SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
Leto 6 / št.140-141- 15.4.1999 - S 4.00
Sydney - Australia
-imr- Jsmmiw jmbsfvU'
»
http://www.glasslovenije.com.au
informativni center avstralija information centre australia - news
- novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu from slovenia, about Slovenians in australia and around the world
Mirko Lebar uspešno prevozil v invalidskem vozičku maraton od Sydney a do Melbournea
Slovenska parlamentarna komisija
bo maja leías obiskala avstralske Slovence
Canberra /Veleposlaništvo RS, Helena Drnovšek-Zorko/ - V času od 7. do 17. maja bo slovensko skupnost v Avstraliji obiskala Komisija Državnega zbora RS. zadolžena za Slovence v zamejstvu in po svetu. Avstralijo bodo obiskali sledeči člani komisije: predsednik Marijan Schi-ffrer, podpredsednik Davorin Terčon ter člani Samo Bevk, Zoran Lešnik in Maria Poszonec, spremljala pa jih bo tajnica komisije Barbara Sušnik. Komisija bo obiskala slovenska društva in organizacije v Sydneyu, Wollongongu, Canberri, Adelaidi in Melbourneu.
V Sydneyu bo skupni sestanek članov slovenske skupnosti iz Sydneya in okolice v soboto, 8. maja ob 17.00 uri v Slovenskem društvu Sydney.
V	VVollongongti se bodo Slovenci s komisijo lahko srečali v ponedeljek, 10. maja ob 18.00 uri v Slovensko avstralskem klubu Planica; v Canberri v torek, 11. maja ob 18.00 uri v Slovensko avstralskem društvu Canberra; Adelaide bo komisija obiskala v sredo, 12. maja, ko bo ob 18.30 uri srečanje s predstavniki tamkajšnjega društva, naslednji večer pa se bo srečala s predstavniki SNS SA v verskem središču.
V	Melbourneu bo skupno srečanje vseh predstavnikov društev in organizacij v soboto, 15. maja ob 14.00 uri v Slovenskem avstralskem socialnem in športnem klubu Jadran v Diggers Restu. Člani komisije bodo obiskali tudi nekaj drugih društev. Za vse informacije se lahkoobrnete na Veleposlaništvo RS v Canberri.
Levo: Cilj v Sydneyu - Mirku za srečno pot rojaki in H rušiš ki fan tje Zgoraj: po 1000 kilometrih v štirinajstih dneh dobrodošel v Melbourneu
Ekipa RTV Slovenije bo posnela zgodbe o avstralskih Slovencih
/RTV Slovenija, Slavko Hren/ -Predlog terminskega bivanja na snemalnih lokacijah, ki ga je poslal Glasu Slovenije Slavko Hren: Sydney-od 21. do 25. 4 Lishtning Ridge - od 26. do 27. 4 Canberra - od 29. do 30. 4. Melbourne - od 2. do 3. 4. Tasmanija - od 5. do 6. 5.
Cepič najstarejše vinske trte na svetu iz Maribora že v Avstraliji
Melbourne /Glas Slovenije/ -Ideja, da bi prenesli v Avstralijo cepič 400 let stare in najstarejše vinske trte na svetu prihaja od našega melbournškega rojaka Vinka Rizmala. Vinko koordinira pogovore med županom Maribora in županom občine Yarra Ranges Davidom Hodgettom ter si nasploh prizadeva, da bi vzpostavil gopodarske odnose med Slovenijo in Avstralijo. Cepič je prispel v Avstralijo te dni in bo moral prestati dveletni test v avstralski karanteni. Mariborsko vinsko trto so že uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejšo trto na svetu.
Pomoč prizadetim beguncem s Kosova
Avstralska slovenska konferenca vas vabi, da se pridružite denarni nabirki za kosovske begunce. Vaš prispevek lahko izročite članom Slovenskih narodnih svetov ACT, VIC, NSW, SA in QLD, našim slovenskim duhovnikom v Sydneyu, Melbourneu in Adelaidi, ter na naslov ASK: tajnica Jožica Gerden, 1 Charles Court Mildura, VIC 3500. ASK bo vaše prispevke poslal po vaši želji na spodaj navedene naslove, če želite pa lahko denar pošljete tudi direktno na sledeče organizacije:
KARITAS SLOVENIJA -ZA KOSOVO (tajnik Imre Jerebic) telefon: 0011 386 323 186 Žiro račun: 50100-620-133-05 1140116-623903
KARITAS AUSTRALIA telefon: 02-9956 5799 (darujete lahko s kreditno kartico)
AUSTCARE
telefon: 1800 244 450 (toll free) Žiro račun za kosovske begunce:
Australian National Bank 027 579 593 ali po pošti na naslov: "For Kosovo" Locked Bag 13 Camperdown NSW 2050
V ZNAMENJE VOJNE NA BALKANU
Srbi s papirnatimi"tarčami" parcidirajo - ugroženi albanski begunci nimajo tarč, sami so tarče str. 6
Miloševič blizu Goebbelsu str. 7
Internetovo STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV
ima zdaj preko ljubljanskega DNEVNIKA povezavo na desetine naslovov televizijskih in radijskih postaj ter časopisov, med njimi Sky News, CNN, Fox News, srbski Tanjug in Borba, seveda tudi na slovenske, nemške, francoske in druge medije.Tema: VOJNA V JUGOSLAVIJI -
KRIZA NA KOSOVU http://wwYV.glasslovenije.com.au
<■■ fulcomc lo
fluu,,«,


Novo doba Februar ¡989
PROFIL: SLOBODAN MILOSEVIC
Pred in po 20. seji CK ZKJ
Moderni, supcr srbski lider. Vodja enoglasnoti • odlike totalitarnih ""neodločen sistemov. Unitarizma. Kakšen je še in kdo je v resnici Slobodan Miloševič? Ali samo Srbi vedo o njemu to kar bi morali vedeti? Kaj misli canes srbski narod? Misli pač ka| lahko in sme mislili. Kaj govori in vpije po ulicah? I poslije Tita Tito! Ubičemo... ne gubimo više dane! To, kar Slobo pritiska na gumbe.
Razen mednacionalnih sporov, kaj nudi vožd tej lačni, razjarjeni množici? Vsekakor preusmerja njeno pozornost. Okoli sebe zbira politike in ljudi brez kaj dosti hrbtenice. Kdor je proti Slobi. ie proti Jugoslaviji, bratstvu in enotnosti In kaj mu je sam Sloba doprinesel?
Prepire, nemire, sovraštva, pro-zivke. umazane posle, pretnje... največ pa osebnih ambicij. Kaj je dosegel? Počistil. Odstavil. Izsilil. Si podredil. Vojvodino, Kosovo. Črno goro. Sloveniji hotel odvzeti Slanovnika. Hrvaški Vrhovca. Par-I/ji Šuvarja. Odvzel je Črnogorcem 0riandič3, Kosovu Vlasija in Kačušo Jašari. A Srbiji? Politike, novinarje, nekdanje člane srbskega Cekaja. književnike, študente. Vse, ki mu niso rekli: DA!
Med mladimi, mtelekiualno olopeli študenti. V mladinskem in študentskem tisku za drugače misleče ni prostora. Na unuverzi •razkroi uma. Gospa Miloševič post a/a šef ideološke komisije UK ZK. Piše za NIN. Njen vpliv na univerzi očiten.
Beograd danes? Po besedah Svetlane Slapšak, 80 tisoč nezaposlenih, po mestu kosi tuberkuloza, množi se število nočnih iskalcev hrane po konta-jnerjih, pretepi za kruh, otroci, revni kot zvezde in potepuški psi, skačejo pred semaforji na avtomobile, da bi si s pranjem Sip zaslužili kak dinar.
V javnem m političnem življenju Srbije dolge "črne" in "bele" liste izpisane z imeni. Odhajajočih, poteptanih, uničenih, brezposelnih... in prihajajočih. Miloševič je po Srbiji "počistil" tako, da se mu še malokdo upa protiviti. Radi ilustracije poglejmo le nekaj imen "nesrečnikov", ki so takorekoč ostali na cesti: Ivan Stambolič. Dragiša Pavlovič, Rad-milo Kljajič, Bogdan Bogdanovič... Vaso Milinčevič izključen iz CK ZK Srbiie. ker ni bil proti Pavloviču. Pavlovič našel zatočišče in delo pri ljubljanskemu SMELTU in zato noč m dan sprejema telefonske grožnje.
Ljubinka Trgovčevič naj bi bila odstavljena z beograjskega Zgodovinskega inštituta za najvišjo nagrado v republiki. Ni se strinjala z Miloševičem. |. Stojanovic. nekdanji direktor "Politike" zve preko televizijskega programa da so ga zamenjali. Brez dela so ostali Radoje Slefanovič. bivši predsednik Gospodarske zbornice
Milosevic pred desetimi leti - Miloševič danes Miloševič vedno Miloševič NAJPREJ POGROM NAD SVOJIMI LJUDMI - SRBI
Članek, ki ga tokrat uvrščam v rubriko urednice, je izrezek iz sydneyskega jugoslovanskega tednika Novo doba (februar 1989), ki zgovorno priča o mojih osebnih občutkih in strahu, lahko bi rekla kar takratnemu videnju bodočnosti povezane z imenom Miloševič. Objava članka na slovenski strani je tiste čase povzročila v uredništvu Novo doba celo revolucijo.
Takratni urednik slovenske strani je imel zaradi tega veliko sitnosti, mene pa je po telefonu do temljev skritiziral glavni urednik lista s prepovedjo daljnega dopisovanja v ta, takrat še izhajajoči jugoslovanski časopis. Nekateri so govorili: kaj nas briga Slobodan Miloševič, in kaj imamo mi s Kosovarji. Mislim, da nam je danes jasno kaj smo imeli in kaj imamo z njimi mi Slovenci in kaj ves svet - civilizacija. Čeprav se je Slovenija dokaj z lahkoto izvila iz jugoslovanskega objema, je v desetletni krizi in vojnah na teh območjih kljub temu morala plačati svojo ceno (begunci, ki so še danes v Sloveniji, posledice v gospodarstvu, kriminal itd.), plačala jo bo pa še tudi danes (izgube v zračnem prometu, turizmu, gospodarstvu, neredi med, v Sloveniji živečimi, Srbi, Albanci, Hrvati in terorizem ter vse kar bo še sledilo...). Prelistati je treba dnevne časopise, seveda tudi naš Glas Slovenije, kije tokrat prirejen svetovnim dogajanjem primerno, poslušati je treba radijske in TV oddaje in razlogov za uresničitev Nostradamusovih napovedi in napovedi drugih prerokov, ki so napovedovali v teh letih tretjo svetovno vojno, za letošnji november pa celo atomsko bombo, je ogromno. Miloševičev pogrom (beseda "pogrom" je izpeljanka iz pojma "napad na Jude ") se je pričel najprej nad svojimi lastnimi ljudmi v Srbiji, se preko Slovenije razširil na Hrvaško in BiH, da bi se zdaj razširja! ne le na Kosovo, ampak na ves Balkan in postal največja nevarnost za svetovni mir, seveda vključno z našim avstralskim kontinentom (za začetek ugrabljena delavca CARE Avstralija, neredi in razbijanja med srbskimi demonstracijami, izpisani grafiti, štirje srbski S, ki niso poštedili niti sydneyske Operne hiše in njene okolice). Začetkom pogroma sem bila priča leta ¡988, ko sem ob obisku Bosne v parkih Ilidže, Vrela Bosne in Stojčevca z grozo v srcu poslušala petje mladih, ki so prihajali iz Srbije v BiH na ekskurzije: "... "Oj Srbijo, tri put rat ova l a i j oš če a ko bude sreče...i" To pa nam pove, da nas ni treba biti strah le Miloševiča, ampak vseh, ki stojijo za njim
in mislijo kot on.	,
J	Vasa Stanka
Srbije, Špiro Galovič. član CK ZK Srbije, Ognien. Pribičevič... imena; se vrstijo v nedogled. Poglejmo šel zakaj je moral odstopiti Crnogorec-Marko Orlandič. Zveni neverjetnoj a je resnično. V nemilost je padel-zato, ker je kot predsedujoči na 17. seji CK ZKi-Štipeja Šuvarja, proti kateremu Se je za mikrofonom vedel nekulturno, nesramno in nekorektno (Ta incident sem osebno spremljala na televiziji). Poglejmo kaj o Miloševiču pravijo nekatere znane osebnosti iz Srbije.
Pavluško Imširovič • prevajalec: "Imam srečo ali nesrečo da osebno poznam Miioševiča. Njegova politika je nedemokratična, oagovoren je za anlialbanski šovinizem, je šažnivec, cinik, polilični mafijaš, ki ne izbira sredstev... toda mislim, da Miloševič nima več dosli časa, vsi
socialni momenti mu že grozijo...	. . ... . _
Kar se še Albanije tiče. Komično ■ dn' prihajajo poročila iz Slovenije.
rezultat tuar rte pomeni, da se je Miloševič ustavil. Takšen kot je pa na veliko srečo danes tudi Jugoslovanski ljudski armadi Miloševič ni po volji. Takšnega in podobnega mnenja so bili tudi nekateri tuji časopisi. Tako pravi CORIERRE DELLA SERA: "Miloševič ta trenutek očitno ne more računati na podporo armade in. ker je ta možnost na 20. seji odpadla, se je v Cekaju znašel v manjšini. Če bo želel nadaljevati bitko, bo moral znova pošiljati ljudi na ulice..."
"Journal de Geneve" piše: "Srž razprav v Jugoslaviji je večna nestrpnost med Srbijo in drugimi deli federacije, ki imajo dober zgodovinski spomin. Zato se tudi spominjajo hegemonističnih teženj iz polpretekle .zgodovine, dvomi so vse hujši, dodatno pa jih podžigajo politične ambicije
enega človeka • Slobouana Miloševiča".
Nekateri se še sprašujejo, zakaj je Miloševič "pustil" prosto pot novemu kandidalu za predsednika ZIS-a Anteju Markoviču? Prav te
in tragično, da uporabljajo nasilje nad ženskami, takimenovana posilstva, ki so v večini primerov izmišljena ali nastavljena, za doseganje ustavnih sprememb .."
Svetlana Slapšak • helenislka: "Miloševič lahko svojo oblast ohrani le tako. da venomer producirá ekscese... v Srbiji obstaja primitivni nacionalizem". Filip Mladenovič, novinar, ki ne more nikjer objaviti svojih člankov: "V Srbiji vlada danes bratomorni mir...".
In kaj menijo o Slobodanu Miloševiču še nekateri drugi. Teleks piše: "Miloševičevstvo je po svoji naravi ekspanzionistično in njegov, za zdaj neizrečeni cilj je prevlada v vsej Jugoslaviji. Miloševič je delu države že zavladal, vendar le obubožanemu, bankrotiranemu, tako da mu materialno nič ne pomaga, da si je dobil pozicije v Vojvodini, Črni gori in na Kosovem."
Igor Mekina - novinar: "Če si ideologijo, s katero se legitimira Miloševič, pobliže ogledamo, ugotovimo, da gre za heterogeno brbljarijo, za nezdružljivo zmes elementov tradicionalnega stalinizma, profašističnega desnega populizjria..."
Slavoj Žižek • slovenski filozof: "Zame Miloševič ni tradicionalni real social i »t ičn i fenomen, neostalinist; je nekaj bolj grozljivega, to so povsem nova pravila igre edinstven spoj stalinizma in protifašističnih elementov".
Situacija je 20. seji CK ZKJ-pat pozicija. Miloševič ni zmagal -Šuvar ni padel! Vendar ta
da se po Beogradu širijo govorice o nečednih poslih Zvezne vlade, ki je odslopiia a še vrši svojo dolžnost do službenega sprejetja Markoviča, marca, govorice, da želi vlada na hitro sprejeti zakon o ekonomskih odnosih s tujino, ki je nepopoln ler da s tem želijo novo vlado in Markoviča že pred samim nastopom onemogočili. Markovič obiskuje različne kraje po Jugoslaviji, povsod ga podpirajo in zato imajo njegovi nasprotniki že izdelan plan kako ga onemogočiti ko bo šlo zares.
Jugoslavija. Jugoslavija!
Ali boš zmogla ustaviti Slobodana Miloševiča?
Stanka Grogorič
Ne sprašuj komu zvoni, zvoni tebi...
Kaj nas Slovence briga Slobodan Miloševič! Zelo težko mi je premolčati to pripombo, ki je "priletela" na moj članek "Profil Slobodana Miloševiča". Tem bolj me je presenetilo, ker je te besode izgovorila oseba, ki si je z dogajanji v Jugoslaviji ne tekočem in, ki jo sicer spoštujem in cenim.
Vsi časopisi doma, v Sloveniji, se danes ukvarjajo s to temo; ljudje na tak ali drugačen način nasprotujejo metodam, ki jih S.M. izvaja nad delom Jugoslavije. Če količkaj velja tudi za nas izseljence geslo "Slovenija-moja dežela" (in sprašujem se kako dolgo ga bomo še lahko vzklikali) potem tudi nam ne bi smelo biti vseeno kako se bo obrnila
jugoslovanska politika.
Nekateri izmed nas se morda-želijo na stara leta vrniti v svojo matično domovino, drugi imamo tam sorodnike in prijatelje in končno svojo rodno grudo. Kot vedno bi se lahko tudi tokrat razpisala o tej temi, toda na gornjo pripombo bom odgovorila le z besedami iz Teleksovih vrstic (Teleks 23. februar 89.):
"POGROM namreč že je, trajal bo toliko časa, dokler se ne bo ustavil na zadnji meji. In to pomeni samo: DANES KOSOVO. JUTRI SLOVENIJA! Sai ¡e E. Hemingway v svojem romanu silno preprost in jasen:"NE SPRAŠUJ KOMU ZVONI, ZVONI TEBI!"
Stanka Gregorič
Slovenija, moja dežela Slovenija, moja dežela Slovenija, moja dežela
r , GLAS SLOVENIJE - THE VOICE OF SLOVENIA - PUBLISHER-ZALOZNIK Florjan Anser - TISK Glas Slovenije Sydney
BS GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič - TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser
(/} 7 Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič. Alfred Breznik, Dušan Lajovic, Štefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje J prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - Pse pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v Q časopisih in revijahj dovoden kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Letna naročnina S50.00: polletna - § 30.00; letalska letna naročnina v prekomorske države j S/ 00.00 - Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 ¡73 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 559 - Round Corner Duritl - NSW 2158 Australia- telefon: (02) 98991131 - Fax: (02) 98992981 E-mail: oveiua@zettLorg.au
Slovenska Velika noč
Varšulinskem samostanu odprta ena najlepših trgovin
Ljubljana /Jana/- Ceneno francosko Fendijevo pohištvo zdaj razen v Mariboru prodajajo tudi v Ljubljani. V uršulinskem samostanu, v prostorih kjer je prej domoval Francoski kulturni center so odprli eno najlepših ljubljanskih trgovin.
Pohištvo Fendi seje v zadnjih nekaj letih precej razširilo po vsem svetu. Pet podjetnih sester je iz tekstilnega podjetja ustvarilo gigant, ki bo prihodnje leto praznoval 50 let obstoja. Pohištvo daje prostoru kraljevski pečat. Fotografija spodaj.
Mojstrovine Slovenije in dr. Janez Bogataj zdaj tudi na televiziji
Ljubljana /Jana/ - V koprodukciji izobraževalnega programa TV Slovenija in založbe Rokus je nastala izjemna TV dokumentarna serija z naslovom Mojstrovine Slovenije - Srečanja s sodobnimi rokodelci. Avtor in scenarist petnajstih oddaj je etnolog prof. dr. Janez Bogataj, (bivši predsendik SIM), ki bo vsako nedeljo ob IS.40 na prvem programu nacionalne televizije predstavljal rokodelce. O njih je na voljo tudi knjiga v angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini.
Odprli slovenski avtomobilski salon
Ljubljana /Delofax/ - Na Gospodarskem razstavišču so odprli 21. Slovenski avtomobilski salon, ki naj bi ga obiskalo 100 tisoč ljudi. Tokrat je na njem zastopanih 277 razstavljalcev, od tega 117 domačih, na ogled pa je tudi precej novosti. Prireditev je namenjena tudi številnim tovarnam motocikiov. Salon bo odprt do 25. aprila.
Kako je Gorenjka udomačila Avstralca
CANBERRA	COB RAM
Phone: 02- 6 295 1222	Phone: 03-58722115
K k a nj /Primorske novice/ - Barbara Hočevar je pred petimi leti obiskala Melbourne, se zaljubila in poročila s Kurtom, sinom lastnika nemške restavracije v Melbourneu (oče je Nemec, mama Nizozemka). Kurt že lepo govori slovensko, saj je obiskoval tečaj slo-vensjkegajezika v Ljubljani in se pridno učil.
Barbara in Kurt sta se poročila na Bledu in si najela hišo v Cerkljah pod Krvavcem. Ustanovila sta podjetje, ki se ukvarja z uvozom izdelkov za gopodinjstvo iz Avstralije in Anglije, pred kratkim pa sta odprla tudi trgovinico.
Novice
Zaskrbljenost je legla tudi na Slovenijo
Ljubljana /Delofas/ - Dogodki na Balkanu so pritegnili pozornost tudi tistih, ki se sicer ne zanimajo za politiko. Po podatkih Delove ankete 70 odstotkov ljudi pozorno spremlja dogajanje na Balkanu. Kar nekaj jih ne more mirno spati zaradi preletov Natovih letal nad Slovenijo, ki velikokrat prebijejo zračni zid pa tudi demonstracije Srbov vznemirjajo javno mnenje.
Slovenija bi sprejela še 1600 beguncev s Kosova
Ljubljana /Delofax/- Slovenija bi sprejela poleg do zdaj evidentiranih 2744 beguncev s Kosova in ZRJ še 1600 kosovskih beguncev. Sicer je v Sloveniji še 3500 beguncev iz Bosne, kijih iz različnih razlogov ne morejo vrniti v njihovo domovino.
Slovenska novinarja pretepli in izgnali
Ljubljana, Celje /Delofas/ - V Slovenijo sta se vrnila, srečna da sta živa, posebna poročevalca Dela s kriznega območja v ZRJ Vili Einspieler in Tomi Lombar. Na cesti Rožaj-Priština na Kosovu ju je deset formiranih oboro-žencev brutalno preteplo, jima pokradlo vso opremo (od službenega avtomobila prek računalnika in telefonov do fotoaparatov in denarja), ju mučilo v nečloveških razmerah (brce s škornji, klofute, deževna noč pod naperjenimi avtomati, grožnje z noži, da preživljata svoj zadnji dan in da bosta končala v bližnjem umetnem jezeru kot že tojiko drugih. Zatem soju izgnali v Črno goro. Slovensko novinarsko društvo je o tem obvestilo mednarodno novinarsko zvezo v Bruslju.
Množični srbski shodi proti Na tu po Sloveniji
Ljubljana /Delo/ - Eden takšnih je bil 31. marca v Ljubljani. Avtomobili so vozili z vseh koncev Slovenije in na srečo je shod 5000 Srbov minil brez izgredov tudi pred ameriškim veleposlaništvom. Toda Srbi so napovedali nove proteste. V Sloveniji živi okoli 50.000 pripadnikov srbske narodnosti. Transparenti za kratico Nato -Nacistična Ameriška Teroristična Organizacija.
©SIM
Težave v slovenskem zračnem prostoru Natova so zgoraj, Adrijina spodaj
Ljubljana /Delo/ - Zaradi preletov Natovih letal prek Slovenije mora slovenski letalski prevoznik Adria Airways odpovedati marsikateri let. Zaradi zaprtega zračnega prostora pa je oškodovana tudi država, saj ni preletov civilnih letal in tako tudi ne dohodka od preletnih pristojbin.
Ročni bombi razdejali mariborsko igralnico Jack Point
Maribor /Delofas/ - Na glavni avtobusni postaji sta odjeknili dve eksploziji ročnih bomb. V noči eksplozije seje na zidu ob lokalu pojavil tudi napis: "Za Šiptara Nato!" Eksplozija je vznemirila tudi mnoge od 45 lastnikov drugih lokalov v kompleksu avtobusne postaje.
Novi predsednik Slovenske izseljenske matice
Ljubljana /Večer/ - SIM je izvolila novo vodstvo. Prihodnja štiri leta bo njen predsednik dr. Anton Bebler, profesor na Fakulteti za družbene vede in predsednik Atlantskega sveta Slovenije. Za podpredsednika je bil izvoljen Peter Kovačič Peršin, profesor slavistike, Janez Rogelj pa je ostal na delovnem mestu tajnika. Novi predsednik bo usmeril svojo pozornost predvsem na mlado- drugo in tretjo generacijo Slovencev po svetu. SIM ima trenutno precejšnje finančne težave, namreč delež denarja, ki ga ministrstvo za kulturo namenja za kulturno dejavnost Slovencev po svetu je vse manjši, Ministrstvo za zunanje zadeve pa zavlačuje uresničitev sklepa držvanega zbora, ki je odobril denar za SIM, zato naj bi zaposleni v SIM, trenutno jih je sedem, ta mesec ostali brez plač.
Podpora Natu, a brez Slovenije
Maribor /Večer/- Čeprav (slaba) večina akcijo Nata podpira, skoraj prav toliko anketirancev meni, da bi morala uradna slovenska politika v tem primeru biti nevtralna. Med zavzemajočimi se za nevtralno držo izstopajo mladi in izobraženi.
ALI BI MORALA URADNA SLOVENSKA POLITIKA.

...BITI NEVTRALNA
...PODPRETI NATO
...OBSODITI NATOV NAPAD NA ZRJ KOT VMEŠAVANJE V SUVERENOST DRŽAVE
NE VEM
N =400
pr pLus rm
30
SLS in SKD v "skupni postelji, za isto mizo "?
Ljubljana /Delofas/ - Se bosta Podobnikova Slovenska ljudska stranka (SLS) in Peterletovi Kr-šanski demokrati (SKD) vendarle združili v eno stranko? Kako j i bo ime? Kdo bo na čelu nove politične stranke? Vprašanja, ki so znova postala aktualna. V torek, 12. aprila so se srečali predstavniki obeh strank in uradno razpravljali o zlitju v eno stranko. Pogovori so v teku, morda se bo zgodilo jeseni. V obeh strankah trdijo, da si tega želijo vse bolj slovenski volilci. Menijo tudi, da naj bi SKD postala manj klarikalna, SLS pa bolj evropska.
40
50
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni lečaj (20. april 1999)
Država (enota)	tolarjev
EMU (1 F.UR)	190,7528
Avstrija (1 ATS)	13,8625
Francija (I FRF)	29,0801
Italija (100 ITL)	9,8516
Nemčija (1 DEM)	97.5304
Avstralija (I AUD)	117,0119
Hrvaška (1 MRK)	25,1477
Japonska (1 JPY)	1.5209
Kanada (1 CA D)	121,1513
Švica (1CHF)	119,1312
V. Britanija (l GBP)	290.1183
ZDA (l USD)	179.2789
60°/
Novi predsednik SIM dr. Anton Bebler
Delegacija direktorjev cestnih podjetij Slovenije bivala 16 dni v Avstraliji
Ljubljana /Mag/-S šestnajstdnevne ekskurzije v Avstralijo seje vrnila delegacija direktorjev cestnih podjetij Koper, Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Maribor, Murska Sobota in Ptuj. V Magu se sprašujejo po kakšne izkušnje so šli direktorji v Avstralijo, saj njena klima nima nič skupnega s slovensko, pa tudi nobenega kongresa ali simpozija ni bilo. Slovenska delegacija je namreč proučevala kakšne ceste delajo na petem kontinentu. Bolje bi bilo, da bi šli proučevati ceste na Bavarsko, meni Mag in pričakuje razlago, saj so šli direktorji na tako dolgo pot na račun slovenskih davkoplačevalcev.
Clinton junija v Sloveniji
Ljubljana, Washington /Mag/ -Junija letos naj bi bili v Sloveniji priča zgodovinskemu dogodku: državo bo namreč obiskal ameriški predsendik BiH Clinton. Varnostni ukrepi bodo tiste dni močno okrepljeni, saj gre za enega najbolj varovanih politikov na svetu, ki dobiva največ groženj. Nevarnost poskusa atentata pa je zdaj po vojni na Balkanu še večja.
Slovenija ima preveč diplomatsko konzularnih predstavništev
Ljubljana /DnevnikOnline) -Slovenija ima v tujini 146 diplomatov. Slovenski diplomatski aparat se je preveč razbohotil, še več pa je očitkov na nesistematično odpiranje predstavništev. Po verjetnosti bodo nekatera v kratkem ukinili, saj naj bi šlo za slone, ki veliko pojedo... Tako naj bi se zaprla vrata veleposlaništva Republike Slovenije v Singapuru, Teheranu, Splitu in še kje... S tem bi prihranili veliko denarja, v Sin-gapurju kar 85 milijonov tolarjev.
i5.-i.im
Razstava o celjskih grofih bo odprta do novembra
Ceue/Delofax/- S prireditvijo v Marijini cerkvi so 12. aprila odprli razstavo celjskih grofov. V Marijini cerkvi je grobnica Celjskih in tu sta pokopana tudi Friderik II in Ulrik II. Igralec Peter Boštjančičje povedal nagrobni govor za Ulrikom Celjskim, kot ga je spisal Johannes Rotil, simfoniki RTV Slovenija pa so premierno TSČaraMSvečano glasbo Celjskih ter Danes grofje Celjski in nikdar več, skladbi, ki ju je za to priložnost napisal skladatelj Urban Koder. Razstava je postavljena v pritličju stare grofije v Celju, novembra pa se bo selila na Hrvaško, v Avstrijo in na Madžarsko, zatem pa bo našla stalni domicil v Knežjem dvorcu ali na Starem gradu v Celju.
Poklonili so se žrtvam povojne komunistične morije
Koče vje /Dem okra a j a/ -skupina članov Baragovega kluba se je pred dnevi odpravila na tridnevno pot po zapuščenih predelih Kočevske, z namenom obiskati v času vojne in komunizma porušene kulturne, zgodovinske in cerkvene spomenike in objekte in pripraviti vse potrebno za označitev Baragove poli. Pobudnik je znani slovenski gornik in himalajec Metod Humar, ki meni, daje treba mlade rodove seznaniti s to platjo zgodovine. Člani Baragovega kluba, ki je bil ustanovljen v okviru Socialdemokratskega krščanskega foruma, so svojo pot začeli pri ruševinah cerkve Svete krvi v Mozlju.
Primorci živijo dlje
Koper /Primorske novice, 7. vaiJ- Ljudje na zahodu Slovenije živijo dlje kot na vzhodu. Na Primorskem in v Ljubljani je razvojni indeks, ki ga sestavljata pričakovana dolžina življenja, dohodninska osnova in izobrazba, precej višji in v vzhodni in severovzhodni Sloveniji. Najdlje naj bi živeli prebivalci Sežane, Kopra, Pirana in nekdanje občine Bežigrad v Ljubljani - v povprečju 75,3 leta. Sledijo jim prebivalci Tolmina, Izole, Ajdovščine in iz okolice Ljubljane. Najkrajšaživljenskadobaje v nekdanji občini Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica in Šentjur pri Celju.
Novice
Avstralka povzročila nesrečo na najnevarnejši gorenjski cesti
Kr,4NJ /Jan,i/ - Pred dnevi so se kranjski gasilci lotili razpiranja pločevin v prometni nesreči povsem uničenega passata. Iz zmečkanin so reševali Avstralki Vanesso L.M. in Elisabetho M.L.Z., sopotnici Camille D.M., povzročiteljice nesreče. Avstralka je namreč pri Podtaboru, na zloglasnem Kacinovem klancu, nenadoma zavila levo in zapeljala v golfa ljubljanske registracije. Čelno trčenje je bilo usodno za 74-Ietno Magdaleno Z, mamo Konrada K, voznika golfa. V nesreči sta bili hudo poškodovani tudi avstralski sopotnici. Pravijo, daje ta odsek najnevarnejša cesta v tem delu Evrope.
v
Jure Sterk znani slovenski "morski potepuh" bo oktobra priplul do avstralske zahodne obale
Primorske novice - Belokranjčan Jure Šterk je s svojo 6.5 metra dolgo lupinico objadral že veliko, nazadnje kar 63 dni neprekinjeno od brazilskega pristanišča Recife do Simonstowna, vmes je najmanj 3500 milj morja. Vetrovi in tokovi spodnejga Atlantika pa še nevihte povrhu so ga nosili malo tudi sem ter tja. Zdaj je doma v Sloveniji in se pripravlja na novo jadranje po Indijskem oceanu proti zahodnim obalam Avstralije, toje novih 6000 milj morja. Sloveniji bo pomahal spet oktobra letos.
Je jedrska elektrarna v Krškem tempirana bomba?
/Jana/- V Krškem so že pred enim letom za te dni načrtovali odklop zaradi večjih vzdrževalnih del. To je v tem času srečno naklučje, saj se zdi, daje v vojni med Srbijo in Natom JE v Krškem največja nevarnost. V Krškem pravijo, da je vse pod nadzorom. Prof. dr. Andrej Stritar je izjavil, daje bila nevarnost v zvezi z JE v Krškem leta 1991, ko so Slovenijo preletavala jugoslovanska letala hujša kot je danes (takrat je Sloveniji iz Beograda pretil predvsem Vojislav Sešelj).
V	Portorožu so jezni na Ljubljano
Portorož/Večer/- Slovenija izda vsako leto koledar prireditev. Letos so v Portorožu jezni na Ljubljano, češ da Turistična zveza Slovenije v letni koledar prireditev ni uvrstila velikih prireditev, ki se bodo letos odvijale v Portorožu in drugje na Primorskem.
V	koledarju celo ni Festivala morja in sonca, niso zajeti niti kraški prazniki terana in pršuta, praznik češenj v Goriških brdih itd. Toda sama predsednica portoroškega turističnega društva Andreja Humar Fatorič je priznala, da je veliko nereda že v Portorožu. Turistično združenje Portorož (GIZ občine Piran), ki bi bilo moralo podatke o večjih prireditvah v piranski občini poslati v Ljubljano, tega enostavno ni storilo. V Ljubljani pravijo, da so že lani oktobra pozvali organizatorje po vsej Sloveniji, naj pošljejo sezname prireditev. Prireditve za katere niso dobili obvestila enostavno niso uvedli v katalog.
Zakaj ne voditelj na in validskem vozičku ?
Ljubljana /Vikend Macazin) - Na zaslone TV Slovenija se bo kmalu vrnila oddaja z naslovom Volja najde pot in bo namenjena predvsem zbliževanju sveta invalidov in drugih "drugačnih". Invalidi sami bodo sodelovali v ekipi, ki bo oddajo pripravljala, zdaj pa se pojavlja še vprašanje: zakaj ne bi oddaje vodil voditelj, kije na invalidskem vozičku?
Množično grobišče na trasi avtoceste
Maribor/Deloeax/- Predstavniki Inštituta za sodno medicino in delavci Pogrebnega podjetja Maribor so te dni v gozdu med Teznom in Bohovo začeli sondiranje domnevnih množičnih grobišč ubitih po koncu druge svetovne vojne. Našli so več posmrtnih ostankov, iščejo pa še naprej. Tu bodo namreč gradili novo avto traso.
Gorenje najprodornejši proizvajalec bele tehnike
Velenje /Jana/ - Po razstavi v Kolnu bi lahko rekli kar "proizvajalec barvne tehnike". Gorenje namreč zdaj izdeluje hladilnike, pralne stroje, sesalce, kuhinjske štedilnike v prelepih štirih barvah: so srebrni, rdeči, modri in zeleni. Uvajajo tudi druge novosti, n.pr. zaobljene hladilnike z velikimi ročaji, štedilniki so romantični... še bolj živopisni pa so strojčki za pripravo hrane, prevladujejo odtenki zelene, modre in rumene barve. Sesalci za prah so prava modna industrija za ženske oči. Gorenje proizvede skoraj dva milijona strojev letno, od tega 95 odstotkov za izvoz v države EU.
Tudi Slovenija ima opal
Maribor /Večer/ - V mariborski univerzitetni knjižnici je bila do 9. aprila na ogled razstava Minerali Pohorja in Kobanskega. Prvič je bilo predstavljeno kar nekaj mineralov, ki so bili najdeni v zadnjih letih na tem območju. Za strokovnjake je zanimivih nekaj primerkov kalcedona in opala. Dva primera opalov so predstavili kot nakit (broška, obesek za verižico), kar je prva predstavitev v Sloveniji najdenih in obdelanih poldragih kamnov.
Pri mar ij dr. Ana Kregelj Zbačnik, ki se poklicno ukvarja s vprašanji družin e je zaskrbljen a
prim. dr. Ana Kregelj Zbačnik Ljubljana /Demokracija/- Prim. dr. Ana Kregelj Zbačnik je poslanka Janševe Socialdemokratske stranke (SDS) v Državnem zboru RS in predsednica odbora DZ za zdravstvo, družino in socialne zadeve, ima sama štiri otroke, obenem pa je uspešna tudi v svojem poklicu. Ano Kregelj Zbačnik skrbi prihodnost slovenskega naroda glede na demografsko stanje (več smrti kot rojstev). Pravi, da bije že plat zvona in da se mora Slovenija čim prej odločiti za filozofijo življenja in ne smrti. Država pa je dolžna to omogočiti z ustrezno zakonodajo (družinsko, socialno, davčno, stanovanjsko itd).
FILATELIJA
Letošnji drugi sklop znamk je izšel 23. marca, ko je bilo izdanih 5 znamk in sicer znamka o cinabaritu, znamka za 50-letnico Sveta Evrope, znamka za tematiko Evropa, znamka v počastitev 50-letnice Filatelis-tične zveze Slovenije in planinska znamka z Golico nad Jesenicami. Cinabarit je mineral temno rdeče barve, po kemični sestavi je živosrebrni sulfat in edina ruda iz katere se pridobiva živo srebro. V Idriji so našli živo srebro leta 1490.
		
Pogled na tarče		
Sprevrženi sistem vrednot
Slovenka Drakulič je pisateljica in novinarka, ki se je leta 1991 izselila i: Zagreba. Trenutno Živi v Berlinu. Pričujoči tekst je napisala za torinsko Stampo in splitski Fcral Tribune; z njenim dovoljenjem l\a objavljamo tudi v Delu.	...... -	, .
' I/, dneva v dan gledamo njihove televizijske in časopisne podobe, pospremljcne z vestmi o tem, kako Srbi kljubujejo bombardiranju. Stojijo na mostovih, držeč se za roke, ali pa se zbirajo na trgih sredi Bo o« rada. kjer vsak dan prirejajo rockovske koncerte. Na prsih jim visijo papirnate tarče. Beseda 'tarča' je izpisana v angleščini, kajti sporočilo je namenjeno tujcem. Zahodu, svetu, ki se je zarotil proti njim. Prav takšne tarče delijo njihovi aktivisti ljudem, ki se na ulicah nemških in italijanskih mest udeležujejo demonstracij proti bombardiranju. Po novinarskih poročilih so takšne tarče v modi, bodisi velike, odtisnjene na majicah, ali povsem majhne, kakor /načke. kakršne se nosijo na zavihku. V kratkem času so Srbi to tarčo vsilili kot svoj zaščitni znak, s katerim enotno, hrabro in odločno kljubujejo vsemu svetu.
Ko jo nosijo na sebi. se spreminjajo v žive tarče in tako vsem sporočajo, da so Natovc bombe pravzaprav namenjene njim, pa naj zahodni politiki še tako vztrajno trdijo nasprotno. In da bi jim še bolj olajšali nalogo, jih ovešajo in pripenjajo nase - naj kar merijo nanje. mirne, nedolžne prebivalce majhne, neupravičeno napadene države. Celo svoje otroke jih ni strah spremenili v takšne žive tarče.
Revija Time je na naslovnici objavila fotografijo deklice v rdeči jopi. tudi ona \ ročici drži papir s koncentričnimi krogi. Ni ga prijela sama. nekdo ji gaje potisnil v roke. In ta nekdo - njen oče, mama, učiteljica, sosed - se je poigral s simboliko tarče na izjemno ciničen način. Vsiliti takšen znak otroku, v tem primeru res nedolžnemu človeškemu bitju, in hkrati bili državljan Srbije, je skrajno cinično. Vsi se še spominjamo podobnih fotografij iz Sarajeva izpred nekaj let. na katerih so prav tako nastopali otroci, podobni tej beograjski deklici. Ampak lisli otroci niso imeli larč - sami so bili tarče. Na fotografijah in posnetkih, ki se jih spominjamo, jih je zadel ostrostrelec ali granata.
O eni takšnih deklic, ki je čudovito plesala, je CNN lani predvajala dokumentarec. V filmu dekličina mali ponosno kaže plesno obleko, torbico, plesne čeveljce. Po Sarajevu, kjer so bili otroci res tarče, noben normalen človek ne bi mogel tarče uporabiti na tak način. Razen v sistemu očitne sprevrženosti vseh vrednot in pomenov, v avtističnem carstvu Srbije.
In tako v Beogradu sije poletno sonce, medtem ko nedolžni državljani tarče stoje poslušajo koncert, nato pa odidejo domov. Obedujejo, berejo časopise, spijo, gledajo poročila, gredo na delo, se luširojo. pečejo kolače. Ponoči jih vznemiri eksplozija kakšne rafinerije, tovarne ali ministrstva, plamen, ki švigne skoraj do neba, m snah. da bi katera od raket padla pelslo metrov bolj levo ali desno. A v nasprotju s Sarajevčani prebivalci Beograda - kljub nekaj naključnim žrtvam - niso tarča. Oni to vedo; prav zalo lahko kljub strahu prenašajo noči.
Medtem le nekaj slo kilometrov stran neki drugi prebivalci te iste države Srbije dan za dnem stojijo v blatu, na dežju. Bodisi na meji z Makedonijo v 25-kilomelrski koloni, bodisi na prelazu Blacc, kjer 50.UDU ljudi živi in umira brez hrane in medicinske pomoči, bodisi v begunskih taboriščih čez mejo v Albaniji.
Ti ljudje se nimajo kam vrniti, nimajo kosila, ne poročil, ne koncertov, nimajo domovine. Ničesar nimajo. Oni ne potrebujejo papirnatih larč. ne potrebujejo simbolov. Oni vedo. da so tarča, vsak moški, vsaka ženska, vsak otrok. Ze milijon Albancev s Kosova je razseljenih, kar je samo lepši izraz za etnično čiščenje. Toda oni so - Albanci. So nekaj drugega. V takšnem sistemu stvari, v katerem se Srbi doživljajo kol žive tarče in v katerem tarča postaja simbol nedolžnosti njihovega naroda, v tem logičnem preobratu ic možno reči. da so si Albanci zaslužili lakšno usodo. Mar niso podpirali teroristov OVK in neodvisnega Kosova? Mar niso klicali Nata? Tu imajo torej svojo neodvisnost, tu imajo Nato...
Teh skoraj milijon prebivalcev Srbije, pregnanih z domov, prek petdeset razdejanih kosovskih vasi. kdo bi vedel koliko pobitih civilistov, vse to za človeka, ki sredi Beograda posluša koncert, nuna nikakršne zveze z. njim, prav tako kot bombardiranje. Nobene /.veze nima s prebivalcem Alcksinca. čigar hiša je bila po naključju zadela, ali z njegovo ženo. ki leži v bolnišnici Obupujejo. Zakaj neki se jim 10 dogaja? Kaj so vendar zagrešili? Čisto navadni ljudje so. ki se brigajo zase, učitelji, upokojenci, študentje, ne pa politiki. Res ne veni. zakaj nas bombardirajo, reče ženska, katere hiša je porušena.
In zdaj si li isti ljudje, prebivalci Srbije, ki niso Albanci, kajti Albancem je že zdavnaj odvzet ne le državljanski, temveč tudi človeški status, ti isii ljudje, ki jih niso zanimali niti Sarajevo niti Srebrenica, ne Dubrovnik ne Vukovar, celo Drenica ali Račak ne - ti isii ljudje si dovolijo paradiraii s papirnatimi tarčami na prsih.
vojna je bila nekje drugje. Zdaj pa so na vsem lepem žrtve, zalo nosijo tarče in se verjetno sploh ne zavedajo neznosne simbolike te zamisli. Njihove roke so čiste, vest mirna, pa Čeprav so njihovi sinovi na Kosovu, kjer se seveda branijo pred teroristi.
Miroljubni meščani, ki protestirajo na poletnem soncu ali zvečer, v soju sveč (še en sprevržen simbol miru), še vedno nočejo razumeti, da je 10 njihova vojna, že vse od 1987., 1991., 1992., pa naj sc šc luko doživljajo kol žrlve, in ne kot protagonisti te vojne.
Nihče od teh meščanov ne pričakuje, da bi se veselili bombardiranja lastne države. Toda avtizem. kakršnega izpričujejo, jc strašen, nepojmljiv. Ovešanje otrok s papirnatimi tarčami, da bi tako svetu poslali sporočilo o lastni nedolžnosti, je groteskna laž. Kajti Srbi v Srbiji niso žrlve - Albanci so njihove žrtve. Njihov fascinanlni avtizem se kaže ravno v njihovi nepripravljenosti, da bi naposled doumeli, celo tedaj, ko so kaznovani, ko so bombardirani. Še vedno se ne vprašajo: Kaj smo vendar zakrivili? Smo morda vendarle ku| zagrešili?
Ta odsotnost vsakršnega dvoma, vsakega spraševanja o lastnem ravnanju, je osupljiva, zastrašujoča. In vendar je odgovor, ki ga ne želijo slišati, povsem preprost: oni, prebivalci Srbije, so krivi za okoliščine, v katerih so se znašli, sami so krivi za bombardiranje. Oni so odgovorni za stisko Albanccv in vse težave, ki so jih povzročili že prej (prav tako, kot so. mimogrede, Hrvati odgovorni za Dietclj in Krajino).
Njihova odgovornost je ta, da že več kol deset let. zdaj žc skozi iretjo vojno, na oblasti ohranjajo isiega človeka, Slobodana Miloševica. Ta politična odgovornost je zaradi spleta zgodovinskih okoliščin (izhod iz komunizma, pomanjkanje demokratične tradicije in jasne politične alternative) sicer nekoliko manjša, njihova moralna odgovornost pa prav nič.
Toda srbski državljani še vedno ne vidijo povezave med bombardiranjem in Miloševicevo oblastjo, med Miloševičevo oblastjo in lastno odgovornosljo. Nobena oblast, niti diktatura, se ne more obdržali brez vsaj lihe podpore državljanov. Toda srbski intelektualci in opozicija še dandanes, celo kadar si drznejo kaj reči zoper Miloševica, ne omenjajo Albancev in njihovih težav. Sposobni so tarnali, da jim Zahod ni pomagal, da jih nihče ne razume, hkrati pa popolnoma ignorirajo trpljenje svojih sodržavljanov, kot da bi jih ne bilo.
Zalo nihče od njih ne more biti rešen odgovornosti za podporo Milošcviču, četudi se te odgovornosti sploh ne zavedajo. Mar niso vedeli za trpljenje Albancev? Ničesar da niso slišali? Res škoda. Lahko bi slišali, lahko bi izvedeli, ko bi le hoteli. Toda ludi tokrat, podobno kot prej, unisono in homogeno še naprej lažejo vsemu svetu v obraz. Kljub pričevanjem, poročilom, posnetkom, skratka, kljub dejstvom. In. kar je šc pomembneje, še naprej lažejo celo samim sebi. še naprej živijo v zaprtem sistemu, ki so ga sami ustvarili.
Zato smo v Srbiji priče dvem vzporednim tragedijam. Prva jc trpljenje albanskega naroda, njihov eksodus, ki mu nekateri že rečejo gcnocid. Zdaj nič ne pomaga spominjati (čeravno ne bi smeli pozabiti), da njihovo usodo delijo tudi Hrvati in Bosanci in cclo Srbi iz Krajine. Druga tragedija je avtizem srbskega naroda, ki sc ne zaveda svoje politične, moralne in zgodovinske odgovornosti. MiloŠevič bo v zgodovini zapisan kol zločinec: nekega dne se bo morda prisiljen zagovarjati pred sodiščem in bo obsojen za svoja grozodejstva. Toda srbski narod, prav zato. ker ni znal obračunati z Miloševičem. ne more vstopiti v zgodovino kot nedolžna žrtev njegove diktature in agresije Zahoda. Papirnate tarče na junaških prsih jim prav nič ne pomagajo.
Vse dokler se bodo Srbi obnašali, kot da so kot državljani nedolžni, da so krivi samo politiki, samo Milošcvič. Šešelj ali Draškovic-vse dotlej ni nikakršnega upanja, da se bo kaj spremenilo. Vse dotlej se bodo čudili, lagali in paradiraii pred svetom v groteskni karnevalski veselici na beograjskih ulicah. Niti morebitni kompromis, ki bi Miloševica obdržal na oblasti, niti popoln poraz in kapitulacija ne bosla imela nikakršnega pomena, dokler Srbi ne bodo doumeli, da je glavni del naloge pred njimi samimi.
Oni morajo naredili, česar namesto njih ne more narediti nihče drug, ne Zahod, ne Nato, ne Soros. ne tuji krediti, nihče. Sami morajo opravili z Milošcvičevim režimom, kot tudi z lastno zaslepljenostjo. poslušnostjo, oportunizmom, ravnodušnosljo. manipulacijo in strahom, na katerem temelji sedanji režim. Poleg obla.sti morajo, skratka, spremenili tudi sami sebe. Za začelek tako, da v Albancih začno videti ljudi. Da nekdo, vsaj kdo izmed njih, reče kakšno besedo o Albancih, da jih začne upoštevali, da uvidi njihovo trpljenje, dase zamisli nad njihovo usodo. Trenutno o takšni zavesti ni niti sledu. Pravzaprav se zdi, da je takšnega zavedanja manj kot kdaj prej. Za zdaj jc tarča, kot sprevrženi simbol srbskega stanja zavesti, še vedno v rokah deklice, ki je pravzaprav nihče ne napada Sluvenku Drakulič
15. A. i m
Kljub sorodnejšima "propagandistoma" Stalinu in Brežnjevn
Miloševič bliže Goebbelsu Kje so meje propagandne vojne
O razpletu balkanske tragedije ne bodo odločale propagandne bombe, ampak tiste prave
Temelj vsake totalitarne družbe je prežetost z ideologijo "big brother is watching you", veliki brat te opazuje. Diktator mora svojim pocUožmkom najprej vsiliti vtis, da ni kotička, kamor bi se lahko skrili. Kot pa vedo vsi dobri propagandisti, totalitarna služba potrebuje še Cilj, ki je svet in o katerem se ni mogoče pogajati, ter Sovražnika, ki je kriv, da tega še niso dosegli. Potem je tu seveda še Resnica, tista, ki ne prenaša drugih, nasprotnih in etnično razlikujočih se resnic, ki bi se lahko potem pogajale med seboj in iskale skupni modus vivendi, kar je morda najbolj preprosta razlaga pojma demokracija. Miloševičevavelikosrbska propaganda, pa čeprav ima svoje balkanske posebnosti, pri uresničevanju teh temeljnih zahtev totalitarne družbe močno spominja na doslej najbolj grozljivi propagandni stroj, ki ga je v nacistični Nemčiji tridesetih in štiridesetih let tega stoletja vodil Joseph Goebbels.
NAPAČNA STRAN
Celo Srbi radi pripovedujejo šalo o vozniku na napačni strani ceste, sajjoje nekoč objavila celo Politika v svoji angleški izdaji. Šala govori o Srbu, ki na prometni zahodnoevropski avtocesti mirno vozi po napačnem pasu, nasproti vozeči vozniki pa se mu divje umikajo.Nenadoma Srb zasliši razburjeno radijsko sporočilo: pozor, nek norec vozi po napačnem pasu! "Najmanj deset tisoč norcev vozi po napačni strani!" se razjezi Srb in še bolj pritisne na plin. Resnica, kot jo danes vidijo Srbije ravno nasprotna resnici drugih ljudi, in to je velikanski uspeh procesa, ki sta ga konec osemdesetih let na univerzi in v medijih začela Slobodan Miloševič in njegova leninistična soproga Mirjana Markovič. Najbolj presenetljivo je, daMiloševičevemu režimu za ustoličenje Resnice sploh ni bilo niti treba utišati vseh medijskih glasov, saj je srbska opozicija dolgo časa upravičeno opozarjala, da ima Tudmanova Hrvaška manj neodvisnih časopisov in radijskih postaj. "Večina Srbov ni obveščena, kar je velik problem. Toda mogoče se je informirati. Če hočete, lahko berete publikacije, ki povedo vse o grozotah o Bosni. Toda večina ljudi preprosto noče vedeti," je leta 1992 časopisu Washington Post povedala srbska sociologinja in mirovnica Vesna Pašič. Njene besede bolj ali manj držijo še danes. Tako kot Nemci še štiriinpetdeset let po porazu nacizma se bodo morda tudi Srbi nekoč nelagodno spraševali drug o drugem: si vedel, kaj se je dogajalo, in nisi hotel vedeti? Tako kot Hitlerjeva Nemčija je tudi Miloševičeva Srbija v stanju skupinske psihoze, ki jo lahko ustvari samo dvajseto stoletje s svojo množično kulturo in možnostjo spreminjanja obveščenosti v propagando.
SRBSKI FATALIZEM
Zanimivo pa je, da Miloševičev propagandni stroj kljub komunističnemu pedigreju njegovega stvarnika raje primerjajo z Goebbelsovo kot s Stalinovo ali Brežnjevovo umetnino. Videti je, kot daje v politiki srbskega predsednika toliko fatalnosti, da lahko za primerjave zadostuje samo najbolj morilski propagandni stroj, kar jih pozna človeška zgodovina. Srbski fašizem, ki ga v Sloveniji rojeni švicarski psihoanalitik Paul Parin imenuje balkansko mačistični, seveda nikoli ne bo zmogel nemške obsedenosti z natančnostjo in detajli, zato iz Srbije tudi ni veličastnih fašističnih parad ali združevanj, kot jih je v Zmagoslavju volje dokumentirala Leni Riefenstahl. Toda tisto najpomembnejše v morilskem fašizmu dvajsetega stoletja, število žrtev, kijih uspejo pobiti, ne da bi se pri tem uprla domača družba, se lahko v Srbiji po štirih balkanskih vojnah in njihovi različici koncentracijskih taborišč ter množičnih usmrtitev morda že postavi ob rob Hitlerjevi in Goebbelsovi Nemčiji. Balkanski mačizem, ki se od mediteranskega loči po ruskem navdihu, pa po Parinovem prepričanju omogoča še kleptokratsko družbo, ki ji ni mar za nič drugega, dokler lahko posamezniki s svojimi zasebnimi SS-vojskami kradejo do onemoglosti. Življenja so pri tem še najmanj vredna. Nemški fašizem je imel vsaj v svojem prvem obdobju mogočnejše družbene ambicije. Z zanikanjem versajske pogodbe se mu je posrečilo vrniti zunanjepolitično samozavest, s ponovno oborožitvijo in javnimi deli paje opravil še s kronično nezaposlenostjo vveimarske republike.
Goebbelsov nacizem je vrvel od velikopoteznih družbenih projektov, v katerem je sodelovala večina prebivalstva germanske krvi. Na porumenelih slikah lahko vidimo vesele kolone delavcev, ki pojoče odhajajo na delovišča avtocest, ali pa strumne mladenke in mladeniče,ki po ukazu voditelja telovadijo na travi. Miloševiču ni bilo treba na novo izumljati vseprisotne organizacije družbe, saj jo je podedoval skupaj s komunistično ureditvijo dela in zasebnega življenja. Razvpita balkanska lagodnost pa mu z veseljem odpusti, da ljudi ne preganja v telovadnih dresih po travah, ampak jih pusti v kavarni kaditi cigarete pri kozarčku slivovega žganja.
Miloševič ima še eno prednost, romantično srbsko poveličevanje tistih, ki izgubljajo. Po treh izgubljenih velikosrbskih projektih v Sloveniji, Hrvaški in Bosni mu zdaj uhaja še Kosovo, gospodarstvo in sociala pa sta na dnu. Kljub temu je videti, da ne potrebuje niti iluzije nemške fašistične učinkovitosti v času pred drugo svetovno vojno, Miloševičeva propaganda je tako učinkovita, da mu za zedinjenje srbskega naroda zadostuje vojna. V mnogih drugih pogledih pa sta si srbski vožd in dirigent nemškega propagandnega stroja Joseph Goebbels zelo podobna. Njuni osebni izkaznici razkrivata človeka z močnim občutkom družbene odrinjenosti, ki jo je srbski vožd. sin razbite družine in samomorilskih staršev, skušal že od nekdaj premagati s pomočjo soproge Mire Markovič. Zadnji ameriški veleposlanik v nekdanji Jugoslaviji Warren Zimmermann v Miloševiču kljub temu opisuje neverjetno hladno osebnost, kije nikoli ne gane trpljenje ljudi okrog njega.
Hitlerjev minister za ljudsko prosveto in propagando Goebbels je občutek odrinjenosti, za katerega seje tako kruto maščeval s svojimi projekti, dobil zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti. V nacistični Nemčiji morda ni bilo visokega funkcionarja, ki bi s črnimi lasmi, šibko postavo in eno nogo krajšo od druge manj spominjal na arijski ideal svetlolasega mišičastega mladeniča, kljub temu paje prav Goebbels mojstrsko slikal idealno podobo ljudstva, ki si končno zasluži svoj tisočletni prostor. Tudi v najbolj mračnih dneh druge svetovne vojne, ko seje Nemcem približeval poraz na vseh frontah, seje z ideološko organiziranimi zborovanju bojeval proti vdanosti v usodo. Nedavni koncert zvezde novokomponiranih pesmi in Arkanove soproge Cece med Natovim bombardiranjem Srbije spominja na nemške fašistične akcije za dvig ljudskega duha. Ce bodo tudi v Jugoslaviji takšne metode neuspešne, ima tudi Miloševič na voljo hitlerjanski ali goebbelsovski odhod s političnega prizorišča -samomor.
KONEC PROPAGANDNIH BOMB
Goebbels pa vsej svoji mračni genialnosti navkljub ni imel na voljo vseh sredstev, ki jih lahko danes izkorišča Slobodan Miloševič.Nacizem je zažigal knjige ter nadzoroval radio in časopise, srbski režim pa lahko isto doseže z nadzorom nad državno televizijo.Najpomembnejše bojišče današnje propagande paje internet, o katerem nacisti seveda niso niti sanjali. Ne dvomimo, da ga ne bi znali izkoristiti do konca, tako kot ga danes zelo učinkovito uporabljajo mednarodni neonacisti. In tudi na srbskem virtualnem nebu divja propagandni boj za življenje in smrt. Tam lahko neodvisna radijska postaja B-92 oddaja tudi takrat, ko ji oblast ustavi valove (www.b92.net), prav tako albanski radio (www.radio21.net/english/ headlines.htm) ali neodvisna srbska tiskovna agencija Beta (www-beta-preš.com). Po drugi strani pa na svojih internetskih staneh bombardirajo s svojim videnjem položaja provladni mediji in organizacije. Na koncu pa o razpletu balkanske tragedije vendarle ne bodo odločale propagandne bombe, ampak tiste prave, tako kot seje zgodilo v nacistični Nemčiji. Z dvema milijonoma ton bomb, kolikor so jih zavezniki zmetali na Nemčijo in njeno vojsko po Evropi, so državo tako sesuli v ruševine, dajo je še pol stoletja kasneje groza pred samo seboj. V Srbiji mora Nato šele dokazati, da si upa tako daleč.	- Barbara Kramžar
V znaku vojne na Balkanu
ZAPISALI SO SE
Ko so iz beograjskega živalskega vrta leta 1991 spustili tanke na Vukovar, bi se bili morali v Natu vprašati, ali je čas za zravnanje srbske prestolnice z zemljo. Tudi med bombardiranjem Dubrovnika in Sarajeva bi se še dalo akademsko razpravljati... Ob koncentracijskem taborišču v Omarski in množičnem pokolu v Srebrenici je bilo že prepozno... Zavezniki letalske bitke za Kosovo niso izgubili lttos, ampak leta '91, ko so miže (jugoslovanska letala imenovana migi) preleteli hrvaški Vukovar. DELO. Ervin Hladnih Milharčič
Nemški železni kancler Bismarck je svoje čase zajedljivo govoril, da "Balkan ni vreden ene same strohnene kosti pruskega vojaka.' Podoben gnev na tihem občuti večina današnjih politikov in javnosti, le da tega ne želi razglašati.
PRIMORSKE NOVICE. 7.val. Vitko Kol;o/
Balkan je zaznamoval rojstvo našega stoletja, zaznamoval bo tudi njegov konec. PRIMORSKE NOVICE, 7. val. Vitko Kogoj
Skoraj ni srečanja, na katerem se ne bi našel kak mlad človek, ki trdi: 'Demokracija je slaba stvar. Ali ne bi bilo bolje, ko bi napravili red s trdo roko?' Nihče iz moje generacije ne bi mogel izreči kaj takšnega. To bi namreč, kot pravijo, pomenilo, da je edina stvar, ki se je lahko naučite iz zgodovine, ta, da se iz nje nihče ni naučil ničesar. NEWSWEEK, Otto Habsburški, sin poslednjega avstro-ogrskega cesarja Karta
Jelinčič dlako menja, narave nikdar Včeraj proti Srbom, danes za Srbe
Lahko torej računamo, da bodo Srbi čez petdeset let zahtevali Slovenijo... Čifurji se morajo zavedati, da ne bodo nikoli Slovenci niti ne bodo osvojili te dežele. Prej ali slej bodo morali priznati, da Lombrosova rasna teorija dejansko drži. Že Marx je tisti del Balkana imenoval gnojišče Evrope..
Zmago Jelinčič v (ljubljanski) TRIBUNI, leta 1991
Slovenije še nismo sčistili, saj je (desetdnevna) vojna trajala premalo časa. Srbi, ki so dobili državljanstvo, pa niti obrazca niso znali izpolniti v slovenščini, bodo čez 50 let tulili: 'Ovoje Srbija!' Zmago Jelinčič v NOVI DOBI, leta 1992
Letošnjega 3. aprila je Zmago Jelinčič - v imenu poslanske skupine SNS ob Natovih napadih na ZRJ - napisal pismo v srbščini Miri Markovič, ženi Slobodana Miloševiča, predsednici jugoslovanske (komunistične) levice: "Ne morem razumeti ne večjega dela slovenske politike ne manjšega dela slovenskega naroda, kako so pozabili skupnih 70 let... Ampak vedite, večina našega naroda je z vami. Zdržite in ne vdajte se!"
D ELP FAX. 9.4.1999
Večina Srbov res ni pravilno obveščena, kar je velik problem. Toda mogoče seje informirati. Če hočete lahko danes berete razne publikacije, gledate satelitsko televizijo, berete internet... Toda večina ljudi preprosto noče vedeti...
WASHINGTON POST (1992), Vesna Pašič, srbska sociologinja in mirovnica
Jana preseneča
Prva številka Jane ob začetku vojne v Jugoslaviji preseneča. Na prvi strani piše z velikimi črkami "Hitler, Stalin, Clinton?". Naslov se nanaša na intervju z Zmagom Jelinčičem, ki ga tednik objavlja v tej številki. Z Zmagom Jelinčičem? V času kosovske tragedije? In. v uvodni besedi glavne urednice Bernarde Jeklin niti ene same besede obsodbe za srbsko etnično čiščenje in genocid nad nedolžnim albanskim ljudstvom, namesto tega Jeklinova cinično konča svoje razmišljanje češ, da dajejo Američani zdaj lekcijo o človekovih pravicah Balkancem. Sledi članek Maje Lupša Eksodus, ki govori o grozotah, kijih preživljajo Kosovarji. Navaja njihove zgodbe: granatirali so, streljali, klali...in članek "popestri" s fotografijami trpečih Albancev, toda... toda nikjer v članku niti enkrat ni besede Srbi. Kdo granatira, strelja, kolje...?
Jugoslavija ima bojnih strupov dovolj
Jugoslovanska armadaje ena med mnogimi na svetu, ki razpolaga tudi s kar precejšnjimi zalogami kemičnega orožja. Gre za bojna strupa sarin in iperit. Nobena skrivnost ni, da je JLA že pred desetletjem v svojih laboratorijih, največji je bil nedaleč od Mostarja v vasi Potoci, razvijala kemično orožje. Že med vojno v BiH so "tovarno" zaprli in proizvodnjo preselili južno od Beograda v naselje Lučani, ki so samo za nepoznavalce nepomembna tarča letalskih napadov Natovih letal, in deloma v farmacevtsko tovarno Galenike oziroma kemično tovarno Miloje Zakič v Kruševcu. Vojska Jugoslavije bo te bojne strupe nedvomno uporabila v primeru Natovega poskusa pehotnega napada na Kosovo. Koliko imajo raket oziroma bomb s temi strupi se še ne ve. DNEVNIK
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSVV 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsyd@zcta.org.au
Princ Aleksander Karadžordževič Z radijskimi valovi nad Miloševiča
Nekako smo že vajeni, da se princ Aleksander Karadžordževič, pretendent na srbski prestol, ob pomembnejših balkanskih prelomnicah pojavi v svetovnih medijih. Tudi zdaj je rdeča nit njegovih rešitev v Srbiji vzpostavitev ustavne monarhije, ki bi ji bil načelu sam, vladala pa demokracija in pravo. Tako je obarvan tudi njegov prispevek v Newsweeku. Princ meni, da se bo po Kosovu Miloševič spravil nad Sandžak in Vojvodino. Predlaga zamrznitev oziroma odvzem premoženja, ki gaje Miloševičeva družina že pred leti spravila na varno v Švico, na Ciper in v druge države (te dni se govori, da se v času srbske tragedije njegov sin vozi z jahto po Mediteranu, sicer pa je hotel pred krizo zasebno pričeti graditi Disneyland v Požarevcu). Princ Aleksander se ogreva za novodobno različico radia Svobodna Evropa, s katerim bi se odpiralo oči zaslepljenemu srbskemu narodu. Meni, daje bombardiranje Nata takorekoč darilo Miloševiču, saj ima zdaj za sabo ves srbski narod. NEWSWEEK

Kultura
Slovenija
Razstava slovenskih pesniških prvencev
Ljubljana /Delo/ -Ob 100. obletnici Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti je bila do 18. aprila v dvorani Nuka na ogled razstava zbranih slovenskih pesniških prvencev iz prejšnjega stoletja. Najbolj skromna je bila zbirka Valentina Staniča Pesme za kmete ino mlade ljudi iz daljnega leta 1822, kije svoje knjige, kijih ni bilo malo, ne samo sam zalagal, ampak tudi tiskal. Na ogled je bilo tudi 14 almanahov, od Pisanic do Na razstanku, ter 40 samostojnih pesniških prvencev od Linhartovih Blumen aus Krain do drugih.
DROBTINCE
IS Hi,
■ *i<Si*». >« > U »i ?4ftLm «.l liWl l»
\im Skssd.
EROTIKA.
|V\N CANKAU.

Trnova pot mojega rodil
Ljubljana /Delo/ - Slovenci nimamo mnogo del, ki prikazujejo in obravnavajo razvoj naše državnosti. Tega se je lotil Bogdan Osolnik v knjigi O koreninah slovenske državnosti.
Njegova poezija živi Že 50 let
Maribor /Večer/ - Pesnik Ivan Minatti je praznoval 75. rosjtni dan. Prvo pesniško zbirko S poti je izdal 1947. leta, najbolj pa ga poznamo po njegovi pesniški zbirki Nekoga moraš imeti rad. Srečanje s pesnikom je tokrat priredila Založba Mladinska knjiga, ki je ob tej priložnosti izdala njegove zbrane pesmi z naslovom Pod zaprtimi vekami.
Z novim učbenikom slovenskega jezika v bodočnost
Ljubljana /Delo/ - Novi učbenik slovenskega jezika je že potrjen. Leta 1994 seje namreč na učbenik univerzitetnega profesorja in jezikoslovca Jožeta Toporišiča Slovenski jezik in sporočanje L, namenjenega učencem prvih letnikov gimnazij in drugih srednjih šol,
zgrnilo morje hudih očitkov. Nov učbenik je zdaj pripravila skupina sedmih srednješolskih in univerzitetnih profesorjev. Prva dva zvezka bosta izšla maja letos. Učbenik obsega novo didaktično metodo, ki poskuša učence pripeljati do dobrih govorcev, piscev, poslušalcev in bralcev.
Peta nova sedemdesetletnica
Maribor /Večer/ - Jubilej najboljšega slovenskega aforista Žarka Petana so označili njegovi založniki z novimi izdajami. Vsaka knjiga ima drugega založnika, samo dve sta plod slovenskega. Pri Obzorjih, ki so, v Znamenjih, izdala že Petanov roman Dvojčka pa denimo Veselega diktatorja (1994), Titovo intimno biografijo, je z lansko letnico, vendar izšla knjiga Vsak dan eden, afor¡stični koledar, segajoč od političnih, družbenih prek erotičnih in drugih afori-zmov. Sto Petanovih najboljših aforizmov po njegovem lastnem izboru je pravkar izšlo pri Karantaniji pod naslovom Svet v enem stavku.
K Žarku Petanu v Maribor je prišel tudi njegov nemški prevajalec Nikolaj Dutsch (levo)
Slovenci zapisani v zgodovini holly\voodskegafilma
Nova Gorica /Novi glas/- Pred kratkim se je mudil na kratkem obisku clevelandski Slovenec Joe Valenčič. Zbranim v Kulturnem domu je spregovoril o vrsti Slovencev, ki jih najdemo med igralci Holly\vooda.
Žarko Petan
AFORIZMI*AFORIZMI*
Kadar v vojni pobijejo vse sovražnike, pridejo na vrsto prijatelji.
Svet je mišnica brez sira.
Položaj je katastrofalen in se še izboljšuje.
Kdor ničesar ne ve, ne more ničesar pozabiti.
Režimski zgodovinarji nam kradejo težko preteklost.
Na koncu bo zmagala resnica, potem ko bo izgubila vse pomembne bitke z lažjo.
MISEL
Dva človeka gledata skozi re-
n ... , .. . „ ~	še tke: prvi vidi blato, drugi pa
Pesnik in publicist France TVe-de
Forstnerič iz Maribora je preje\ ' ' frederjck landbridge
Glazerjevo nagrado
za življensko delo
Državna odlikovanja kulturnikom
Ljubljana /Delofas/- Predsednik RS je 13. aprila odlikoval s srebrnim znakom svobode RS Lutkovno gledališče Ljubljana (ob petdesetletnici delovanja za zasluge v slovenski kulturi in uveljavljanje slovenske umetnosti doma in po svetu) in posmrtno slikarja Jožeta Tisnikarja (za njegovo bogato ustvarjalno delo). S častnim znakom svobode RS je ob osemdesetletnici slovenskega baleta za umetniške dosežke in druge zasluge na tem področju odlikoval baletne soliste Mojmira Lasana, Lidijo Sotlar in Magdo Vrhovec. S tem odličjem je odlikoval še književnico, igralko in šansonjerko Svetlano Makarovič (za ustvarjalne zasluge pri razvoju slovenske lutkovne umetnosti in literature za otroke), profesorja Janeza Mrdavšiča (za zasluge pri bogatitvi kulturne podobe Koroške in v pedagoškem dehi), igralca in animatorjaNacetaSimončiča in direktorja LGL Ignjacija Šunjiča.
Začeli so se Slovenski glasbeni dnevi
Ljubljana /Delofas/ -S koncertom Big Banda RTV Sloverdppodvcdstvan didgeita Lojzeta K lajieana na ljjblpnski _eiezniški postaji so se zaeeli petnajsti S bvenski gJa^^eii dnevi. S Jedil j= otvoritveni koncert orkestra Slovenske fOhaim onip, tradicionalna N oe slovenskih skladateljev, koncert L jjblanskega godalnega kvarteta in šs skl£pnikoncertSin Jbnikov RTV Slovenija. V Kri ankah poteka m enamdnim uzikološki sin pozij na Ihti o Ideja celostne umetnine ob koncu tisočletja, posebej pa bodo priredili še okroglo mizo posvečeno pred meseci umrlemu velikemu slovenskemu skaldatelju Primožu Ramovšu.
Nova knjiga "Pomlad pod Krasom "
Trst /Svobodna Slovenija/ -Knjigo avtorja Stanka Vuka so predstavili v Peterlinovi dvorani na večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Gre za izbor črtic, pesmi in pisem, ki je pred nekaj meseci izšel pri mariborski založbi Obzorja. Ob predstavitvi knjige so počastili tudi spomin na Vuka in njegovo ženo Danico Tomažič, ki soju leta 1944 umorili (ne)znani storilci. O knjigi sta spregovorila nekdanji slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič in umetnostni zgodovinar Marko Vuk. Pavšič je dejal, da ima slovenski Trst v Stanku Vuku idelanega predstavnika, mučenika in someščana, ki je načrtoval kakšno naj bi bilo slovensko kulturno življenje v Trstu.
¡5.4.1999
Dvajset dni dolg maraton od Svdneva do Melbournea
O NOVEGA CILJA
Dva koncerta Hrušiških fantov v Sydneyu, Mirko prispel na enega...
Namen urednikov Glasa Slovenije je bil. da bi na koncertih Hrušiških fantov predstavili tudi Mirka Lebarja. Toda v petek, 26. marca, ko se je koncert odvijal v Slovenskem društvu Sydney, je letalo Laude zamujalo kar nekaj več kot dve uri. tako da so se Mirko, Ludvik in Niko namestili za prvo noč kar v hotelu na letališču, ura pa je kazala že krepko čez deveto.
Tudi naslednji dan. v soboto. 27. marca bi se jim skoraj ponesrečilo... Po namestitvi na domu urednikov Glasa Sloveni je se je skupina zjutraj podala proti Palm Beachu, na poti do tja pa sta se Mirko in Ludvik želela dvigniti s padalom z obmorskega travnika. Veter je bil žal tako močan, daje že na samem startu dobesedno zagnal padalo na drevo tako, da se je s svojimi nitkami zavozlalo po vejah in "reševanje" je trajalo, ob pomoči še dveh Avstralcev, več kot eno uro.
Čeprav je potem skupina zamudila pol koncerta, je bilo še vseeno dovolj časa, da so Mirku Lebarju in njegovima spremlje-valcemaTriglavčani oziroma voditelj koncertne prireditve Hrušiških fantov Peter Krope ter gostujoči fantje izkazali posebno čast. Triglavčani so Mirku, tako kot vsem Hrušičanom, podarili pravi avstralski akubra klobuk.
Mirka Lebarja, ta čas glavnega ambasadorja Slovenije po avstralskih prostorih, bi lahko, kar se promocije Slovenije tiče, primerjali z olimpionikom Leonom Stukljem. "Zaslovenski turizem in nasploh za promocijo Slovenije po svetu je naredil več kot vsi slovenski politiki in turistični delavci skupaj", tako so večkrat zapisali slovenski novinarji.
K uspehu maratonske "dirke" sta prispevala tudi s p remije v a le a Lud vik (kuhar in voznik avtodoma) in Niko (maser)
Štirinajstdnevno potovanje po avstralskih cestah je bil za oba novi izziv; Niko je ob Mirku pretekel ničkoliko kilometrov, Ludvik pa je ustvarjal v avtodomu vzdušje in "toplino " doma
Iz Sydney
proti Melbourneu
Mirko je letos od 29. marca do 13. aprila poganjal svoj invalidski voziček z rokami po izredno prometni avtocesti od Sydneya do Melbournea.
Na njegovem vozičku je vihrala majhna slovenska zastavica, na zadnejm delu vozička pa je pisalo v angleščini: "Mirko Lebar iz Slovenije - maraton na invalidskem vozičku od Sydney do Me-bournea". S temi znaki ga je opremil Florjan Auser, Mirkov sydneyski gostitelj. Vse seje začelo zares s startom pred Operno hišo v ponedeljek, 29. marca 1999, kjer so se razen urednikov Glasa Slovenije zbrali še Alfred Brežnik, častni konzul RS iz Sydneya. Ivan Koželj, predsednik Slovenskega društva Sydney, Marija in Jože Pliberšek - starša Tanve Pliberšek, Angela in Maks Mikuletič ter Hrušiški fantje s svojimi avstralskimi slovenskimi gostitelji. Slučaj je namreč hotel, da so se v Sydneyu zbrali Mirko in Hrušiški pevci ob istem času in ti so Mirku za srečno pot zapeli nekaj prelepih slovenskih pesmi. In še en slučaj je hotel, da so fantje posvetili svojo pesem - namreč Florjanu Auserju, ki je prav na ta dan proslavljal Abrahama. Mirka in njegova dva spremljevalca. Ludvika Groboljšeka in Nika Pintariča je prisotnim predstavila Stanka Gregorič, nekaj besed je spregovoril Alfred Brežnik in Mirko je pričel svojo dolgo in naporno pot... Fotografija zgoraj desno: Mirka sta prišla ob cilju pozdraviti tudi Marija in Jože Pliberšek,(starša naše avstralske političarke Tanye Pliberšek); desno Mirkova "restavracija" s hrano "a'la carte"na poti do Melbournea -Ludvik res kuha O.K:
15.4. i m
Mirka sprejeli v ameriško društvo amputirancev
Sporočilo društva amputirancev Speaking on behalf of the Global Membership (7 foreign countries and 11 USA States) Stumps 'R US welcomes Mirko Lebar to his latest challenge in Sydney, Australia and confers upon him PERMANENT Membership in our USA based organization.
Don Sorkin. Stumps R'US , Chief Stump
Dobro je vedeti tudi to
Organizacija takega maratona je zahtevala posebna dovoljenja in tako sta Stanka Gregorič in Florjan Auser teden dni pred Mirkovim prihodom urejevala razne dokumente. Bilo je potrebno dobiti dovoljenje od NSW policije in ta postopek ni bil enostaven. Zbrati je bilo potrebno nekaj zemljepisnih in avto kart in do potankosti izračunati koliko kilometrov na dan bo Mirko prevozil od katerega do katerega kraja. Po Mirkovih predvidevanjih naj bi prevozil na dan 50 km v desetih urah. Policija je v svojih, nekaj strani dolgih pogo jih zahtevala to in ono; med drugim seveda vse potrebne oznake, "flashing lights" in drugo. V Sydneyu je bilo potrebno dobiti še dovoljenje od Operne hiše, da se lahko na njenih stopnicah prične tak maraton z nastopom pevske skupine. Tudi od Stadion Australia je bilo treba zaprositi za dovoljenje, da bo Mirko lahko prevozil krog po olimpijskem stadionu ob koncu njegove avstralske turneje.
V Viktoriji je vsa dovoljenja od policije in drugo urejeval Vinko Rizmal.
Canberrski pozdrav
Canberra - V soboto, 3. aprila je Avstralec Phil Whitelock iz Zenith Employment&Traininga, organizacije, ki trenira in zaposluje invalide pripravil v Slovenskem društvu Canberra sprejem za Mirka Lebarja, ki je prav ta dan prevozil na invalidskem vozičku okoli 300 km dolgo pot od Sydneya do Yassa. Z Mirkom in njegovima spremljevalcema se je uredništvo Glasa Slovenije srečalo že v Yassu. potem pa so se vsi skupaj podali v Can-berro.
Mirka je razen Phila VVhilcIocka in predsednika Slovenskega društva Canberra Alojza Kavaša ter predsednika Avstralske slovenske konference Cvetka Faleža, pozdravil tudi ACT minister za šport in rekreacijo Bili Stafaniak. Vsi so Mirku izročili simbolična darila. Mirko pa njim video in knjigo o Sloveniji.
Družba slovenskih rojakov je Mirku izročila ovojnico s prostovoljnimi denarnimi prispevki posameznikov in društva, Alojz Kavaš pa je vse goste povabil na kosilo. Phil Whitelock je izročil Mirku E-mail iz Združenih držav Amerike od društva amputirancev, ki ga je sprejelo med svoje članstvo.
Dobrodošlica v Alburyju
Aluurv- Mirko je prispel v Alburv z žulji na rokah, li so ga spremljali sicer že po prvih "prevoženih" kilometrih iz Sydneya. Tudi njegova zvesta spremljevalca Ludvik in Niko sta bila v krizi: Niko je pretekel ob Mirku nekaj sto kilometrov, skrbel je za masažo. Ludvik pa je imel še več dela in skrbi: vsak dan je bilo potrebno pripraviti nekaj obrokov hrane, moral je pospravljati avtodom. najbolj naporna pa je bila
Izreden sprejem v Melbourneu
Melbourne - Mirko je zaključi! svojo 1000 km dolgo pot v Melbourneu in sicer 12. aprila 1999. Sprejem in zaključek maratonaje bil organiziran v Bourke Street Mali, v centru Melbourne Citvja 14. aprila. Trije "maratonci" so bili gostje družine Rizmal in sicer tudi v Viktoriji nasploh izredno lepo sprejeti. Glavno organizacijo je skupaj z Verskim središčem, z društvom sv. Eme, Slovenskim narodnim svetom Viktorije in Svetom slovenskih organizacij koordiniral Vinko Rizmal.
prav gotovo monotona počasna vožnja za Mirkom (morda 5 km na uro).
Predsednik Slovenskega društva Albury je s svojimi člani priredil Mirku, Ludviku in Niku lepo dobrodošlico in pravo domačo večerjo.
Hrušiški fanti so se predstavili dostojno, z veliko topline in spoštovanja do svojih avstralskih slovenskih gostiteljev
Izročili so nam izvirno pesemsko dediščino Brkinov. Njihova, v večini ljudska pesem, je izzvenela domače in prijetno, izzvala pa je tudi marsikatero solzo. To pa še posebej med izročanjem daril dolgoletni urednici slovenskega radijskega programa na SBS-u Marizi Ličan. Slovenska izseljenska matica, kije Hrušičane poslala na turnejo v Avstralijo, se je tudi tokrat predstavila kot dober organizator, fantje pa zaradi svoje topline, preprostosti in domačnosti ter drobnih pozornosti zagotovo ne bodo pozabljeni. Fotografiji spodaj: Hrušiški funti pred Operno hišo in na koncertu Hrušiškili je zapel tudi Mirkov spremljevalec Ludvik Groboljšek (v sredini), predstavil seje s svojim izredno lepim glasom.
15.4.1999
PISMO
Veterani - bivši delavci na Snowy Mountain Scheme
Petdeset let poteka odkar se je pričelo kopati in graditi v Snowy Mountainsu, graditi gigantski hidroenergetski projekt. Veliko naših mož je dobilo službo v Snowyju in vsem so tisti časi zapustili v spominu neizbrisen pečat. Letos, ob 50-letnici pripravljajo v Snowyju veliko slovesnost in zato bo prav, da seje udeležimo tudi Slovenci.
Ivan Kobal, ki je že poznan pisec te zgodovine pripravlja novo knjigo. Urednika Glasa Slovenije zbirata posebno kroniko s podatki še živečih delavcev in izdelala sta velik dokumentarni projekt v znamenju te obletnice (seveda bo uresničitev tega projekta odvisna od finančnih sredstev). Tudi odpravnica poslov Veleposlaništva RS iz Canberre Helena Drnovšek-Zorko se zanima za priprave in je povabila nekaj rojakov v Canberra na pogovor. Na sestanku, ki so se ga udeležili Ivan Kobal, Stanka Gregorič, Florjan Auser in Cvetko Falež je bilo predvsem govora o slovenski zastavi, ki naj bi oktobra letos ob glavnih slovesnostih visela na drogu v Coomi, med zastavami drugih držav, tistih, ki iz katerih prihajajo bivši delavci Snowyja.
Veterani Snowyja se gotovo spominjate na spor okoli jugoslovanske zastave, kije pred tolikimi leti plapolala na drogu med drugimi zastavami, nekajkrat je bila na skrivaj tudi odstranjena, dokler ni na koncu izginila.
Avstralska slovenska konferenca je prevzela nase skrb, da bi ob letošnjem jubileju zagotovo na drogu visela slovenska zastava. Zato je Slovenski narodni svet ACT napisal nekaj pisem na Cooma Municipal Council in zaprosil za dovoljenje, da se obesi slovenska zastava. Za podporo je zaprosil tudi bivšega poslanca zveznega parlamenta za Eden-Monaro gospoda Jim Snowy-ja. Cooma Municipal Council je odgovoril na našo prošnjo pozitivno, vendar ni pripravljen kriti stroškov za preureditev drogov. To delo naj bi stalo okoli $ 2000.
Na srečanju z gospo Drnovškovo sem kot predsednik ASK prevzel nalogo, da zberemo denar in poskrbimo za postavitev droga, na katerem bi visela slovenska zastava.
Prosim vse veterane Snowyja in druge rojake, da denarno prispevajo za to, da danes tudi Slovenci pokažemo simbol svoje mlade države Slovenije s svojo zastavo.
Naj povem še to, da sta na sestanku v Canberri ponudila svoj simbolični in prvi prispevek za zastavo Stanka Gregorič in Florjan Auser (vsak po $ 10.00)
Organizacijo eventuelnih obiskov Coome in slovesnosti pa naj prevzamejo veterani sami.
Denarne prispevke lahko pustite pri Slovenskih narodnih svetih ali pa jih pošljete na naslov predsednika Avstralske slovenske konference Cvetka Faleža, 427 Bugden Ave, Fadden, ACT 2904
Vnaprej hvala in lep pozdrav
Cvetko Falež
""26.2J999 "
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri
PETICIJA Političnemu vodstvu Republike Slovenije Državljanom Republike Slovenije
Zgodovina Slovencev je zaznamovana s pomanjkanjem občutka, dolžnosti in obveze politikov do državotvornosti. Posledica tega je konstantno krčenje etničnega ozemlja Slovencev. Ta pogubna posebnost značaja slovenskega naroda, ki se sicer potrjuje kot trdoživa narodna skupnost, se s stopnjevano samozavestjo odpravlja, a še vedno prepočasi, predvsem med tistimi politiki, ki krojijo usodo mlade slovenske države. Iz ljubeznido domovine in zaskrbljeni za usodo male samostojne države Slovenije, ki mora za svoj nemoten razvoj zagotoviti pravične meje in njihovo varnost, želimo spodbuditi slovensko javnost, da s svojim odločnim mnenjem pritiska na slovensko vlado in pogajalce, da končno zavzamejo državotvorno držo do vprašanja naše meje v Istri, v prostoru, kjer smo bili Slovenci skozi vso našo zgodovino avtohtoni prebivalci. Vprašanje-meje v Istri jezaSfo vpolitično patološkoistanje-^ogajanj za zaprtimi vrati, kjer se ne upoštevajo zgodovinska dejstva in geostrateški položaj Istre, oblikovan skozi stoletja. Zgodovina bi takšno početje ocenila z oznako "veleizdaja".
Reševanje južne meje in še posebej meje na morju sodi med najbolj nedržavotvorne poteze slovenske • zunanje politike, ki ne vidi, ni sposobna videti ali celo noče videti pomembnih vidikov tega vprašanja. Zaradi ohranitve varnostne, ekološke, turistično-ribiške in siceršnje celovitosti Piranskega zaliva zhtevamo, da naša država doseže z dogovorom z Republiko Hrvaško ali s pomočjo vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov ali arbitrov:
1.	Takšno mejo na morju, ki bo zagotavljala neposreden teritorialno prost dostop s slovenskega teritorialnega morja na odprto morje.
2.	Polno suverenost nad Piranskim zalivom. Obvezno izhodišče pri pogajanjih naj bo upoštevanje zgodovinskih dejstev - meje občine Piran, predvsem pa južno mejo Svobodnega tržaškega ozemlja. Le tako se bo zagotovila pravična meja, ki bo garant vsestranskih dobrih odnosov med državama.
3.	Da se reševanje kopenske in morske meje ne kompenzira z reševanjem drugih odprtih vprašanj med državama.
4.	Da v zvezi s tem vprašanjem ne sme biti nobenih tajnih dogovorov in da se javnost sproti in celovito o vsem tem obvešča.
Utemeljitve in argumenti:
1.	Del polotoka Savudrija je bil od druge polovice 13. stoletja dalje sestavni del občine Piran. Leta 1891 je Pirančan Antonio Caccio z oporoko zapustil svoja zemljišča v Savudriji mestu Piran, pod pogojem, da teh zemljišč ne odtuji ali proda; Leta 1893 je mestna oblast Pirana sprejela dediščine g. Caccie. Savudrija in Kaštel sta bila še leta 1952 sestavna dela Republike Slovenije.
2.	Še po 1. svetovni vojni je bil na podeželju do črte Umag-Buje-Buzet slovenski živelj. Leta 1910, ob ljudskem štetju, so bili avtohtoni prebivalci Savudrije le Slovenci in Italijani.
3.	S pripojitvijo cone B Jugoslaviji leta 1954 ni bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško, veljavna pa je še vedno administrativna meja STO. K temu zgodovinskemu dejstvu je potrebno dodati še načelo razdružitve SFRJ, sprejeto na podlagi ugotovitve Badinterjeve komisije.
4.	Republika Hrvaška bi morala upoštevati, daje Istro, Reko in Kvarnerske otoke pridobila izključno na račun izgube slovenskega etničnega ozemlja v Italiji, kar pa je pomenilo zmanjšanje slovenskega etničnega prostora.
Slovenska Istra, Slovenija, 2. februar 1999
PODPIS......................................................................
Avstralska slovenska konferenca prosi vse rojake naj podpišejo gornjo peticijo (lahko jo tudi razmnožijo in ponudijo svojim zancem, prijateljem in sorodnikom)
in jo pošljejo na naslov: AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA Jožica Gerden - tajnica, 1 Charles Court Mildura VIC 3500
15.4.1999
Known and unknown faces
TANYA OBREZA -ASTROLOGER
Tanya Obreza has been a practising astrologer since 1975. In 1980 she gained her London Faculty of Astrological Studies qualifications. Over the years, Tanya has established an extensive, wide ranging following - mostly due to her reassuring, down to earth presence - she aims to break clown the mystique surrounding astrology and other esoteric subjects. Tanya currently writes on a regular basis for Australia's Marie Claire, The West Australian, The Gold Coast Bulletin. New Zealand's Sunday News, South Africa's Sunday Tribune and has in the past contributed to UK's Company magazine; Slimmer, Mother, and many other UK and European publications.Other credits since Tanya's have included a weekly segment on Network Ten's Monday to Friday programme, Your Destiny, Australian Womens Forum, the mag, The Daily Telegraph, Family Circle, Panthers Magazine and Mode Brides.
Tanya Obreza
G.S.: Tanya, why do you believe in astrology ?
T.O.: I don't "believe" in astrology - it is not a religion, or system of faith. But I have both studied, and practised, the subject for over 23 years...and have continued to find astrology to be a useful, rewarding and valuable tool for self-awareness and understanding. The accuracy of my work is not confirmed by myself ..but from feedback from my clients.
G.S.: Have you ever had doubts in it?
T.O.: 1 don't believe that anything in life should be accepted on faith alone. Therefore the best way to deal with any "doubts" that arise is to test theories, research, ask questions...and then take the necessary amount of time required to find comprehensive answers to those questions. Kahlil Gibran said, 'He who does not seek advice is a fool. His folly blinds him to the Truth and makes him evil, stubborn, and a danger to his fellow man.'
G.S.: What kinds of people come to you fur consultations?
T.O.: People from all walks of life, and all levels of the social strata.
G.S.: Is there any physical reason why we should expect astrology to work?
T.O.: There's always a tendency to dismiss what hasn't yet beendetected. You can't tell me that we can wander through the varying fields of attraction between the Sun and it's circling planets and
be totally impervious to the energy forces. Even the Earth itself changes shape according to the position of the Moon - not to mention the influence the Moon exerts on the tide, seasons, plant growth, etc. How can we remain immune? 3. It may be argued astrology is unethical because it dispels us of the responsibility we feel for our own behaviour.
No one should be allowed diminished responsibilities for their own decisions. Life is a learning experience, and despite our "given lot" it's up to each of us to operate in as much of a spiritually informed manner as we can. Despite some grey areas, there is a generally accepted demarcation line between right and wrong, which we alone choose to knowingly cross. Astrology does not hold your fate is its hands - it's meant to be used as a "guide" or "map" to help increase self-awareness along your individual path in life.
G.S.: Overall, what do you see as the main misconceptions about Astrology?
T.O.: That it's linked to the "supernatural"....or that's a religion, or faith. I'm not psychic, nor am I a fortune teller...nor do I "worship" astrology. I simply use it. No "gift" is required to become an astrologer - only years of study, training and practise. (An interest in others helps!) In the case of planetary transits and progressions - rather than "predict", I prefer to present the client with a set of possibilities (more to do with how they're likely to be "feeling" rather than specific events); and when analysing a chart specifically for character analysis, I aim to highlight the client's strengths and weaknesses... and if possible show how those strengths can be developed. But I also know where my boundaries lay - if I recognise that a client needs more specialist help - then I suggest they consult the appropriate areas of authority.
¿sjcCd dcasl
iaift-j m,^
ADMIRAL MOTOR INN
2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217

Motel and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc.
AFFORDABLE WITH COM FORI Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Fascimile:
(07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759
Pišejo nam
Spoštovana urednica! V Avstraliji sem že 30 let in še vedno sanjarim o življenju doma v Kamniku, saj vsakokrat kaj lepega doživim med domačimi v naši lepi domovini, polni naravnih lepot. Prebral sem skoraj vse številke Glasa Slovenije in mislim da ima vse kar potrebuje, celo rubriko o zdravju, je neodvisen, informativen, lepo tiskan. Čudim se, da že prej nisem slišal za njega dokler mi ni pisal moj bral Jože iz Slovenije. I' eni od vaših rubrik ste pisali o usodni nevarnosti Slobodana Miloševiča, kakšno presenečenje, danes, 26. marca padajo bombe na Srbijo in končno je prišel čas, da svet zaustavi srbsko nasilje za vedno.
O sebi in soprogi Mariji bi rekel le to, da sva bila doma oba tovarniška delavca in da nama ni bilo lahko. Jaz sem bolehal za glutensko enteropatijo že od rojstva pa sem vseeno moral delati v tovarni. I' Avstraliji, točneje v Sydneyu, sem našel zdravnika, ki je pravzaprav postavil diagnozo in tako sem zaživel življenje brez bolečin, zopet sem lahko ponoči spal. Toda "nediagnoza " prejšnjih let je zapustila posledice: poškodbo trebušne slinavke in ob vsaki hrani moram vzeli še tablete za prebavo. Tudi žena je v Sloveniji delala težka dela v lesni industriji na odprtem I' Avstraliji sva si ustvarila dom in družino in tudi tukaj sva bila zaposlena oba, vendar je bilo delo dosti lažje.
Jaz sem ime! vedno veliko željo da bi se vrnil domov med naše gore, žena pa pravi, da je tukaj lepše, saj nam je na razpolago veliko dobrot. Domovina je tista, ki nam ponuja vse dobrote lega sveta! Saj končam, uredništvu želim veliko uspeha pri delu za časopis! Pošiljam vam nekaj vrstic, ki sem jih spesnil:
I' izvirih mojih misli so skrivnostne sanje, zaprte v okovih časa in čakajo na trenutke in občutke, da pridejo iz mojih misli, da bi se na papirju kot besede tepe zvrstile, v čisto novi dan! Anton Ta j c, Svdnev
TISKOVNI SKLAD
Glas Slovenije S 82.00 dr. E. Gobec; $ 50.00 E. White, R. Brežnik, R. Gol; S 20.00 A. Kolednik, L. Kossi;
S 10.00 I. Cirej HVALA Prosimo, da "money order" ali bančne čeke za naročnino in tiskovni sklad naslovite na
Glas Slovenije in ne na _privatna imena_
St. John's Park Community Club
V Klubu Triglav ste vedno dobrodošli! Otroci, mladina, starejši - za vse veliko zabave in družabnih iger
Telefon: (02) 9610 1627 Fax:(02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Veleposlaništvo Republike Slovenije - Canberra OBVESTILA
Ministrstvo za kulturo RS sporoča, da bo javni razpis za zbiranje predlogov kulturnih projektov in oblikovanje kulturnih programov za leto 2000 objavljeno v Uradnem listu RS 7.5.1999, rok za sprejemanje prijav bo zaključen ll.6.1999.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja z Arhivom RS seminar z naslovom "Varovanje arhivskega gradiva slovenskih društev po svetu''. Seminar je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z ohranjanjem gradiva o Slovencih po svetu. Seminar se bo začel 28. junija in končal 5. julija. Vse stroške bivanja, izobraževanja in prevoza krije organizator. Prijave poslati do 25. aprila 1999.
Tečaj slovenskega jezika "Halo, tukaj slovenski Me-diteran" bo že šestič potekal v Kopru, tokrat od 2. do 15. avgusta 1999, v organizaciji Znanstveno raziskovalnega središča Republike Slovenije in Izobraževalnega centra Modra iz Kopra. Tečaj je namenjen vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje slovenščine še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna tedna na slovenskem morju. Prijave poslati do 14. junija 1999.
Več informacij dobite na Veleposlaništvu RS v Canberri.
Konzularna ure:
Nedelja, 2. maja od 14.00 do 16.00 ure v prostorih Slovenskega športnega društva St. Albans, 4 Willis Street, St. Albans, Melbourne
Ponedeljek, 3. maja od 10.00 do 13.00 ure v prostorih SNS v Verskem središču Kew, Melbourne
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square.
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu. h ttp:/slovenia. webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul
Alfred Brežnik Obisk urada izključno
po dogovoril (By appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali (02) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coo.aee NSW 2034
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomarc, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji P.O.Box 5 Smith II el d NSW 2164.
AUSTRALIA ac,
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/Xll, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252
is.-t. im
Pred izidom
Glas Slovenije in Stičišče avstralskih Slovencev kdo ve kako dolgo še...
Uredništvo Glasa Slovenije seje prisiljeno vrniti na prvotni koncept lista, to je na koncept osmih strani za ceno S 2.00, tako kot je bilo določeno ob ustanovitvi časopisa 10. maja 1993. Že takrat smo s to ceno pokrivali samo polovico stroškov, ostali denar pa smo morali zbrati od sponzorjev, raznih drugih dobrotnikov, oglaševalcev, tiskovnega sklada in se seveda predvsem žrtvovati sami. Danes ta cena ne pokrije niti četrtine stroškov. V šestih letih smo iz svoje dobre volje dodajali stran po stran več in zdaj prihajamo do zaključka, daje bil to za nas pravi finančni polom. Obiskali smo Slovence v Perthu, Adelaidi, Canberri in kar nekajkrat v Melbourneu, jim razdelili zastonj na stotine številk Glasa Slovenije z namenom da bi pritegnili več naročnikov. Rezultat je bil več kot porazen: v Perthu smo dobili enega samega naročnika, v Canberri nobenega, v Adelaidi dva in v Melbourneu enega.
io jo z namenom, da
Tudi 5. obletnico smo, pripravili tako kbt^sm pridobimo naročnike. Ob vseh porazih pa smo naleteli tudi na presenečenje, ki bi moralo poslužiti kot primer vsem ostalim Slovencem: canberrški rojak Cvetko Falež nam je že ob 5. obletnici izročil eno najlepših daril - na Glas Slovenije je naročil vse svoje štiriptroke in ti prejemajo listje danes. Hvala gospod Falež! Vsa leta šeNjafoča na Glas Slovenije svoja dva sinova tudi Alfred Breznik, hvala tudi njemu!	■ \\ \
Zdaj se za podražitev lista ne moremo odločiti, predvsem, ne zaradi naših spoštovanih trt zvestih naročnikov - upokojencev. Tako smo torej izbrali najlažji izhod irkrize. namreč dvojna Številka Glasa Slovenije ho izhajala na šestnajstih straneh enkrat mesečno vse do ustrezne rešitve. Upamo, da bodo to naši naročniki sprejeli z razumevanjem. Večina slovenskih časopisov pošvetu in predvsem v zamejstvu (Italija , in Avstrija) ima na razpolago zadovoljiva finančna sredstva (časopise v zamejstvu v večini financira Slovenija) in nekoliko, zaposlenih plačanih delavcev. Delo pri Glasu Slovenije ni plačano in ne samo to, tisti ki delamo moramo prispevati še svojNtenar. In čeprav Glas Slovenije in Stičišče avstralskih Slovencev služita celotni slovenski skupnosti v Avstraliji in Sloveniji sami, se vsi vedejo do teh dveh medijev prav mačehovsko, ne zavedajoč se prave vrednosti takega^ obveščanja. Ponekod (v Avstraliji) celo ne vedo kam bi z denarjem, ki si ga prislužijo tudi skozi našo reklamo in promocijo pa za to isto reklamo, kije le njim v korist niso pripravljeni prispevati niti dolarja. Izjemi sta sydneyski društvi SDS in Klub Triglav. Sprašujemo se kje bi avstralski Slovenci izvedeli marsikatero takšno in drugačno resnico o dogajanjih v Sloveniji, če ne prav v Glasu Slovenije? Sprašujemo se kje bi Slovenci v Sloveniji in po svetu izvedeli podrobnosti o avstralskih Slovencih, če ne prav v Glasu Slovenije in zdaj še predvsem na internetovem Stičišču avstralskih Slovencev? Se zavedamo medijske vrzeli, če teh dveh medijev nekega dne ne bi bilo več?
Uredništvo
Za smeh
"Gospod Lukanc, vaše srce pa bije zelo počasi!"
"Nič hudega, saj imam čas. Prejšnji mesec sem šel v penzijo."
V čakalnici pediatra se malček joče
na vse pretege. Noče in noče se
umiriti. Vrata ordinacije se odprejo
in zdravnik se jezi:
"Zdaj pa dovolj tega dretja! Če takoj
ne nehaš, te bom požrl!"
"To vam pa ne bi priporočila, doktor.
Mali ima namreč polne hlače,"
pojasni mamica.
Nemirna pacientka: "Gospod doktor, zakaj pa naj vam kažem jezik? Saj me še pogledali niste!" "Sem vsaj recept v miru napisal."
"Ali je vaš sin že imel ošpice?" "Ne še. ampak mu tega raje ne omenjajte, ker hoče vsako reč takoj dobiti!"
Gospa Tonjec pri psihiatru: "Najin sin se pogosto igra v peskovniku, dela gradove, tunele, veliko se igra z avtomobilčki in lego kockami. Ali je z njim vse v redu?" "Kar brez skrbi bodite!" "Hvalabogu, saj sem vedela. Tudi moj mož enako misli. Čudno, kajne, da se hočem ločiti od njega?"
"Tako, zdaj morava pa narediti eno rentgensko sliko," pove zdravnik mlademu dekletu. "O, super! Če bo dobro uspela, mi naredite kar tri komade, prosim!"
Na zdravje!
Celulit, še ta nadloga!
/S.G. Gu\s Slovenije, Primorske novice/ - Katera ženska se še ni spopadla s podobo svojega telesa, predvsem stegen in zadnjega dela telesa? Celulit prizadene 80 odstotkov žensk vseh starosti in le nekaj odstotkov moških. Nastaja zaradi kopičenja tekočine pod kožo in vsebuje odmrle celice, maščobe, vodo in odpadne snovi (strupe). Notranje tkivo se čezmerno zgosti do take mere, da mikrocirkulacije ni več. Najprej se pojavi 'pomarančna koža' (nagrbančena koža, ki izgleda, če jo stisnemo med prsti, kot koža pomaranče) zatem pa celulit. V trgovinah je moč kupiti veliko proizvodov, ki pomagajo v boju proti celulitu, vendar so precej dragi. Kuro lahko naredimo z masažnimi kremami, kopelmi, ampulami in tako naprej. Marsikje po svetuje na voljo ročna limfna masaža. To je nežna sproščujoča masažna tehnika, ki pospešeno odstranjuje strupe iz telesa, s tem odpravlja zabuhlost, gladi kožo, jo mehča, čvrsti in stimulira delovanje limfnega sistema. Strokovnjaki limfno drenažo izvajajo približno šest mesecev, vsak dan dvajset minut in seveda ni potrebno posebej poudariti, da je zaradi visokih finančnih stroškov dostopna le malo komu. Na avstralskem tržišču so se zdaj pojavile tablete proti celulitu imenovane CELLASEN, stanejo okoli S 50.00, odvisno kje jih kupite.
Osebno preizkušen in najcenejši način odpravljanja celulita: vsake toliko časa dvotedenska kura s čajem za ledvice in mehur (v avstralskih trgovinah Health Food ga dobite pod imenom Diuretic -KDY - Herbs, firme Hilde Hemmes' Herbals, stane nekaj manj kot S 5.00), vsak dan žajblov čaj, plavanje (ali kak drug šport) in seveda primerna prehrana. Izogibati se je potrebno alkoholnim pijačam, cigaretam, mastni, cvrti, začinjeni in sladki hrani, kavi, gaziranim Npijačam, salamam ter zamrznjeni, že pripravljeni hrani. Poskusite, brez celulita boste izgledali lepše pa tudi počutili se boste
POZOR! TRPITE ZA ARTRITISOM? V ponedeljek, 12. aprila 1999 je Mike Monro na avstralskem TV kanalu 9 predstavil novo naravno zdravilo proK artritisu ARTRIT-A1D, ki naj bi ne imelo stranskih hčjnkov. Cenji okoli $ 30.00, avstralske lekarne CHEM1ST zdravilo že liko naro§^}-q.
\\
\
Morda niste vedeli da.
S lojeni j rekordno številoN .,65
- je lani
avtomobilov
-je v Sloveniji registrirani tisoč avtomobilov, kar vratolomna številka
-	so v Lenartu letos postavili rekord za Guinnessovo knjigo rekordov, izdelali so butaro, ki meri 304 metre, nosilo jo je kar 130 mož
-	bo čez dobre tri mesece začela delovati tudi v Sloveniji očesna banka in s tem bo spregledalo tudi v Sloveniji veliko ljudi, ki so izgubili vid
-	prihaja v Slovenijo znani španski pevec Julio Inglesias; 23. maja se v Križankah obeta velik koncert te zvezde
Pozdravljeni naši novi naročniki!
pd iivstrdlskem kontinentu, Tasinanijo, Argentino, ZDA, •liidii, Švico, Avstrijo, Italijo, Švedsko, na Japonsko i/i v Slovenijo anil A ustralia, A rgentina, Canada, Switzerland, ly, Sweden, Japan and 1lovenia/
Glas Slovenije - sponzorji: ThcVqice of Slovenia -Sponsors:
[¥]EMONfî
INSTRUMENTS
Impact International Pty. Limited
rosewood
x. unMPÇ