Ne posredniki, ampak mentorji
Konec decembra lani so na zboru delegatov Zveze kulturnih organizacij občine Center izvolili nove člane izvršnega /h nadzornega odbora. Takrat so v načelu sprejell tudl program za letošnje leto, kizaradi stabili-zacijskih ukrepov ni nič obsežnejši od lanskega. O tem, kaj bo v delovanju Zveze kulturnlh organizacif Center vseeno novega, smo se pogovarjali z Mirom Kokolom, sekretarjem zveze.
Zaradi pomanjkanja sred-stev ni v letošnjem programu nobene nove kulturne akcije-, vse stare "pa bomo seveda izvedli. Nova osnova vsemu pa je v tem, da je delo mnogo bolj kot prejšnja leta zaupano strokovnim komisijam za po-samezna področja kulture. Doslej je delo v zvezi potekalo bolj na menežerski osnovi -bili smo nekakšen posrednik
za posamezne prireditve, le-tos pa bodo komisije prevzele poleg tega tudi vzgojno in izo-braževalno stran. Tako zveza ne bo več le servis za organizi-ranje posameznih prireditev ob državnih in drugih prazni-kih, ampak tudi usmerjevalec in vzgojitelj.
Zveza ima kar sedem komi-sij. Največ dela ima med njimi vokalno-instrumentalna ko-misija, saj je v občini ogro-mno zborov, dve godbi na pi-hala in mladinski simfonični orkester. Druga najmočnejša kulturna skupina sodi v okvir komisije za plesno dejavnost - v njeno področje sodijo fol-klorna skupina France Ma-rolt, folklorna skupina Tine Rožanc, plesna skupina Lidi-je Sotlar, Studio za svobodni ples in Skupina za sodobni ples. Že tretje leto zapored na tem področju organizirajo v ljubljanski Operi Srečanje ju-goslovanskih baletnih umet-nikov.
Slabše so razvite dejavno-sti, ki jih spremlja komisija za gledališko in lutkovno dejav-nost - ta živi predvsem po os-novnih šolah, prav tako se go-di tudi z literarno dejavnostjo, ki jo najdemo le v šolskih kul-turnih društvih. Najmanj pa je razvita fiimska dejavnost. Glavni razlog temu je dejstvo, da je v Ljubljani skoncentri-rana vsa profesionalna film-ska srenja in visokega amate-rizma ni mogeče gojiti. Zveza kot usmerjevalec si predvsem
pnzadeva, da bi filmska vzgo-ja dobila svoje mesto v usmer-jenem izobraževanju. Komisi-ja za filmsko dejavnost je že pripravila srednjeročni pro-gram, kako naj bi dejavnost spravili z mrtve točke. Ena bi-stvenih zamisli je zapolniti vr-zeli s filmskim gledališčem, ki ga v Ljubljani še nimamo (imajo ga v Kranju in na Jese-nicah). Pobudo so sprejeli tu-di na republiški zvezi, vendar je pri tem zaenkrat ostalo. In kaj je to, filmsko gledališče? Strokovno izbran filmski spo-red, ki je sproti na ustrezni ravni komentiran. Za to pa zaenkrat ni ne dvorane ne Ijudi.
Letošnja glavna naloga zve-ze je, kot sem že omenil, kljub stabilizacijskim ukrepom ob-držati vse stalne prireditve, ki so v našem prostoru prisotne že leta. To so srečanje zborovin vokalnih skupin, srečanje plesnih skupin, srečanje ama-terskih kulturnih delavcev iz občine, poslovitev od starega leta s pogovorom in plesom, Vaša razstava in Vaša matine-ja. Pri vseh ostalih kulturnih akcijah, kot so na primer pro-slave ob državnih in drugih praznikih pa se mora zveza truditi, da le-te ne bi bile same sebi namen, ampak bi pome-nile tudi kulturni dogodek. Doslej so krajevne skupnosti po najlažji poti, za stari mili-jon, ki ga imajo v ta namen, najele profesionalne umetni-ke, ki so peli, recitirali... Se-daj, ko so komisije prevzele mentorsko delo, pa naj bi po-stale te proslave tudi pravi kulturni dogodek, na katerem bi sodelovali amaterski kul-turniki in umetniki iz krajev-ne skupnosti, osnovne šole ali organizacije združenega dela iz občine.
D. Marlot