razstav. Načrtov je veliko, pripravljenosti za delo pa tudi ne manjka. Upamo, da bomo na območju občine Trnovska vas dopolnjevali uspešno delo Kulturnega društva Trnovska vas in tako skupaj pripomogli k še večji prepoznavnosti našega kraja in širjenju kulturne ponudbe za občane. Dosedanje nekajmesečne izkušnje in pripravljenost za sodelovanje že kažejo tako. Danilo Muršec DOSEGLI 2. MESTO V MEDOBČINSKI LIGI V soboto, 2. marca, je bilo 6., zadnje, kolo medobčinske lige v streljanju z zračno puško. Tekmovali smo v konkurenci posameznikov in ekip. Med posamezniki je v skupnem seštevku prepričljivo zmagal Vlado Steinfelser (SD Osek) s skupaj 2024 doseženimi krogi, drugi je bil Dominik Slekovec (SD Osek) z 2003 krogi, tretji Branko Peklar (SD Osek) s 1996 krogi, četrti, Franc Slekovec (SD Osek) s 1983 krogi, peti Franc Horvat (SD Trn. vas) s 1973 krogi, šesti Janez Tašner (SD Tm. vas) s 1964 krogi, sedmi Mitja Kovačič (SD Tm. vas) s 1957 krogi in osmi Robi Kocmut (SD Tm. vas) s 1863 krogi. Ekipno je zmagal SD Osek: Vlado Steinfelser, Branko Peklar in Franc Slekovec s skupaj 6003 zbranimi krogi. Drugi so bili strelci SD Trnovska vas A: Janez Tašner, Franc Horvat in Mitja Kovačič s 5894 krogi in tretji ekipa SD Osek B: Dominik Slekovec, Jože Roškar in Srečko Vrečar s 5612 krogi. Mitja Kovačič PRVOAPRILSKE ŠALE Prvi april se praznuje že dolga leta, nihče pa prav ne ve, kdaj in zakaj je ta praznik nastal. Ena od glavnih možnosti je, da se začenja pri Francozih. V šestnajstem stoletju, leta 1563, naj bi papež Gregor izdal nov koledar, po katerem naj bi novo leto praznovali 1. Januarja. Do tedaj se je novo leto praznovalo 1. aprila. Ker pa še v tistih časih niso poznali telefonov, e-mailov ali kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi bi se informacije hitreje širile, se novica ni raznesla po vsej deželi in nekateri so se vztrajno veselili tudi še pomladi. Tisti, v koraku s časom, pa so se iz njih norčevali in jih pošiljali na kakšne izmišljene izlete. Danes si ljudje pri nas 1. aprila dovoljujejo v večini manjše šale, ki nikomur ne škodijo. Pač za zabavo. Brezmiselno bi tudi bilo, da bi si izmišljevali stvari o velikih tragičnih dogodkih, ker tako ali tako pridejo. Poglejmo še, kako 1. april praznujejo v nekaterih drugih državah v Evropi. Na Nizozemskem si vsako leto omislijo posebej za to priložnost izdan časopis, ki poroča o takšnih ali drugačnih izmišljenih dogodkih. Finci so malo bolj navihani, saj pošiljajo svoje otroke k sosedovim po vse mogoče stvari, npr. nož za rezanje stekla. Ko se ubog naivnež prikaže pri sosedovih vratih, mu ta pove, da ga sicer ima, ampak ga je posodil prijatelju in naj ga gre tja iskat itd. Nemci so prepričani, da je 1. april nesrečen dan, saj se je takrat rodil apostol Juda, ki je izdal Jezusa. Kljub temu se malo pošalijo, vendar pa komaj čakajo večera, da lahko gredo spat in se zjutraj zbudijo v malo srečnejši dan. Tudi Srbi mislijo podobno kot Nemci, le da je po njihovem prepričanju tistega dne z neba priletel sam satan. Pa veliko okusnih in zanimivih šal vam želim. Romana Breznik Uradni vestnik Občine Trnovska vas 4. april 2002 Leto III, številka 1 VSEBINA 1.SKLEP o uradnem elektronskem naslovu občinske uprave občine Trnovska vas 2. SKLEP o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas 3. JAVNI RAZPIS ZA SOFINACIRANJE PROGRAMOV IN DELOVANJA DRUŠTEV v občini Trnovska vas 4. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2001 5. SKLEP o ceni odvoza, predelave in obdelave komunalnih odpadkov 6. SKLEP o izvajanju oskrbe s pitno vodo 7. RAZPIS za razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas 8. RAZPIS za kreditiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanja malega gospodarstva v občini Trnovska vas 9. RAZPIS tekmovanje za najlepše urejen dom in kmetijo v občini Trnovska vas pod naslovom Urejeno podeželje 10. JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 11. ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2002 1. Na podlagi 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, številka 91/01) in na podlagi 117. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, številka 1/99) je župan občine sprejel SKLEP o uradnem elektronskem naslovu občinske uprave občine Trnovska vas 1. člen Občinska uprava občine Trnovska vas uradno posluje z elektronskim naslovom, katerega naslov je: obcina.trnovska.vas@siol.net. 2. člen Sporočila, sprejeta na zgoraj navedeni naslov, redno pregleduje in sprejema pisarna občinske uprave občine Trnovska vas. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Številka: 031-01/02-01 Datum: 31. 1. 2002 Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER. l.r. 2. Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS št. 62/94, 1/99 in 70/00) in 15. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik št. 1/99), je občinski svet občine Trnovska vas na 27.redni seji 22.03.2002 sprejel: SKLEP o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas I. Političnim strankam, ki so dobile najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana občinskega sveta občine Trnovska vas, pripadajo sredstva iz proračuna občine Trnovska vas, mesečno v višini 30,00 SIT na glas volivca, ki je veljavno glasoval za stranko. Skupna letna masa sredstev za financiranje političnih strank ne sme presegati 0,2 % sredstev, ki jih ima občina opredeljene po predpisih, ki urejajo financiranje občin, in s katerimi se zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog. n. Političnim strankam se sredstva dodeljujejo mesečno iz proračuna občine Trnovska vas na žiro račun stranke. ra. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporabljati se prične s 1.1. 2002. Z uvel- javitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Trnovska vas z dne 24. 5. 2001, št.032-01/20- 5. Številka: 032-02/02-27 Datum: 22.3.2002 Župan občine: Karl Vurcer, l. r 3. Občina Trnovska vas objavlja na podlagi proračuna občine (Uradni vestnik št. 1/2002) in na podlagi sprejetega Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, Pravilnika za vrednotenje športnih programov in Pravilnika za vrednotenje programov drugih društev na področju humanitarnih in drugih dejavnosti (Uradni vestnik Tednika 1/2001) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN DELOVANJA DRUŠTEV V OBČINI TRNOVSKA VAS Orientacijska vrednost vseh programov znaša: 1.280.000,00 SIT. A.KULTURNE DEJAVNOSTI Za sofinanciranje dejavnosti mora društvo izpolnjevati naslednje pogoje: - je registrirano po zakonu o društvih, - imajo zagotovljene osnovne materialne, prostorske in kadrovske ter organizacijske pogoje za izvajanje predloženega programa, - predloženi program je potrdil oziroma sprejel pristojni organ društva, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - imajo sedež v občini Trnovska vas. A.2 PROGRAM, KI SE FINANCIRA: - program redne dejavnosti društva, - strokovne sodelavce in strokovno izpopolnjevanje, - udeležbo na tekmovanjih in javnih prireditvah, - drugi kulturni programi, - vzdrževanje opreme in prostorov. A. 3- Programi bodo izbrani v skladu z merili za kulturne dejavnosti. B. ŠPORTNE DEJAVNOSTI B.l. POGOJI Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -imajo sedež v občini Trnovska vas, -imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, -imajo zagotovljeno redno vadbo, za katero so registrirani. B.2. PROGRAM, KI SE FINANCIRA Za uresničevanje programskih nalog športa se iz javnih financ lahko sofinancirajo naslednje oblike dejavnost: a) interesna dejavnost vzgoje in izobraževanja: - predšolska mladina, - osnovnošolska mladina, - srednješolska mladina, - športna dejavnost študentov b) šport v društvih: - šport mladih - redna vadba, - športno-rekreativna dejavnost odraslih, - kakovostni šport odraslih (tekmovalni šport), - vrhunski šport, c) šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, d) priznanja športnikom in športnim delavcev, e) promocijska dejavnost, Ošportne prireditve, g)šport invalidov. B. 3. Programi bodo izbrani v skladu z merili za športne dejavnosti. C. HUMANITARNA IN DRUGA DRUŠTVA I.POGOJI IN KRITERIJI Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež v občini Trnovska vas, - le društva, ki deluje pri humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Trnovska vas, če so njihovi člani tudi občani naše občine, - imajo urejeno evidenco o članstvu, - so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. C.2. PROGRAM, KI SE SOFINANCIRA, IN UPRAVIČENCI - neprofitnim in prostovoljnim izvajalcem humanitarnih dejavnosti za izvajanje njihovih rednih letnih programov (Rdeči križ, Karitas, invalidske organizacije ipd.), - prostovoljnim gasilskim društvom za izvajanje programov, turističnim društvom, društvu upokojencev, aktivu kmečkih žena za izvajanje njihovih letnih programov, - vsem ostalim neprofitnim izvajalcem za sofinanciranje letnih programov. Župan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe, ki med drugim opredeljuje realizacijo programov in način nadzora nad porabo sredstev. Finančna sredstva se nakazuje pogodbenim izvajalcem direktno. Izvajalci programov morajo po opravljenih nalogah oziroma v časovnih obdobjih, ki so določeni s pogodbo o izvedbi programa, predložiti dokazila o izpolnjevanju obveznosti županu občine in občinskemu svetu. Če izvajalci ne izpolnjujejo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Zainteresirani lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na občini Trnovska vas vsak delovni dan med 8. in 15. uro, v torek med 8. in 16. uro. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije v času trajanja razpisa dobite osebno ali po telefonu pri tajnici občine Ireni Polič, tel. št. 757 95 11. Občina Trnovska vas C.3. Programi bodo izbrani v skladu z merili za humanitarna in druga društva. ROK IZVEDBE Sofinancirajo se programi, ki so se izvajali ali se bodo v letu 2002. PREDLOŽITEV PRIJAVE Ponudniki morajo ponudbe oddati na pošti kot priporočeno pošiljko na naslov OBČINA TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 42, ali v sprejemni pisarni občine Trnovska vas najkasneje v roku 30 dni po izvedenem razpisu. Ponudbe morajo biti v zaprti kuverti, označene z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu mora biti pripis NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS. ODPIRANJE PONUDB Postopek javnega razpisa in odpiranje ponudb vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan občine. Ta je sestavljena iz predstavnika občinske uprave in 2 predstavnikov odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti. Pripravljen predlog razdelitve sredstev komisija predloži v obravnavo odboru za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki na predlog poda svoje mnenje in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu. Odpiranje ponudb ni javno. Če bodo prijave nepopolno izpolnjene oz. bo dokumentacija pomanjkljiva, bo komisija ponudnike pozvala, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. Če ponudnik prijave v danem roku ne dopolni, bo ponudba izločena kot nepopolna. IZID RAZPISA O izidu razpisa bodo ponudniki obveščeni v roku 45 dni od dneva odpiranja ponudb. SKLENITEV POGODBE 4. Na podlagi 3. točke 98. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta občina Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je občinski svet občine Trnovska vas na 27. seji sveta, dne 22.3.2002 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2001 1. člen Zaključni račun proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 izkazuje: SIT - prihodke v višini 163-470.013,46 - odhodke v višini 165.788.868,17 - presežek odhodkov nad prihodki 2.318.854,71 2. člen Račun financiranja občine Trnovska vas za leto 2001 izkazuje: SIT - prihodkov 0,00 - odhodkov 0,00 Račun finančnih terjatev in naložb občine Trnovska vas za leto 2001 izkazuje: SIT - prihodkov 0,00 - odhodkov 0,00 3. člen Presežek odhodkov nad prihodki po zaključnem računu proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 v višini 2.318.854,71 SIT se prenese v breme splošnega sklada za drugo občine Trnovska vas. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada proračuna občine Trnovska vas za leto 2001 v višini 2.701.248,41 SIT se prenese v rezervni sklad občine Trnovska vas za leto 2002 in se lahko uporabi za namene določene z zakonom. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas. Trnovska vas, 22.3.2002 Štev.: 032-01/02-27 Župan občine Trnovska vas Karl VTJRCER, l.r. 5. Občinski svet občine Trnovska vas je na podlagi 16. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, številka 1/99 in Uradni vestnik občine Trnovska vas, številka 2/2001) na 25. redni seji 31. 1.2002 sprejel SKLEP 1. Občinski svet občine Trnovska vas določa cene za odvoz, predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d.d., in sicer v naslednji višini: Storitev Cena za posodo, 240 1, na mesec Gospodinjstvo, 14-dnevni odvoz ostalih odpadkov, oddaljeno nad 10 km 2.222,89 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in velja od dneva sprejema. Številka: 032-01/25-2002 Datum: 1. 2. 2002 Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, l.r. 6. Na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, številka 1/99) in na podlagi 16. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, številka 1/99 in Uradni vestnik občine Trnovska vas, številka 2/2001) je občinski svet občine Trnovska vas na 25. redni seji 31. 1. 2002 sprejel naslednji SKLEP l. Izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo kot obvezne javne službe na območju občine Trnovska vas izvaja Komunalno podjetje Ptuj, d.d. Sklep je sprejet za obdobje 5 let. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in začne veljati 8. dan po objavi. Številka: 032-01/25-2002 Datum: 1. 2. 2002 Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, l.r. 7. Občina Trnovska vas objavlja na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. l/99)ter sprejetega proračuna občine Trnovska vas za leto 2002 (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2002) naslednji RAZPIS za razvoj kmetijstva v občini Trnovska vas I. Za dodelitev sredstev lahko zaprosijo: Tržni proizvajalci hrane, in sicer: - fizične osebe s slovenskim državljanstvom, - s stalnim prebivališčem v občini Trnovska vas, - praviloma s statusom kmeta. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju občine Trnovska vas. n. Namen in pogoji za pridobitev sredstev: A. PRAŠIČEREJA Nakup plemenskih živali NAMEN UKREPA: nabava kvalitetnih plemenskih živali zaradi širitve prašičereje in izboljšanje proizvodnosti mesnih pasem prašičev. Znesek regresa je 20.000,00 SIT za plemensko svinjo (posameznik največ 3 živali). Znesek regresa je 20.000,00 SIT za plemenskega merjasca (posameznik največ 1 žival) POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: - potrdilo o poreklu kakovosti živali, - račun, - plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. B. VINOGRADNIŠTVO Nakup trsnih cepljenk. Namen: Vzpodbujanje obnove vinogradov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami. Višina regresa je 50,00 SIT za cepljenko (za posameznika je zgornja meja 1500 sadik). Cepljenke morajo biti vzgojene v slovenskih trsnicah, ki so pod strokovnim vodstvom kmetijskega zavoda ali kmetijskega inštituta Slovenije. Prosilec mora imeti pozitivno mnenje območnega za vinogradništvo specializiranega kmetijskega svetovalca in račun o nakupu trsnih cepljenk. C. REGRESIRANJE ANALIZE ZEMLJE IN KRME Regresira se 50 % vrednosti analize. Namen: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil, za kar je osnova analiza tal (zemlje). D. ANALIZA VINA Regresira se 100 % analiza vina. ra. Rok za vložitev zahtevka za dodelitev sredstev je odprt do porabe sredstev oziroma do 15. 11. 2002. IV. Obravnavane bodo le popolne in pravočasne vloge. Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna. Župan občine Trnovska vas ___________________________Karl VURCER, l.r. 8. Občina Trnovska vas objavlja na podlagi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) ter sprejetega proračuna občine Trnovska vas za leto 2002 (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 1/2002) in v sodelovanju z banko posojilodajalko naslednji RAZPIS za kreditiranje kmetijske proizvodnje in pospeševanja malega gospodarstva v občini Trnovska vas I. Za posojilo lahko zaprosijo: - občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, - samostojni podjetniki, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, - občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Trnovska vas. n. Posojila so namenjena za: - nakup govejih plemenskih živali z znanim poreklom (najmanj 5 stojišč), - nakup plemenski svinj z znanim poreklom (najmanj 5 pl. svinj), - novogradnjo ali adaptacijo kmetijskih objektov (z vso dokumentacijo), - vrtnarstvo - za rastlinjake, steklenjake in opremo, - za novejšo kmetijsko mehanizacijo, razvijanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prednost pri dodelitvi sredstev posojila za razvoj malega gospodarstva imajo projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - zaposlovanje oz. odpiranje novih delovnih mest, - samozaposlitev, - udeležba domačih in tujih sovlagateljev, - razširitev dejavnosti oz. povečanje kapacitet. ra. Lastna udeležba je 50% predračunske vrednosti investicije. Obrestna mera bo TOM + 0%. Doba vračanja je največ 5 let. V primeru, da bo povpraševanje po kreditu večje bo obrestna mera TOM+2%. IV. A) Prosilci za kreditiranje kmetijske proizvodnje pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti z oznako »ZA POSOJILO - KMETIJSTVO- do 08.07.2002 na občino Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Vloga mora vsebovati: - ime in priimek vlagatelja, - naslov vlagatelja, - seznam priložene dokumentacije, - opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije, - višina zaprošenega posojila, - dokumentacijo. Vloga za podporo investiciji v kmetijstvu mora sestaviti in podpisati Kmetijska pospeševalna služba oz. rajonski kmetijski pospeševalec. Priložen mora biti zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino (gospodarski objekt novejšega datuma). B) Prosilci za kreditiranje pospeševanje malega gospodarstva pošljejo prošnjo s prilogami v dveh (2) izvodih priporočeno po pošti z oznako »ZA POSOJILO - DROBNO GOSPODARSTVO« do 08.07.2002 na občino Trnovska vas, Trnovska vas 42,2254 Trnovska vas. Vloga mora vsebovati: - ime in priimek oz. naziv podjetja, - naslov obratovalnice oz. podjetja, - seznam priložene dokumentacije, - opis dejavnosti in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila. Priložijo naj še naslednjo dokumentacijo: Poslovni načrt ali investicijski program za manjše projekte. Ta mora vsebovat: - osnovne podatke o investitorju, - opis programa z vidika možnosti trženja, - opis programa tehnologije, poteka investicije, potreb po kadrih, varstva okolja in potreb po energiji, - opis virov financiranja, opredelitev predvidenih rezultatov razvojnega programa. Obrtno dovoljenje ali potrdilo o vloženi zahtevi za pridobitev obrtnega dovoljena ter vpis v sodni register ali potrdilo o priglasitvi za vpis v sodni register. Zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev dela pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik — soglasje lastnika oz. priglasitev del na ime lastnika in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za obdobje vračanja posojila, vključeno z moratorijem za začetek odplačila posojila. V. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. VI. Odločitev o odobritvi sprejme občinski svet občine Trnovska vas. Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, l. r. 9. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe občine Trnovska vas, OVZŽ Ptuj - Kmetijsko svetovalna služba in Aktiv kmečkih žena Trnovska vas RAZPISUJE tekmovanje za naj lepše urejen dom in kmetijo v občini Trnovska vas pod naslovom Urejeno podeželje Da bi imeli čim lepšo okolico domov in kmetij, ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos drugič izvedli ocenjevanje urejenih domov in kmetij v občini Trnovska vas. Do 15.6.2002 bomo zbirali prijave za tekmovanje najlepše urejenih domov in najlepše urejenih kmetij v občini Trnovska vas. Prijavite se lahko na sedežu občine Trnovska vas pri gdč. Mileni Kapun. Želeli bi, da se občani prijavite v čim večjem številu, prijavo pa lahko vloži tudi vaška skupnost s soglasjem lastnika doma ali kmetije. Komisija bo obiskala vse prijavljene domove in kmetije do 30.7.2002. Ko se boste odločali, ali boste preizkusili lepoto in urejenost svojih domov oz. kmetij, naj vam bodo v pomoč tale merila. 1. Merila ocenjevanja domov: a) Urejevanje doma in okolice s cvetjem in zelenjem: - krajini in svojevrstnosti arhitekture doma prilagojena ureditev zelenja, - izkoriščanje danih možnosti ureditve s cvetjem in zelenjem glede na letni čas, - ohranjevanje krajevne tipike pri urejanju okolja (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla). b) Kakovost arhitekture: - ohranjene značilnosti stavbne dediščine. 1. Merila ocenjevanja kmetij: a) Celostna podoba kmetije: - urejenost kmetije in okolice s cvetjem in zelenjem, - usklajenost celostne podobe kmetije z okoljem, - skladnost arhitekture doma in gospodarskih poslopij z zelenjem, - urejenost kmetije, red in čistoča. Dva najlepša urejena domova in dve najlepše urejeni kmetiji bodo prejeli priznanje občine Trnovska vas in simbolične denarne nagrade. Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe 10. Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas, razpisuje JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Stanovanje - trisobno v velikosti 58,24 m2, Trnovska vas 45/a 2. Gradbena parcela št. 703 k. o. Trnovska vas v velikosti 770 m2 Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe, ki morajo predložiti izpisek iz sodnega registra oz. fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS. Ponudniki morajo v ponudbi navesti obseg odkupa, ponujeno ceno in predložiti potrdilo o plačani varščini v višini 10 % ponujene vrednosti na transakcijski račun občine številka 01000-0100017947 s pripisom varščina za nakup nepremičnine. Plačilo kupnine mora biti izvršeno v roku 30 dni po podpisu kupoprodajne pogodbe. Vse stroške prodaje nepremičnin in prenosa pravic na kupca, davke, takse, stroške prodaje plača kupec. Prispele ponudbe bo ocenila komisija. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Nepremičnine so naprodaj po načelu videno-kupljeno. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerikolim ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo. Najugodnejši ponudnik oz. kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 14 dni od prejema obvestila o izbiri in v plačati kupnino v pogodbenem roku, sicer bo pogodba razveljavljena, varščina pa ne bo vrnjena. Ponudniki, ki ne bodo izbrani, bodo dobili vrnjeno varščino brez obresti v roku 8 dni po izbiri ponudnika. Komisija bo o izbiri ponudnika odločila v roku 8 dni po preteku roka za zbiranje ponudb. Opcijski rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe morajo biti pisne in poslane na naslov: Občina Trnovska vas, Trnovska vas 42, 2254 TRNOVSKA VAS z oznako NE ODPIRAJ - razpis za prodajo nepremičnin. Vse informacije o nepremičninah in terminih ogleda lahko ponudniki dobijo po telefonu: 02 7579511. Občina Trnovska vas n. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 39/96, 44/96- odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odločba US, 74/98, 70/00, 100/00-sklep US), Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št.80/94, 45/97-odločba Ustavnega sodišča, 67/97-odločba Ustavnega sodišča, 56/98, 1/99, 59/99, 6l/99-odločba Ustavnega sodišča, 89/99), Zakona o javnih financah (Ur.list RS št. 79/99,124/00 in 79/01) in 93.člena Statuta občine Trnovska vas ter 69.člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Tednika št. 1/99) je Občinski svet občine na 27. redni seji, dne 22.3.2002 na predlog župana prejel ODLOK o proračunu občine Trnovska vas za leto 2002 1. člen S tem odlokom se ureja sestava in izvrševanje proračuna občine Trnovska vas za leto 2002 (v nadaljnjem besedilu-proračun). 2. člen S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi predpisi opravlja občina Trnovska vas. 3- člen Prejemki in izdatki proračuna so izkazani v skupni bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja (splošni del proračuna) ter v posebnem delu proračuna. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun za tekoče leto. Proračun občine Trnovska vas za leto 2002 se določa v višini 176.684.860,45 SIT, in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKOV 164.639.564,83 SIT II. SKUPAJ ODHODKOV 176.684.860,45 SIT III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ 12.045.295,62 SIT B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA POSOJIL 0 SIT V. DANA POSOJILA 0 SIT VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 SIT C. RAČUN FINANCIRANJA VIL ZADOLŽEVANJE 0 SIT VIII. ODPLAČILA DOLGA 0 SIT NETO ZADOLŽEVANJE 0 SIT IX. ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 12.045.295,62 SIT 4. člen V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. O uporabi sredstev rezerv za namene iz 2.odstavka 49.člena Zakona o javnih financah odloča župan in o tem pisno obvešča občinski svet. V letu 2002 se iz proračunskih sredstev ne bodo izločala sredstva v rezerve, ker so le te že dosegle predvideno mejo, ki jo predpisuje zakon. V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje ter se uporabi za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,6 % prihodkov proračuna. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 5. člen Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. Župan poroča občinskemu svetu v mesecu juliju o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom občinskega sveta drugače določeno. 7. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 8. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 9. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 10. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. 11. člen Župan lahko dolžniku do višine 20.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 12. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: - prerazporeditvah sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, - kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, - začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. 13. člen Župan lahko prevzema obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta proračunska postavka-konto v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova investicijskih odhodkov in transferov ne smejo presegati 45 % sredstev skupin odhodkov 42-investicijski odhodki in 43-investicijski transferi, zagotovljenih v proračunu leta 2002. Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih za blago in storitve in tekoče transfere ne smejo presegati 15 % sredstev zagotovljenih v proračunu leta 2002. 14. člen V obdobju začasnega financiranja občine Trnovska vas v letu 2003, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja pa se od 1.1.2002 dalje. Trnovska vas, 22.3.2002 Številka: 032-01/02-27 Župan občine: Karl VURCER, l.r. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI 164.639.564,83 TEKOČI PRIHODKI 53.068.648,99 70 DAVČNI PRIHODKI 27.615.000,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 22.629.000,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.008.000,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 3.978.000,00 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 25.453.648,99 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 3.085.711,10 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 824.000,00 712 DENARNE KAZNI 7.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 21.536.937,89 72 KAPITALSKI PRIHODKI 14.154.107,04 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 8313837,68 721 PRODAJA ZALOG 0 722 PRODAJA ZEMLJIŠČ IN NEMAT.PREMOŽENJA 5.840.269,36 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 97.416.808,80 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH 97.416.808,80 JAVNOFINANČNIH INSTITUCI J PESMI ROMANA MAGUČA Mameč pogled Z radostjo se spominjam dneva, želim si, da bi se zgodilo spet, kar moje srce zdaj opeva, opeva tvoj mameč pogled. Ponese naj me spet v višave, z višav bom gledal majhen svet, pošiljal mu od tam pozdrave, pozdravljal tvoj mameč pogled. Presrečen bil bi, poln omame, ker vanj nemočen sem ujet, če vedno bi gorel le zame, gorel zame mameč pogled. Roma nMaguša II. SKUPAJ ODHODKI: 176.684.860,45 40 TEKOČI ODHODKI 50.714.909,28 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIH 18.172.530,00 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 2.425.651,74 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 29.230.129,72 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0 409 SREDSTVA, IZLOČENA V RAZERVE 886.597,82 41 TEKOČI TRANSFERI 38.022.265,69 410 SUBVENCIJE 3.310.388,25 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 23.771.385,03 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 2.909.330,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 8.031.162,41 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 85.397.685,48 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 85.397.685,48 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.550.000,00 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.550.000,00 ra. PRORAČUNSKI PRESEŽEK PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ (I. - II.) -12.045.295,62 Prisluhni Prisluhni glasu sapice v laseh. Od me prihaja, nežna bodi, nakloni samcat ji nasmeh, prepusti se ji, da te vodi. Med petjem angelov in petjem ptic boš stopala po mehki travi. Preproga sreče in cvetlic vodila te bo v smeri pravi. Ko dvignila boš svoj pogled, bo tam - to sveto ti obljubim -napisano na češnjev cvet, kar še ne veš: “Le tebe ljubim!” Plašne meglice Plašne meglice na nebu to noč, prosojne kot čipke se v vetru igrajo, ritem jim daje slavček pojoč, v odgovor mu murni potiho mrmrajo. Plašne meglice na nebu nocoj zastirajo luno in zvezde žareče, moje srce pa išče napoj, napoj, ki prinesel miru bi in sreče. RomanMaguša POGOVOR Z MATILDO ŠVARC - NAJSTAREJŠO OBČANKO V POMLAD PREBUJAJOČI SPOMINI Čeprav še zima ni rekla zadnje besede, se že opazi, da počasi jemlje slovo. Njen čas mineva, njena moč počasi peša, saj ni več tiste mrzlote, ni več poljan, prekritih z snežno odejo, le v nočeh še pokaže svojo moč, saj so še vedno hladne. To so njena zadnja dejanja pred končnim slovesom, kajti v zraku se občuti, da že prihaja -počasi, toda vztrajno - najlepša med vsemi letnimi časi. Prihaja čas pomladi, čas novega življenja, nove ljubezni in sreče. V naravi se že pozna, občuti se, da se bliža njen čas: potočki, na vsaki strani struge obdani z belimi cvetovi zvončkov veselo žuborijo, ptički se vračajo iz južnih krajev in njihova pesem, kije hvalnica prihajajoči pomladi in obenem slovo odhajajoči zimi, veselo in hkrati žalostno odmeva po vedno bolj zelenečih logih in livadah. Le sonce še noče in noče sijati tiste topline, da ogreje prebujajočo se zemljo, da kmetič spet veselo zaživi in začne dela na poljih, v vinogradih; da prebudi življenje na deželi. Tudi ko sem šel na obisk k naši najstarejši občanki g. Matildi Švare iz Črmlje 10, je bil takšen tumoren dan, vendar mi je v srcu svetila iskra zadovoljstva in upanja, da izvem oziroma izvemo spomine, ki so nam bili do sedaj skriti in bodo prišli s pomladjo na plan, če bodo gospa Matilda le doma. In bili so. Odprla mi je ženica, kiji ni videti 91 let, le beli lasje povedo, da je že dolgo na svetu. Povabila me je v kuhinjo za veliko kmečko mizo, kjer sva pričela najin pogovor. Moral sem biti malo glasnejši, ker jo je v teh letih že zapustil sluh. Vendar sva se sporazumela, v pomoč nama je bil Matildin vnuk Franci, s katerim se bolj razumeta, in najin pogovor je stekel. Spomini so se obudili; nekaj novega zame in za vse bralce Trnovskega zvona. Gospa Matilda mi lahko poveste, opišete življenje kmečke žene nekoč in danes, seveda z vidika vašega življenja na kmetiji? »Moje življenje je bilo že od malih nog težko, saj smo imeli veliko dela, ki ga nikdar ni zmanjkalo. Delali smo od ranega jutra do pozne noči. Seveda je šlo, saj sem bila še mlada. Ni bilo strojev za pomoč pri delu, zato smo vse postorili ročno. V tem je razlika z današnjo kmečko ženo; ne trpi več tako, kot je nekoč. Zato pa je več bolezni, ker nismo tako utrjeni, ker mnoga del, ki smo jih prej opravljali ročno, zdaj postorijo stroji. Ne zavidam jim, ker so se časi spremenili. Če bi bila zdaj mlada, no ja, saj tudi mi smo imeli vesele trenutke, v katerih smo se znali še bolj poveseliti in pozabiti na trpljenje, kot to znajo danes. Kljub olajšanemu delu se mi zdi, da so še bolj izmučene, kot smo bile me.* Rojeni ste tu, v Črmlji, tu ste preživeli otroška leta, mladost, sem ste pripeljali moža in tu boste ostali. Je res? »Rodila sem se 10. marca 1911. leta kot prva hčerka očetu Francu in mami Juliki Kranjc. Za mano sta privekala na svet še sestra in brat, ki sta že mnoga leta pokojna, kot tudi oče Franc, ki je umrl 1959. leta, mama Julika pa že leta 1952. Šolo sem obiskovala pri Sv. Bolfenku (Trnovski vasi). Drugam nisem hodila v šolo, ker je kmetija zahtevala pridnih rok, tako da mi je čas mladosti potekal kar na njivah, travnikih - tam, kjer je bilo delo, saj sem bila edina opora očetu in materi. Leta 1935 sem se poročila in v Črmljo pripeljala moža Janka Švarca; dvoje pridnih rok več na kmetiji, veliki okrog 20 ha. V zakonu se nama je rodilo pet otrok, od katerih živijo samo še štirje: hčerka Micka v Ločkem Vrhu, sin Janko in hčerka Tinka v Mariboru, hčerka Matilda pa v Ljubljani. Ona mi je zdaj v največjo pomoč, ko živim sama, odkar mi je leta 1981 umrl mož Janko. Čeprav mi drugi tudi pomagajo, me velikokrat obiščejo, vendar bom vztrajala do konca. Tu sem zagledala luč sveta in tu bom zatisnila oči.« Gospa Matilda, mi zaupate recept za tako dolgo življenje? »Ha, ha, to je pa samo delo, trdo delo te krepi in ohranja, čeprav so včasih pešale moči, vendar nikdar tako, da bi obupala. Ko sta umrla oče in mati, sva z možem Jankom ostala sama. Otroci so odšli z doma v šole, tako je vso delo na veliki kmetiji prešlo na najine rame. Zraven dela sva po letu 1970 odprla doma mlekarno; že prej pa je mož Janko po okoliških krajih pobiral po mlekarnah mleko in ga dostavljal v Trnovsko vas, nato je iz Ptuja pripeljala cisterna od Mlekarne Ptuj. Vsako jutro je moral na pot, in to z vprego konj - poleti in pozimi, tako da je vso opravilo pri živini ostalo meni. No, pri hiši je bil pomočnik Pepek, ki mi je mnogo pomagal: tako v hlevu, kjer je bilo do 20 glav živine (govedo), tudi svinje smo redili. Ko pa smo imeli doma zbiralnico mleka, je bilo veliko dela v njej; tako zjutraj kot zvečer, saj so potem kmetje do nas dostavljali mleko. Potem so se k nam pripeljali s cisterno in odpeljali nabrano mleko. Mlekarno smo imeli do 1995. leta, potem pa sem jo zaprla. Leta so bila tu in nisem več zmogla. Zdaj so hlevi prazni, kmetija pa še vedno obsega 17 ha, vendar sem dala vso obdelovalno zemljo in travnike v najem. Tako vidiš, vse življenje do sedaj sem samo delala in delo me je utrdilo vse do današnjih dni.« Prišel je spet mesec marec, ko ženske praznujete dvakrat. Najprej 8. marca — dan žena, potem še 25- marca — materinski dan. Kako pa ste te dneve praznovali nekdaj. Ali jih sploh ste? »Ne spomnim se, da bi kdaj praznovali te dneve. Saj niti ni bilo časa, ker je bilo preveč dela. Po mojem mnenju so se ti prazniki začeli šele nekaj let po vojni, ko so ženske postale enakopravne moškim in so si te pravice priborile. Prej ni bilo tega praznovanja. Je pa prav, da se otroci in možje vsaj enkrat na leto spomnijo na trpeče žene, ki podpirajo tri vogale pri hiši.« Kaj pa društva v občini in politika? »Eh, politika, s tem se ne ukvarjam, se nikdar nisem. Sem pa že 21 let članica Društva upokojencev Trnovska vas. Bila sem članica upravnega, nato nadzornega odbora, sedaj pa sem članica častnega razsodišča v društvu. Že prej, ko še nisem bila poročena, sem hodila k cerkvenemu pevskemu zboru in še mnoga leta, dokler sem lahko. Sedaj zame skrbijo otroci. Najbolj sem vesela, ko me obišče mojih 6 vnukov in 5 pravnukov. V prostem času gledam televizijo in veliko berem knjige. Tako si krajšam dolge urice samotnih dni in včasih tudi noči, ko ne morem zaspati. Grem pa na vse prireditve, ki se odvijajo v naši občini. Gospa Matilda, hvala Vam za izrečene besede, za vse Vaše spomine, od katerih je bilo več žalostnih kakor veselih. Sklepamo, da je res delo vodilo za dolgo življenje. Pri našem zadnjem vprašanju o Vaših željah se je odgovor glasil: »Zdravje!* Tudi mi Vam želimo še veliko zdravih let. Naj se Vam izpolnijo vse želje in tudi naša, da se čez devet let spet snidemo in skupaj z Vami, Vašimi otroci, vnuki in pravnuki in vsemi Vašimi prijatelji ugasnemo 100 svečk na torti. Hvala za vse in še mnogo zdravih let in naj obvelja rek: Stara korenina nikdar ne pozebe! Iskrene čestitke tudi ob obeh praznikih! Marjan Potrč POSAMEZNIKI PREJELI PRIZNATA V IMENU VSEH Z velikim veseljem smo se udeležili osrednje proslave ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v Ptuju v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Ptuj, katere član je tudi Kulturno društvo Trnovska vas. Ne samo zaradi kulturnega dogodka in kakovostne predstave z naslovom Prešerno o Prešernu, temveč tudi zaradi priznanj, ki so jih prejeli kulturni delavci iz Trnovske vasi, v imenu vseh, ki se s kulturo ubadajo v našem kraju. Komu od naših je Zveza kulturnih organizacij Ptuj v letu 2002 podelila priznanje? Plaketo Zveze kulturnih organizaciji Ptuj sta prejela Marija in Janez Rojko iz Bišečkega Vrha 52, ki sta člana Kulturnega društva Trnovska vas že 45 let. V tem času amaterskega kul-turno-prosvetnega delovanja sta s svojim prizadevnim delom in naravno nadarjenostjo na gledališkem in pevskem področju obogatila vrste ljubiteljskih ustvarjalcev in bila ena izmed glavnih in stalnih nosilcev kulturnega življenja v društvu in v kraju. Kot zakonca sta večinoma skupaj nastopala v več deset dramskih uprizoritvah društva na domačem in mnogih odrih Slovenskih goric, vse do leta 1998, ko sta nastopila v poslovilni predstavi Prisega opolnoči v režiji nepozabne kulturne delavke Milice Loparnik. Kot pevca sta pela v domačem Mešanem pevskem zboru Jakoba Gomilška od ustanovitve leta 1995 in vzpodbujala vedno nove pevce k obogatitvi zbora. V cerkvenem pevskem zboru pojeta že od svoje mladosti. Od leta 1977 sodelujeta v skupini ljudskih pevcev in sta v njej vodilna organizatorja, iskalca zapisovalca in interpreta ljudskih pesmi. Sodelujeta v vodstvenem delu društva in tako skrbita, da kulturni utrip našega kraja ne zamre. Zasluženo priznanje za prizadevno kulturno delo je prejel tudi Ludvik Krajnc, priljubljen zborovodja in nosilec zborovskega petja v občini in župniji. Ludvik Krajnc je ljubiteljski zborovodja. Po njegovi vrnitvi v domači kraj in po zaslugi pokojnega duhovnika Matije Hajdinjaka je oživel kakovosten cerkveni pevski zbor. Leta 1995 je bil na pobudo nove lokalne samouprave in strankarskega življenja (občine Destrnik-Trnovska vas in krščanskih demokratov v njej) ustanovljen mešani pevski zbor, ki si je nadel ime po domačinu - Bišancu Jakobu Gomilšku, duhovniku, narod- nem preroditelju, pesniku in publicistu (1843-1906) in stopil pod okrilje prosvetnega društva Trnovska vas. Malo pozneje je bil ustanovljen vokalni sestav - nonet Bolfenški fantje. S tem je Ludvik Krajnc po več kot pol stoletja dolgem zborovskem zatišju domači kraj obogatil s svojim znanjem in neutrudnim ljubiteljskim delom zborovod-stva. Oba pevska sestava sta postala nosilca kulturnega življenja domače občine. Z nastopi na revijah sta predstavljala kulturno društvo in občino zunaj kraja. Zbor je vsakoletni udeleženec srečanja pevskih zborov v Šentvidu in drugod. Kot zborovodja je gospod Krajnc v zborih združil vse generacije ter ljubiteljskim pevcem in ljubiteljem petja omogočil srečanje in življenje z imenitnim slovenskim in svetovnim glasbenim bogastvom. V preteklih dveh letih je vodil tudi pevski zbor KUD-a Juršinci, 15 let pa vodi, kot smo že omenili, pevski zbor župnije Sv. Bolfenka. Prejemnikom priznanj čestitamo in se zahvaljujemo za njihovo nesebično kulturno delo, ki je obogatilo nas in njih, in želimo, da plamen njihovega poslanstva, plemenitenja življenja, ne ugasne! Karl Vurcer ZENSKO DRUŽENJE OB KVAČKANJU Zima je bela, vesela. Tedaj je čas, ko si tudi kmečka žena in mati lahko privošči nekaj uric zase, za svoje hobije. Poldika nam je kot pobudnica tečaja pokazala svoje spretnosti v kvačkanju in svoje izdelke. Z njimi nas je tako navdušila, da smo jo prosile, naj bo naša mentorica. Pričele smo s kvačkanjem prtičkov iz prejice. Zberemo se vsako sredo ter ob kavi in pecivu poklepetamo. Pod našimi prsti pa nastajajo lepi modeli okrasnih prtičkov. Čas, ki ga preživimo skupaj, zelo hitro mine. Ker se vedno kaj dogaja, težko pričakujemo dan, ko se lahko sprostimo. Pošalimo se, pogovorimo; medtem pa nastajajo novi izdelki, ki krasijo naše domove in domove naših svojcev, prijateljev. Hvala ji za potrpežljivost in voljo, ki jo je potrebovala, kajti nekatere od nas smo se tako prvič seznanile s kvačkanjem. Čeprav smo na začetku bile nesamostojne, nismo obupale. Upamo, da je naša Poldika ponosna na nas, da nam je uspelo. Marica Štumberger Izdelki Poldike Lovrenčič VELIKA NOČ Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Takrat se kristjani spomnijo Kristusovega vstajenja. Kristus je vstal ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu. Po krščanskem pojmovanju naj bi s vstajenjem odrešil ves svet, zato je bila tista noč res velika, ime za ta praznik v slovenščini pa kar ustrezno. Drugi evropski jeziki so prevzeli zvečine staro hebrejsko ime pasha. V slovenskih narečjih so znane še oblike: vuzam, vezom (Bela krajina), vtizen (Prlekija), vazem (Istra), kar izvira iz vzem mesa po postu. Velika noč je v primerjavi z božičem, ki je določen po sončnem koledarju, določena po luninem. V Kristusovem času so bili v uporabi trije koledarji: egipčanski, mrtvo-morski (esenski) in sončni (rimski). Velika noč je bila torej določena po judovskem (luninem) koledarju, v zgodnji pomladi, vedno na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Cerkev jo praznuje že od 4. stoletja naprej kot poseben pomladanski praznik. Velika noč se navezuje na starejši judovski praznik, na pasho, judovsko veliko noč, ki je spomin na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Pasha pomeni obed ali jagnje. Kasneje postane jagnje simbol za Kristusa. V zvezi z veliko nočjo so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja in veliki ponedeljek. V četrtek je bila poslednja ali zadnja večerja. Po štirih evangelijih je Jezus umrl na petek, leta ni mogoče natanko določiti. Najbolj verjeten datum njegove smrti je 7. april leta 30. Po bibliji so Kristusa pokopali še isti večer, ker je bila sobota strog dan počitka; v grobu naj bi ostal vso soboto, v nedeljo pa vstal od mrtvih. Uvod v teden pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkvi blagoslavljajo v šopke ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je splošno razširjeno tako pri nas kot drugje v Evropi. To je sicer star krščanski običaj, izpričan že v 9. stol. Pirhi in zajec, simboli velike noči Po vseh slovenskih krajih nosijo k blagoslovu jajca. Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta. V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Vstajenje lahko povežemo tudi s piščancem, ki slikovito razbije jajčno lupino. V krščanstvu lahko jajce simbolizira tudi Marijino rojstvo. Pobarvana jajca so poznali že Kitajci, Egipčani, Perzijci, Grki, Rimljani in drugi. Prvotno barvana jajca so bila rdeča, kar simbolizira sonce, energijo, ogenj, ljubezen, srce ... Slovenska jajca se imenujejo tudi pisanice (Bela krajina) ali pisanke, v Prekmurju remenke in se uvrščajo med najlepše uvrščene primerke v vsej Evropi. Včasih so barvali pirhe samo z naravnimi barvili (čebula, žafran, hrastovo in jelševo PEPEKOVIH ŠESTDESET Življenje je včasih tako hitro, da mu ne moremo slediti. Daje nam trenutke smeha, sreče, veselja in težke trenutke, ki prihajajo in odhajajo. Ustavljamo se ob ovirah, ki nam prekrižajo pot. Mnogokrat obupamo, ob tem pa pozabljamo, da za dežjem vedno posije sonce - za žalostnimi trenutki vedno pridejo veseli. Škoda je le, da toliko lepih trenutkov gre mimo nas neopaženih. Da bi zaznamovali še en pomemben dogodek, smo v soboto, 12. januarja, proslavili 60-letnico Jožeta Majeriča ali Majeričevega Pepeka, kot ga večina pozna. Iskren stisk roke, lepe želje, drobne pozornosti ... S tem smo mu pokazali, koliko nam pomeni. Najbolj pomembno je bilo to, da smo bili tam, ob njem, saj je želel, da bi praznoval v širokem krogu svojih najdražjih. Zabava je bila popolna, kar so dokazovali naši nasmejani obrazi, ko smo se proti ranemu jutru utrujeni, a zadovoljni vračali domov. Torej, dragi Pepek. Naj se uresničijo tvoje besede, ki si jih izrekel: “Čez deset let se ponovno vsi snidemo!” Tatjana Maguša lubje). Pobarvano in okrašeno jajce so namazali ponavadi s špehovo kožo, da se je lepo svetilo. V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj po vsej Evropi prinaša (zlasti otrokom) pobarvana in pisana jajca. Od kod se je vzel? Zajec izvira iz germanskega poganskega sveta, k nam pa so ga zanesli Nemci. Je prastar simbol; zaznamuje tudi ponovno rojstvo, prereditev, vstajenje, celo intuicijo, pomeni luč v temi. Splošno znana je tudi zajčja noga (taca), ki preganja uroke in čarovništvo. Na velikonočnih razglednicah so se pogosto poleg zajcev pojavljali še petelini, kokoši in zlasti piščanci; so znanilci pomladi in novega življenjskega ciklusa. Nekoč se je praznovanje velike noči raztegnilo še v naslednji, beli teden. Žegen so jedli vse do bele nedelje, ki jo je ljudstvo imenovalo tudi mala velika noč. Z belo nedeljo je bilo konec velikonočnega praznovanja. Pa veselo pisanko želim, kot je navada reči v naših krajih. Vir: Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu. Anita Vršič Z BAKLAMI K POLNOČNICI Kar nekaj let doslej smo mladinci naše župnije pripravljali božični program. Tokrat pa smo se odločili drugače; lanski božič smo doživeli oziroma smo ga skušali doživeti na malce drugačen način. Tako smo se odločili, da bomo k polnočnici odšli z baklami. Vodja mladinske skupine, Matjaž Kramberger, nam je nekaj dni pred svetim večerom priskrbel bakle in petrolej. Na sveti večer, 24. 12. 2001, smo se slabo uro pred pričetkom maše zbrali pri Matjažu. Skupaj nas je bilo kar osemindvajset. Natanko ob pol dvanajsti uri smo se odpravili proti cerkvi. Nekateri izmed nas smo po poti potihoma peli pesem Sveta noč. Tako smo še na poseben način pričarali čarobno vzdušje tiste čudovite idilične zimske noči, ki je prekrivala našo pokrajino. Pred cerkvijo smo ob poti naredili špalir, skozi katerega so verniki odhajali v cerkev. S prižganimi baklami smo tam stali kar nekaj časa. Pozdravit in zahvalit se nam je prišel tudi gospod župnik Jožef Rajnar. Nekaj minut pred pričetkom maše smo ugasnili bakle in vsi skupaj vstopili v cerkev. Nato smo se s prižganimi baklami vrnili na svoje domove. Barbara Drumlič SAMOZDRAVLJENJE IN PRVA POMOČ Znano je, da ljudje ne obiščete zdravnika ob vsakem bolezenskem znaku. V 8 od 10 primerov si znate pomagati sami. To pomeni, da ste skoraj vsak dan in v večini primerov sami svoji zdravniki. Ko se ne počutite dobro, začnete razmišljati o vzroku Vaših težav. Storiti poskušate vse, da bi se počutili bolje. Temu pravimo samozdravljenje. Zdravnika obiščete le, če so težave prehude in jih niste uspeli rešiti sami. Vsaka bolezen ima svoj potek in ponavadi traja vsaj tri dni, da se razvije v značilno bolezensko sliko. Tudi zdravnik Vam v teh prvih dneh (vsaj v večini primerov) ne bi mogel napovedati, kako se bo določeni bolezenski znak razvijal. Lahko, da se bo pomiril sam po sebi ali se razvil v blago, znano bolezen, ki jo znate pozdraviti sami, morda bo potreben obisk pri zdravniku. Večina bolezni se začne na podoben način, s podobnimi bolezenskimi znaki. Nekateri od njih so del obrambne reakcije telesa pred povzročitelji bolezni. Proti njim ni dobro začeti delovati takoj in z vsemi sredstvi, ker si s tem zmanjšujemo obrambo. Največkrat uporabljen obrambni mehanizem je povišana telesna temperatura. Po okužbi z bakterijami in virusi telo razvije povišano temperaturo, ki uničuje povzročitelje bolezni ali jih bistveno ovira pri razmnoževanju. Zato jo moramo pustiti. Temperaturo zbijamo samo, kadar poraste čez 38 ali 39 stopinj. Obisk pri zdravniku samo zaradi povišane telesne temperature ponavadi ni potreben. Podobno velja za kratkotrajno bruhanje ali drisko, s katerima človek izloči povzročitelje bolezni in škodljive snovi iz telesa. Zdravljenje večine lažjih, kratkotrajnih bolezni je usmerjeno v lajšanje bolezenskih znakov, na primer vročine, kašlja, bolečine in podobno. Pomemben je počitek, piti morate veliko tekočine in po potrebi vzemite zdravila iz Vaše domače lekarne. Z dovolj znanja in informacij lahko spoznate lažje bolezni in pozdravite sebe in člane družine. Znanje prve pomoči Vam lahko pomaga, da hitro in pravilno ukrepate ob nekaterih boleznih in poškodbah. Znanje Vam tudi pomaga pri odločitvi o resnosti bolezni in poškodb ter odločitvi: - kdaj si boste poskušali pomagati sami, - kdaj boste poiskali pomoč pri svojem zdravniku, - kdaj boste obiskali ali poklicali dežurnega zdravnika. Vedeti morate, da je dežurna služba namenjena le reševanju nujnih primerov, ki ogrožajo življenje bolnika: nezavest, krvavitve, hujše sveže poškodbe, zastrupitve in podobno. Po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovalnice, pri kateri ste se zdravstveno zavarovali, lahko obiščete zdravnika v dežurni službi samo v nujnem primeru, sicer boste morali obisk plačati. Zavarovalnica je namreč določila, da ste zavarovane osebe same plačnik storitev, ki jih uveljavljate pri zdravniku, ki ni Vaš izbrani zdravnik, če ni potrebna nujna medicinska pomoč in ne nujno zdravljenje. Prav tako ste samoplačnik za polno ceno vseh zdravil, ki jih takrat dobite pri dežurnem zdravniku. Zato Vam priporočamo, da: se zdravite pri Vašem zdravniku, ki Vas tudi najbolj pozna in mu najbolj zaupate (pri njem ne plačate zdravstvenih storitev, za Vas jih plača zdravstvena zavarovalnica); - obiščete Vašega zdravnika v njegovi redni ambulanti. Tukaj Vam lahko opravi določene laboratorijske, EKG- in druge preiskave. Na osnovi rezultatov teh preiskav in doslej zbranih podatkov o Vaših ostalih boleznih, ki so že zabeležene v Vaši kartoteki, Vam bo lahko ponudil ustrezno zdravljenje. V času dežurstva lahko dobite slabšo oskrbo. Zato Vam priporočamo, da obiskujete Vašega izbranega zdravnika; - si v lažjih bolezenskih primerih pomagate sami in potem obiščete Vašega izbranega zdravnika, ko bo spet delal v ambulanti; - si pri Vašem zdravniku priskrbite vsa zdravila, ki jih morate redno jemati, in tudi zdravila, ki jih potrebujete v nekaterih lažjih primerih; - ste pripravljeni na nujno stanje. Če bolehate za katero od kroničnih obolenj (sladkorno bolezen, astmo, srčno obolenje) ali ima takšno obolenje kdo izmed Vaših bližnjih, je najbolje, da ste seznanjeni s to boleznijo in vsemi ukrepi, ki so potrebni, če se bolezen hitro poslabša in pride do nujnih stanj. - da se ravnate v skladu z navodili v nadaljevanju. Včasih je obisk pri dežurnem zdravniku vendarle nujno potreben, morda bo moral priti zdravnik sam na kraj dogodka. V teh primerih lahko: - sami daste laično prvo pomoč, - pokličete 112 za reševalni prevoz in zdravnika, - greste ali pripeljete pacienta v dežurno službo. Če niste prepričani, kaj storiti, pokličite zdravniško dežurno službo. Nadaljevanje v naslednji Številki Trnovskega zvona Pripravil Franc ŠUTA, dr. med. Povzeto in prirejeno po Zdravniški zbornici Slovenije in britanskem združenju splošnih zdravnikov. Trnovski zvon Izdajatelj: Občina Trnovska vas Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno. Javno glasilo TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1725. Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas. Telefon: 02/757-95-10 Telefaks: 02/757-16-61 E-pošta: občina .trnovska .vas@siol.net Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov Odgovorna urednica: Marija Pukšič Lektorica: Anita Vršič Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače ALEKSANDRI IN EDIJU OB ROJSTVU SINA Spet otrok se je rodil, naše duše razsvetlil. Sedaj tudi on živi, nas s svojim pogledom razvedri. Ko ga pogledam ... ves majhen in blag ... Le kam ga peljal bo življenja korak? Spet se zavedam vrednote življenja ... rojstva so tista ... naša razsvetljenja. Polona Kapun DRUGAČNI MED NAMI Konec decembra 2001 je bila v domu krajanov v Trnovski vasi prireditev Drugačni med nami. Z osrednjo proslavo, posvečeno otrokom, ki so zaradi bolezni drugačni, je osnovna šola Trnovska vas zaključila enomesečni projekt. Cilj tega je bil zdravim otrokom prikazati življenje in delo otrok, ki obiskujejo zavode. Idejna zasnova in program sta delo učiteljice Milene Meznarič, ki je skozi celotno prireditev povezovala program. Z izrednim čutom in posluhom za sočloveka je vlivala pogum staršem in otrokom, poudarjala sprejetost, naklonjenost ter ljubezen in toplino do otrok, ki so zaradi težkih preizkušenj velikokrat odrinjeni na rob naše družbe. Zaradi zdravstvenih težav morajo obiskovati različne domove ali zavode. Svoje vtise so nam opisali tudi otroci v pro- gramu, ko so prebirali svoje spise. V tednih pred zaključkom projekta so obiskali Zavod Dornava, Društvo za cerebralno paralizo Sonček Ptuj ter Zavod za sluh in govor Maribor. Vsaki dan so imeli pri pouku katerega od otrok iz našega kraja, ki zaradi posebnih potreb obiskuje zavod. Tako so se skupaj učili, igrali, pogovarjali, ustvarjali različne izdelke, spoznavali drugačnost. Kot so sami zapisali, bije v teh otrocih toplo srce, izžarevajo iskrenost, preprostost, predvsem pa željo po ljubezni in toplini. Nastop so popestrili mladi glasbeniki in zbor učiteljic. Gostje prireditve so bili otroci iz našega kraja, ki obiskujejo zavode. Spremljali so jih njihovi starši, ki jim pomagajo prenašati življenjska bremena. Na prireditvi so bili tudi varovanci Zavoda Dornava s spremljevalci, ki so tako vrnili obisk. Vsi, ki smo bili navzoči na proslavi, smo tako spoznali in se zavedli velikega bogastva, ki nam je naklonjeno, če imamo zdravje. Kaj vse odtehta lepa beseda, topel nasmeh, prijazen stisk roke, vedo le tisti, ki gledajo s srcem. Ob poldrugi uri programa v polni dvorani smo bili v mislih z drugačni ter jim tako pokazali, da nam ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas, in da imamo srce tudi za drugačne. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Antoine de Saint-Exupery) Marija Pukšič MATERINSKI PRAZNIK S pesmico Mamica je kakor zarja se je v ponedeljek, 25. marca 2002, pričela proslava v počastitev materinskega praznika, ki jo pripravila osnovna šola Trnovska vas. Otroci od prvega do petega razreda so na sproščen in prisrčen način izkazali svojo ljubezen in toplino materam, ženam, ki v življenju vsakega človeka odigrajo pomembno vlogo. Bodisi kot ljubeče mame, prve učiteljice in vzgojiteljice za življenje. Kot so povedali otroci, so mame nekaj, kar osrečuje, sonce, ki sije, in veter, ki boža. Topla mamina dlan zna potolažiti vsako otožno otroško srce in privabiti smeh na lica. Želja vsakega otroka je podariti mami veselje, nasmeh, lepo oceno. Kot prvi nastopajoči so se predstavili otroci prvega razreda devetletne osnovne šole z lutkovno igrico in pesmico Al’ me boš kaj rada imela. Nastop so nadaljevali otroci dmgih razredov. Zaradi obremenjenosti današnjih mater velikokrat zmanjka časa za drobne stvari in takrat priskočijo na pomoč ljubeče babice, ki svojo ljubezen prenašajo na vnuke in jih tako bogatijo. Skozi ples, zapete pesmi in recitacijo so nežni otroški glasovi božali mame in jim tako izkazali svojo hvaležnost za dobroto in ljubezen, ki jo prejemajo. V poldrugi uri trajajočem programu smo bile mame deležne besed, ki povedo zelo veliko:« MAMA, HVALA TI!« Proslavo je zaključil otroški pevski zbor pod vodstvom Nataše Zemljič s pesmico Mati draga, le poslušaj me. V znak zahvale smo mame in babice prejele rože. V imenu mamic, babic in vseh žena iskrena hvala za prisrčen program in izkazano pozornost. Marija Pukšič Lutkovna igrica Foto: Zmago Šalamun MEDENJAKI Testo: 250 g medu 125 g sladkorja - segrejemo in ohladimo 125 g masla 500 g moke (najboljša je krušna) 20 g kakava malo cimeta, klinčkov, vanilije (1 kavno žličko) 1 jedilna žlica ruma 1 kavno žličko sode bikarbone Iz sestavin zgnetemo testo, ki naj počiva 24 ur, nato ga oblikujemo v debelini 0,5 cm in v različnih oblikah. Pečemo pri 190°C. Prevleka: 250 g sladkorja v prahu 1-2 beljaka malo vroče vode ali ruma Pečene medenjake namažemo z belo glazuro in pustimo, da se osušijo. Poljubno jih okrasimo. Testo je zelo primerno za izdelavo hišice Janka in Metke in za okraševanje novoletnih in božičnih dreves. Društvo kmetic Trnovska vas POROČILO O DELU ODPRLI FRIZERSKI MČRK NA ŠOLI SALON V šolskem letu 2001/2002 smo na šoli v posameznih razredih izvolili po dva učenca, ki nas predstavljata na sestanku MČRK. Najprej nam je mentorica predstavila delo, ki ga bomo med letom opravljali. V prvi vrsti moramo biti pridni in marljivi učenci, ki se znamo potruditi za učni uspeh in upoštevamo pravila medsebojnega vedenja. Pri vedenju nas morajo še kar velikokrat opozarjati naši učitelji, da ne pride do neprijetnih pripetljajev. Pravila sicer dobro poznamo, le upoštevamo jih ne vedno. V šoli skrbimo za urejenost učilnic in drugih prostorov, kjer se gibljemo. Vsi učenci smo se prijavili na tekmovanje v čistoči zob. Redno nas kontrolirajo, mi si, kolikor se da redno, umivamo zobe in obiskujemo zobozdravnico. Poleg vsega si prizadevamo popestriti in razveseliti naše starejše krajane, ki so večkrat sami. V naši občini je 91 ljudi, ki so bili v preteklem letu stari nad 70 let. Učenci naše šole redno obiskujemo 49 starejših občanov. Na sestankih poročamo, kako smo bili sprejeti in kaj smo pri njih naredili. Vedno so nas veseli. Za božič in novo leto smo starejše krajane razveselili z voščilnicami. V marcu bomo posvetili pozornost našim občankam. Mladi člani Rdečega križa pripravimo vsako leto kulturni program za letno konferenco. Predsednica MČRK na šoli: Mentorica MČRK: Martina Potrč Angela Fras V naši občini smo od ponedeljka, 19. februarja bogatejši za novo delovno mesto, ki si ga je ustvarila Zdenka Murko z odprtjem frizerskega salona v Trnovskem Vrhu 26/a. Salon so slovesno odprli v nedeljo, 18. februarja. Kljub slabemu vremenu se je slovesnosti udeležilo veliko krajanov, izvajalci gradbenih del in župan občine Trnovska vas Karl Vurcer. Novi salon pa je blagoslovil domači župnik Jože Rajnar. Salon je odprt v ponedeljek in četrtek od 13. do 18. ure, torek in sredo od 8. do 15. ure, petek od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 13. ure. PUSTNE SEME SO PREGNALE ZIMO Letošnji čas med svečnico in pustom je bil zelo kratek. Dobrih deset dni je trajal. Ta čas pa tudi med šolarji na domači šoli ni kar tako »pobegnil mimo«. Z učenci smo predpustno uživali. Pogovarjali smo se, kako se nekoč preživljali te predpustne dni. Otroci so vedeli povedati, da so nekoč v tem času imeli veliko kolin. Jedla se je mastna hrana, meso in klobase. Pa krofi, na masti pečeni, tudi niso manjkali. Saj zato pa je ust masten okrog ust! Naučili smo se, da so si nekoč, v davnini, ljudje maske nataknili zaradi bojazni pred bogovi. Pod njimi so preganjali temo — zimo in klicali pomlad. Postanemo neznanci za znance. In v tem je čar pustovanja. Skupaj z učenci smo se dogovorili, da se bomo na pustni torek našemili in se pod maskami veselili in zaplesali. Tako smo se na pustni torek, 12. februarja, našemljeni zbrali pred šolo. Nismo bili učenci in učitelji, ampak čarovnice, Rdeče kapice, Pike Nogavičke, princese, arabski šejki, Indijanci, miške, Telebajski in kdo ve, kaj še. Najprej smo se z pesmijo in žvižganjem pokazali po vasi. Nato smo šli na prostor pred občino. Hišnik nam je priskrbel glasbo, delavke občinske uprave pa sladkarije. Rajali smo dobro uro in pol. Pustni torek je bil lep, sončen dan in zdelo se nam je, da res že rajamo pomladi v čast. V šoli smo se posladkali še s krofi in spili čaj. Nato smo odšli po vaseh, od hiše do hiše. »Imate kaj za pusta hrusta?« smo prosili. Kar lepe vsote dinarčkov smo si nabrali. Pregnali smo zimo, pozdravljena pomlad! Za učence in delavce v Trnovski vasi Milena Meznarič MOJ KRAJ O Biš, moj predragi kraj, ti si pravi raj. Tu sem se rodil, tu bom vse dni prebil. Tu me mati je povila, tu me šola je vzgojila. Da v življenju lažje bo, ko težave pridejo. Matej Muršec 3. razred OŠ Trnovska vas VABILO Vabimo vse člane Društva upokojencev Trnovska vas na 16. občni zbor, ki bo v soboto, 13- aprila 2002, ob 16. uri v domu krajanov v Trnovski vasi. Zaradi pomembnega dnevnega reda prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeležite. Upravni odbor DU Trnovska vas. Franc Kuplen REGRAT Regrat nam predstavlja nadležen plevel, ki pa je zelo zdravilen. Dolga mesnata, vretenasta in razrasla korenina, pa tudi vsa rastlina vsebuje mleček, ki pa ni strupen, kakor ljudje mnogokrat mislijo. Pri tleh so listi v rozeti, sprva so tesno pri tleh, vzdigujejo se šele kasneje; lahko so celorobi ali tudi zelo škrbinasto nazobčani. Okroglo, votlo cvetno deblo je do 20 cm visoko in nosi po en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Košek se ponoči in ob slabem vremenu zapira. Vonj in okus Sveža korenina ima pred cvetenjem sladko-grenak okus, posušena sluzavo sladek; po cvetenju prevlada grenkost. V dobri vrtni zemlji se korenina posebno razvije in je sladka. Duha skoraj nima. Cvetovi so nežno sladki.Cvete aprila in maja, posamič še jeseni. Raste povsod. Zdravilni deli rastline Nabiramo samo korenino, rastlino pred cvetenjem ali same cvetne koščke ob cvetenju. S časom in rastjo ter nahajališčem se zelo spreminja množina snovi, ki jih rastlina vsebuje. Sveža izkopana korenina vsebuje od 17 do 20 % sladkorja. Korenina ima precej mlečka, ki je emulzija beljakovin, smole, voskastega tarakserina in grenčine taraksina. Spomladi ima korenina največ grenkobe, od avgusta do konca septembra največ inulina, oktobra pa je največ tarakserina in levulina. Zdravilne snovi in učinkovine Vsa rastlina vsebuje holin, grenčino, škrob, ki pri dolgem ležanju preide v sadni sladkor, saponin, maščobo, malo eteričnega olja, vosek, sluz, sladkorje, beljakovine in taraksin. Poleg že omenjenega inulina in tarakserina v korenini ima vsa rastlina še veliko kalijevih in drugih rudninskih snovi ter je zelo bogata z vitaminom C, prav posebno zgodaj spomladi v svežih listih. Zdravilnost Zdravilno moč ima korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Vpliva na celotno izločanje v telesu, posebno žolča, in odpravlja zastoje, kopičenja in zasluzenja. Brez bolečin pospešuje izločanje seča in ker odstranjuje iz telesa vse strupene snovi, učinkuje korenina poživljajoče in krepilno. Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen, ker je rastlina tako množična, da jo zaničljivo imenujejo plevel. Če upoštevamo samo izboljšanje celotne presnove in izreden vpliv na čiščenje krvi, že postaja jasno, kje vse ga je moč s pridom uporabiti, tako pri protinu, revmatizmu, skrofulozi, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici. Zelo priporočljiv je regrat pri sladkorni bolezni. Najbolj zdravilen je sveže stisnjen sok, ki ga je treba jemati 2 do 3 jedilne žlice na dan vsaj 3 do 4 tedne. Zelo priporočljiva je tudi uporaba mladih svežih listov v solati. Za čajni preliv (posebno pozimi) uporabljamo posušene liste, cvetove in posušene, drobno narezane korenine v mešanici, 1 do 2 čajni žlički za skodelico čaja v prelivu, na dan 2 do 3 skodelice; piti ga je treba po požirkih. Če dodamo mlačnemu čaju med namesto sladkorja, se bo zdravilni učinek še povečal. Zaradi zdravju koristnega in splošno krepilnega učinka moramo omeniti dve možnosti uporabe: regratovo vino in regratov sirup. Regratovo vino Naberemo 6 litrov dobro stisnjenih suhih regratovih cvetnih koškov, jih skrbno oskubimo, dolijemo 6 litrov sveže vode in dodamo 2 lupini limone in pomaranče ter kuhamo četrt do pol ure. Nato precedimo maso skozi krpo, dodamo soku 3 kg sladkorja in sok obeh limon in pomaranč. Dobro premešamo in pustimo, da se sok shladi. Potem raztopimo v polovici skodelice mlačne vode toliko kvasa, da nastane nasičena kašasta raztopina. To zamešamo v ohlajeni sok in pustimo vreti 5 dni, najbolje v bližini ognjišča ali peči. Kakor hitro tekočina dobro prevre, jo zopet precedimo, natočimo v močne vinske ali šampanjske steklenice. Te moramo pred uporabo najskrbneje oprati in sterilizirati. Zamaški se morajo tesno prilegati; najbolje, če polne steklenice zamašimo s pripravo za zamaševanje. Nato steklenice spravimo v hladno klet v temen kot, z vratom navzdol v kup peska. Čez dva meseca je pijača pitna in drži skoraj neomejeno dolgo. Pravilno pripravljeno regratovo vino je bistro kakor voda, zelo močno in se pri natakanju peni kakor peneče vino. Regratov sirup (napačno imenovan regratov med) 3 do 4 polna prgišča regratovih cvetov dobro prekuhamo v 2 litrih vode, precedimo in primešamo vročemu soku 1,5 kg sladkorja in sok 2 limon. Med neprestanim mešanjem vnovič kuhamo to tekočino, dokler ne nastane sirupasta, gosto tekoča masa. To natočimo v majhne steklenice. Tako pridobljeni sirup je -če je skrbno pripravljen - po okusu komaj mogoče razločevati od medu. Regratov sirup čisti kri, pospešuje prebavo in odpravlja utrujenost. Povzeto po knjigi: Zdravilne rastline in njih uporaba Richarda Willforta. Marjan Potrč Kako želim si, da bil bi ob meni, a te ni, ni te dragi, da z menoj delil bi žalosti in samoto, v srce pa moje zarezal rano si globoko. Komu naj svojo bol izlijem, komu naslonim naj glavo? Srce ljubeče v grobu zdaj spi, meni pa solza lije iz oči. Kako hladni so dnevi, kako temne noči, tudi goreče hrepenenje po tebi te več ne zbudi, če bi le koga solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila. SPOMIN 21. januarja je minilo leto žalosti, neizmerne bolečine, ko se je nenadoma in prerano ustavilo ljubeče srce dragemu in skrbnemu možu, očetu in stricu SREČKU ŠTUMBERGERJU iz Bišečkega Vrha 1 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečo in počastite njegov spomin. Iskrena zahvala vsem prijateljicam, ki mi lajšate bolečino in samoto. Žalujoči: žena Marica, sin Boštjan z Danielo, sin Mitja z Natalijo in nečak Vlado Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata FRANCA KRAMARJA iz Biša 34 se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali za sv. maše, za izgradnjo vežice, nam darovali cvetje, sveče ter nam izrekali ustno in pisno sožalje. Zahvala g. župniku Jožetu Rajnarju, cerkvenemu pevskemu zboru, g. govorniku pogrebnega podjetja, g. Francu Kuplenu, PGD Biš ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica, hčerke Jožica, Marjetka in Cvetka z družinami DEVETLETKARJI E PREDSTAVIJO :enci prvega razreda ke na OŠ Trnovska izredu nas je štirinajst: ucija, Aljaž, Barbara, Matjaž, Marina, Sašo, Lea, Klemen, Jana, Kristijan, Sara, Domen in še ena Lea. Naj se pohvalimo, da imamo kar dve učiteljici, Majdo in Darjo. Majda je naša razredničarka in je z nami ves čas pouka. Darja pa je z nami v jutranjem varstvu in pri prvih dveh urah pouka. Nekateri prihajamo v šolo že zelo zgodaj, prvi že ob 5.15 in zato imamo jutranje varstvo. Tudi po končanem pouku se nam ne mudi domov. Medtem ko čakamo avtobus, saj ne smemo sami domov, ostanemo v podaljšanem bivanju, kjer je z nami vzgojiteljica Petra. Verjetno vas zanima, kaj počnemo tako dolgo v šoli? Zjutraj se pogovarjamo, igramo razne družabne igre ali uporabljamo računalnik, včasih pa še malo zaspimo na blazinah. Ob pol osmih imamo zajtrk in potem se počasi pripravimo na pouk. Začnemo z jutranjim krogom na preprogi. Najprej se pozdravimo in zapojemo kakšno pesmico. Potem zbrano poslušamo sošolce, ki nam pripovedujejo zanimive stvari. Vsak dobro ve, kdaj je na vrsti za pripovedovanje in o čem naj pripoveduje. Nato skupaj pregledamo urnik, ki je na naši tabli. Naš urnik ni čisto takšen, kot so običajni urniki. Na njem so sličice, ki nam povedo, kaj bomo tisti dan počeli. Seveda mi že vemo, da te sličice pomenijo slovenski jezik, matematiko, spoznavan- je okolja ... Potem sledi resno delo, ki traja do malice. Veliko se učimo ob didaktičnih igricah. Vsak dan izvemo kaj novega. Pišemo že številke in znamo računati. Poskušamo sami brati, veliko pa nam bereta učiteljici. Mi moramo seveda zbrano poslušati, kar ni vedno lahko. Delamo tudi poizkuse, pojemo, plešemo, rišemo in seveda najraje telovadimo. Po malici si pridno umijemo zobke in potem imamo čas za igro. V razredu imamo veliko igrač, s katerimi se zelo radi igramo, saj smo vendar še majhni. Ko se učiteljica vrne od zaslužene malice, se spet lotimo dela. Ta, drugi, del traja do pol dvanajstih. Potem se spet zberemo na naši preprogi, se pozdravimo z razredničarko, ki nas prijazno opozori na domačo nalogo in nas prepusti učiteljici Petri. Spet sledi igranje po lastni volji. Medtem je tudi kosilo. Pri podaljšanem bivanju večkrat izdelujemo razne izdelke, barvamo, rišemo, poslušamo pravljice ... Še bi lahko naštevali, kaj vse se dogaja v naši devetletki. Pa naj bo za danes dovolj. To smo torej mi, prvi devetletkarji v Trnovski vasi. Kako pa smo izgledali v maskah, ki smo si jih s pomočjo naših učiteljic izdelali kar sami v projektnem tednu pred pustom, si oglejte na naši fotografiji! devetletkarji OŠ TRNOVSKA VAS, zanje učiteljica MAJDA DRUMLIČ GRADNJA VEŽICE Februarja so stekla gradbena dela pri mrliški vežici. Kot smo že poročali, jih opravlja Gradis Gradnje, d.d. Ptuj. Delo poteka po predvidenih fazah in zahtevah projektne dokumentacije z dogovorjenimi odstopanji. Projektno dokumentacijo je izdelal Projektivni biro 91 iz Maribora. Dela spremlja občinska uprava in gradbeni odbor. Po odstranitvi ostankov gozda so se pričela zemeljska dela. Nato je sledil izkop temeljev, ki je zaradi višinskih razlik in neugodne trdnosti tal zahteval spremembo projekta in dodatne geološke raziskave. Zato so se sestali predstavniki investitorja, projektnega biroja, nadzora in izvajalca. Na tem sestanku smo razčistili vsa nastala odstopanja in se dogovorili za nadaljevanje del. Zaradi ugodnih vremenskih razmer izvajalec dobro napreduje. Kot ste lahko že sami opazili, je temeljni plato kon- čan. Trenutno gradijo stene in vežica že dobiva svojo podobo. V letošnjem letu jo želimo predati v uporabo. Tako obširen program zahteva tudi veliko sredstev. Ker denarja ni nikoli dovolj, je želja gradbenega odbora, da tudi v letošnjem letu zberemo del lastnih sredstev. Zavedamo se, da je to velika investicija za kraj. Le s skupnimi napori, prispevki in pridnim delom nam bo uspelo uresničiti zastavljeni cilj. Tako bomo še enkrat ponovili nabiralno akcijo v kraju. Na vas se obračamo s prošnjo, da pomagate s svojimi prispevki. Ponovno vas obveščamo, da lahko ob pogrebih svojcev in sorodnikov prispevate svoj dar za izgradnjo vežice. Za Vaše dosedanje prispevke se Vam prisrčno zahvaljujemo. Odbor za izgradnjo vežice Domoznanski oddelek 35 TRNOVSKI zvon 2002 352(497.4 Trnovska vas) 6001359,1 N< 5 O TO 5 S -O E acije UK COBISS o 1 214 Se priporoča z naslednjimi storitvami - elekro inštalacije, - elektro popravila, - montaža strelovodov, - alarmni sistemi, - domofoni v _____________________________________________y