informator Številka 38 Leto XX. Titovo Velenje, 24. septembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacij* aorenie tsz°zan,iaciia iU(UZof/cyd otrla Samoupravljanje Na svoji osmi redni seji delavskega sveta so delegati Gorenja Gospodinjski aparati v sredo, 17. septembra, obravnavali in sprejeli Pravilnik o postopku in kriterijih delitve določenih materialnih stroškov in sredstev sklada skupne porabe, ki imajo značaj osebnih prejemkov. Mednje sodijo solidarnostne pomoči, stroški zdraviliškega zdravljenja, prevent ivno-rekreativnih odmorov ter pogrebni stroški upravičencev do teh pomoči. Delegati so sprejeli tudi predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o izobraževa- Kadrovske vesti V Gorenju Gospodinjski aparati so 17. septembra 1986 na 8. redni seji delavskega sveta za člana kolektivnega poslovodnega odbora za komercialo in proizvodnjo s 1. oktobrom 1986 za štiri leta imenovali diplomiranega ekonomista Milana Jeršiča. Iz vsebine Proizvodnja v avgustu Drugi udarniški dan Ukrepi za doseganje plana Skupno delo obrodi sadove V skladu s 137. členom Tretja univerza Izlet na Triglav Ukrepi za doseganje plana nju. Poslovnik o delu disciplinske komisije ter drugih organov v disciplinskem postopku ter Pravilnik o prejemkih in izdatkih, ki sodijo med poslovne stroške. V nadaljevanju so delegati nato obravnavali še predloge ukrepov za celovito in dokončno sanacijo delovnih orga^ nizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o realizaciji skupnega programa razvoja proizvodnje aparatov za gospodinjstva in njihovih rezervnih delov. V torek, 30. septembra, bo 6. redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD. Delegati našega najvišjega samoupravnega organa bodo na torkovi seji obravnavali rezultate gospodarjenja v Gorenju in sprejeli ukrepe za doseganje sprejetih planov. Sklepali bodo tudi o nalogah, ki so povezane z obveznostmi iz resolucije o družbenoekonomskem razvoju naše republike. Potrdili bodo tudi samoupravni sporazum o skupnih osno- vah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v naši sestavljeni organizaciji. Največ časa pa bodo delegati namenili seveda našemu gospodarjenju in obravnavi sanacijskih programov Gorenja Glin ter tozda Poslovna oprema, ki je v okviru Gorenja Procesna oprema. Obravnav-vali in razpravljali pa bodo tudi o izstopu Gorenja Petar Drapšin iz naše sestavljene organizacije ter o pristopu Iskre Delta in Mali gospodinjski aparati v Gorenje SOZD. Drugi udarniški dan Sobota, 20. september 1986. V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju delovni dan. Vendar nekoliko drugačen od običajnih. Druga udarniška sobota od treh, ki so zapisane v terminskem koledarju za leto 1986. Udarniški dnevi pomenijo naš prispevek za uresničitev proizvodnih in izvoznih načrtov. Hkrati bodo prispevali tudi k izboljšanju gospodarskega položaja, omogočili nadaljnjo razvojno sanacijo Gorenja. Nenazadnje, prav od našega dela, skupnega prispevka za nadaljnji razvoj, bodo odvisni tudi osebni dohodki v prihodnosti. V soboto ob 8.20 že 129 pralnih strojev. Obravnava rezultatov dela V četrtek, 25. septembra 1986, se bodo v Titovem Velenju sestali člani koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje. Na 4. seji koordinacijskega odbora našega sindikata, ki bo jutri, bodo člani tega odbora obravnavali predvsem rezultate gospodarjenja v posameznih članicah, pri čemer bodo posebej pregledali izvajanje sanacijskih programov, politike cen ter vpliv ukrepov zveznega izvršnega sveta. Seznanili pa se bodo tudi z gibanjem osebnih dohodkov in izvajanjem samoupravnega splošnega akta o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Poleg tega se bodo člani koordinacijskega odbora seznanili z vsemi aktualnimi dogajanji, med drugim z informacijo o pristopu Iskre Delta v naš sozd in izstopu Gorenja Petar Drapšin. Proizvodnja v avgustu gorenjeg©sp©doinijsBdi ©parate V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so avgusta proizvedli 97 odstotkov načrtovanih velikih gospodinjskih aparatov, njihova skupna vrednost pa je 4.958.805 tisoč dinarjev. Delavci na kolektivnem dopustu, zato manj efektivnih ur. V tozdu Štedilniki je 1.061 zaposlenih izdelalo 23.626 različnih tipov štedilnikov, vrednih 1.360.923 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 12.374 štedilnikov. Tako so operativni mesečni načrt dosegli 97 odstotno. Do konca avgusta so v tej temeljni organizaciji izdelali že 361.373 štedilnikov, kar je 64 odstotkov načrtovanega za letos. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika, kjer je bilo konec avgusta zaposlenih 872 delavcev, so operativni načrt presegli za 2 odstotka. Skupaj so izdelali 17.231 pralnih strojev, vrednih 1.504.175 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 7.474 pralnih strojev. Do konca avgusta so le- tos v tej temeljni organizaciji izdelali za 16.961.399 tisoč dinarjev pralnih strojev in vsadnih korit. Tako so izdelali že 241.741 pralnih strojev in tudi 7.082 vsadnih korit. Letni delovni načrt so tako dosegli 52 odstotno. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je 1.514 zaposlenih mesečni delovni načrt avgusta dosegli 94 odstotno, skupaj pa so izdelali 25.337 zamrzovalno—hladilnih aparatov, vrednih 2.093.707 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili skupaj 11.009 aparatov. Med drugim, v obratu Plastika namreč za ostale tozde Gorenja Gospodinjski aparati ter za potrebe Gorenja Bira v Bihaču proizvajajo različne polizdelke iz plastičnih mas, so izdelali 10.355 zamrzovalnih omar, 11.812 zamrzovalnih skrinj in 3.170 hladilnikov. Vrednost do konca avgusta izdelanih zamrzovalno—hladilnih aparatov je 25.421.786 tisoč dinarjev, skupaj pa so izdelali že 381.942 aparatov, kar je 62 odstotkov načrtovanega za letos. gorenjeproe@smis) ©prem© 1.085 zaposlenih je prejšnji mesec v Gorenju Procesna oprema operativni delovni načrt preseglo za 14 odstotkov, vrednost proizvodnje pa je 572.692 tisoč dinarjev. Letni delovni načrt so v prvih osmih mesecih dosegli 62 odstotno. V tozdu Tehnološka oprema je 481 zaposlenih avgusta operativni delovni načrt preseglo za 50 odstotkov. Tako so izdelali za 55.270 pogojnih enot različnih orodij in strojev ter opravili več vzdrževalnih del v temeljnih organizacijah ostalih delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju, vrednost vseh opravljenih del pa je 264.340 tisoč dinarjev. Do konca av- gusta so v tej temeljni organizaciji opravili že 63 odstotkov za letos načrtovanega proizvodnega dela. V tozdu Poslovna oprema so prejšnji mesec operativni delovni načrt izpolnili 88 odstotno, v prvih osmih mesecih pa so izdelali 59 odstotkov za letos načrtovanih aparatov. Tako je prejšnji mesec 325 zaposlenih izdelalo za 15.311 pogojnih enot aparatov, vrednih 221.381 tisoč dinarjev. V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav je 113 zaposlenih operativni delovni načrt za avgust preseglo za 4 odstotke, izdelali pa so 8.709 pogojnih enot aparatov, katerih vrednost je 86.971 tisoč dinarjev. Do konca avgusta so letni delovni načrt izpolnili 62 odstotno. gorenje rotomja ©prema V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema je prejšnji mesec 607 zaposlenih operativni mesečni načrt preseglo za 1 odstotek, skupaj pa so izdelali za 31.426 pogojnih enot izdelkov, vrednih 295.895 tisoč dinarjev. V tozdu Pohištvo je bilo konec avgusta zaposlenih 274 delavcev, izdelali pa so za 7.089 pogojnih enot pohištvenih elementov, vrednih 77.614 tisoč dinarjev. Ope- rativni načrt za mesec avgust so tako dosegli 86 odstotno, letno načrtovane količine izdelkov pa so proizvedli do konca avgusta 59 odstotkov. V tozdu Gradbeni elementi je 265 zaposlenih izdelalo za 24.337 pogojnih enot izdelkov, vrednih 218.280 tisoč dinarjev. Operativni mesečni načrt so tako presegli za 7 odstotkov, letošnji letni delovni načrt pa so količinsko dosegli s 64 odstotki. Vrednost letos proizvedenih izdelkov te temeljne organizacije je 1.515.690 tisoč dinarjev. gorenje “ir”*"1*' Operativni delovni načrt presežen za 3 odstotke. V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati so bili prejšnji mesec zaposleni 404 delavci, ki so izdelali skupaj 48.057 malih gospodinjskih aparatov, v izvoz so jih namenili 11.083, vsi aparati pa so vredni 227.373 tisoč dinarjev. Letos so do konca avgusta izdelali že 641.623 električnih mešalnikov, kavnih mlinov, vari In i-kov folij, tehtnic, rezalnih strojčkov, podstavkov in ur, letni delovni načrt pa so tako izpolnili 62 odstotno. gorenjeeDelktrorafa široka potrošnja V prvih osmih mesecih so izdelali 52 odstotkov letos načrtovanih televizijskih in radijskih sprejemnikov, prejšnji mesec pa so operativni delovni načrt dosegli 85 odstotno. Izdelali so 1.464 barvnih televizijskih sprejemnikov, kar je 90 odstotkov operativnega načrta, in 270 radijskih sprejemnikov, kar je 75 odstotkov na- črtovanega za avgust. Vsi aparati so vredni 372.124 tisoč dinarjev. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja je bilo prejšnji mesec zaposlenih 189 delavcev. gorenje 20 LET IN FORMA TO RJA Drugi udarniški dan Druga udarniška sobota pa je bila v večini delovnih okolij po svoje tudi povsem drugačna od običajnih delovnikov. V obratih tozdov Zamrzovalna in hladilna tehnika ter Pralno—pomivalna tehnika so na organiziranem proizvodnem delu delali delavci delovnih skupnosti in režijskih služb tozdov. V obratu Zamrzovalne omare je trinajst delavcev iz režije tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika delalo na drugem montažnem traku. Na tem klasičnem montažnem traku v preteklem tednu sicer niso delali, nam je utegnil povedati predsednik delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati Srečko Krajnc, ki je ob koncu montaže skrbno nadziral kakovost izdelanih omar. Peter Rebernik V obratu Plastika so minulo soboto bili prvič polno zasedeni vsi stroji za brizganje plastike, delo je steklo ob vseh signirnih napravah. Na udarniškem delu je bilo tudi 21 delavcev iz strokovnih in administrativnih služb. Med njimi je bil tudi Peter Rebernik, sodelavec iz delovne skupnosti Informatika in organizacija. „Delo ni težko," je mimogrede dejal Peter in se poglabljal v gumbe, jih vneto pregledoval in obrezoval, da bi bili čim lepši. Tudi v tozdu Galvana so se proizvodnim delavcem tokrat pridružili režijski, med katerimi je tokrat delal skrbnik opreme Ivan Logar. Dvajset let je že v Gorenju, varjenje pa mu tudi ne dela preglavic. Pri stiskalnici je delala Silva Plevnik, navajena na vsako delo v Galvani, kjer se ji izteka Ivan Logar devetnajsto leto dela v Gorenju. „Norma je 6300 spiral za Gorenje Mali gospodinjski aparati. Upam, da bom normo presegla za kakšnih 600 kosov." Silva Plevnik Pravo delovno vzdrušje je vladalo tudi v tozdu Pralno—pomivalna tehnika. V montaži smo se ustavili ob Dušanki Stevanovič, ki v Gorenju dela že dvajset let. Pri pralnih strojih je od samega začetka te proizvodnje, delala je že v vseh oddelkih. Od letošnjega januarja pa dela pri enem izmed najtežjih del, saj nalaga elektromotorje na tekoči trak, poleg tega pa brusi še ležaje v križih za pralni stroj. „Normo dobro dosega," jo je pohvalil mojster. Dušanka Stevanovič V tozdu Proizvodnja računalniških in procesnih naprav so v proizvodnji delali sodelavci mehanske tehnologije in konstrukcije, pa tudi v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je precej naročil. Ne le vsi izdelani pralni stroji, zamrzovalne omare in skrinje, hladilniki, kuhinjski elementi, keramične ploščice, mali gospodinjski aparati, vse opravljeno delo pri vzdrževanju strojev, izdelavi novih orodij in drugod, temveč tudi naša delovna zavest je velikega pomena v teh dnevih. Z jesenjo se je začela še zadnja etapa v borbi za dosego letnega plana. Izpolnjen delovni načrt pa je tudi korak k nadaljnjemu utrjevanju Gorenja na domačem kot tujem trgu. hj V obratu hladilniki v zadnjem času dosegajo lepe proizvodne rezultate, v proizvodnji pa se s svojim delom potrjujejo tudi režijski delavci obrata. Tudi v soboto je za tekočimi trakovi vladala velika delovna vnema. Izobraževanje Zgledno Teoretično znanje in praktično preizkušanje pnevmatskih naprav. Izobraževalni center Gorenja je pripravil zanimiv seminar za strokovne delavce, mojstre, konstruktorje, planerje, monterje in vzdrževalce pnevmatskih naprav. Seminarje zahodnonemSka firma Festo izvaja po vsej Evropi in tudi drugod. Zastopstvo z Dunaja pa te seminarje sedaj pripravlja tudi v Sloveniji. Tako se je 42 delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja gorenje Tretja univerza Starejši, zlasti upokojenci, ki bi se radi dodatno izobraževali, imajo odslej možnost tudi v Titovem Velenju. Izobraževanje za tretje živ-Ijensko obdobje sta pri nas pripravila podružnica andragoškega društva in Delavska univerza Titovo Velenje, ki tudi zbira prijave za vseh pet izobraževalnih oblik, kolikor jih je na voljo. Tako se bo v sejni sobi doma za varstvo odraslih v sredo, 1. oktobra ob 17. uri pričel tečaj pletenja, naslednji dan pa ob isti uri v kulturnem domu zgodovinsko etnološki študijski krožek. V nedeljo, 5. oktobra bodo ob 17. uri v Rdeči vrtnici pričeli s plesnim tečajem, 6. oktobra pa na Delavski univerzi z gospodarskim krožkom in v sredo, 8. oktobra v kulturnem domu krožek pogovorne angleščine, slednji se začne ob 16. uri. Velja dodati, da so te oblike za upokojence brezplačne in, če vas zanima karkoli v zvezi s tem izobraževanjem, prisluhnite današnji okrogli mizi Radia Velenje. iz Titovega Velenja seznanilo z uvodom v pnevmatiko. Spoznavanje konstrukcije in funkcije pnevmatskih elementov, razumevanje pnevmatskih shem in praktično Izvajanje je seminaristom v treh dneh razložil predavatelj firme Festo Didactic dipl. Inž. strojn. Blaž ZupanCiC. Udeleženci seminarja so bili razdeljeni v tri skupine, zelo pa so bili zadovoljni z načinom prikazovanja, saj jim je bilo na razpolago dovolj strokovnega gradiva in praktična pnevmatska oprema. V učilnici delavske univerze je bilo za seminariste poskrbljeno tudi za praktično preizkušanje pnevmatskih naprav. Seminarji, posveti... Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Tečaj Obdelava besedil s pomočjo računalnika Dialog (WS) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj Obdelava tabel s pomočjo — računalnika Dialog (MR) september — delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu Dialog Tečaj Obdelava podatkovnih baz D Base Sejna soba DS Splošni posli delavcem, ki uporabljajo pri svojem delu osebni računalnik Industrijska pnevmatika Ljubljana 6.-9.10 1966 13. -16. in 20.-23. 10. 1986 - vzdrževalcem in monterjem pnevmatskih naprav Vzdrževanje hidravličnih naprav Lj ubljana 1.-3. 10. 1986 - vzdrževalcem hidravličnih naprav Konstruiranje in vgradnja vzmeti Ljubljana 1.-2. 10. 1986 - konstrukterjem in projektantom strojev in naprav, vzdrževalcem idr. JU ROB '87 Rijeka —jugoslovansko posvetovanje o robotizaciji 6.-10.4. 1986 20. 10. 1986 SEITH — posveto- Dubrovnik vanje: Električni uredaji, proizvodi i postrojenja u eksploziono ogroženim prostorima 11., 12., 13. 11.1986 25. 10. 1986 Posvet: Prevodi-dilaštvo i udruženi rad Hercegnovi 16., 17.in 18. 10. 1986 1. 10. 1986 Seminar za mentorje pripravnikom Maribor 5., 8., in 9. 10. 1986 - mentorjem Prehod na računal- Ljubljana niško izvajanje prodajne in nabavne funkcije 7. in 8. 10. 1986 3. 10. 1986 vodilnim delavcem, ki se ukvarjajo z nabavnim in prodajnim poslova-vanjem Tržna politika ter nabavno prodajno poslovanje Ljubljana 30. 9. 1 986 organizatorjem marketing službe in poslovodnim organom Poslovne funkcije v Ljubljana OZD, poslovno odločanje na podlagi stroškov in vrednostna analiza 7. 10. 1986 — vodilnim, vodstvenim kadrom Samoupravljanje in ekonomska učinkovitost Ljubljana 23.-24. 10. 1986 3. 10. 1986 ekonomistom Šport in rekreacija________ Preventivno - rekreativni odmori V ponedeljek, 29. septembra, bo v Lipik v Slavoniji za deset dni odpotovala skupina enainpetdesetih delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju, v prihodnjih tednih pa bosta tja odšli še dve skupini. Letos že drugo leto zapored delavci, ki povečini delajo v težjih delovnih razmerah, odhajajo na organizirane preventivne odmore v termalno zdravilišče Lipik v Slavoniji. Prvič bo na ta odmor odpotovalo pet skupin, vsaka šteje okrog petdeset delavcev. 105 delavcev je bilo v Lipiku že maja, v treh jesenskih skupinah pa bodo zdravniki ob prihodu temeljito pregledali in nato določili ustrezno desetdnevno zdravstveno terapijo več kot 150 delavcem. Na svoja delovna mesta se bodo lahko vrnili spočiti, okrepljeni in z novim elanom bodo nato laže pomagali sodelavcem pri izpolnjevanju zahtevnih delovnih nalog. Planinci IZLET IMA TRIGLAV V petek, 26. septembra tradicionalen izlet na Triglav! Avtobus bo odpeljal v petek, 26. septembra 1986 ob 15.30 izpred Rdeče dvorane, se spotoma ustavil v Šoštanju, Šmartnem in Letušu, potem pa se bomo peljali do Vrat, kjer bomo prespali v Aljaževem domu. V soboto bomo odšli po Tominškovi poti do Kredarice in po krajšem počitku na vrh Triglava ter potem nazaj na Kredarico, kjer bomo prespali. Domov se bomo vračali v nedeljo. Za izlet se morate seveda primerno obleči in obuti in nikar ne pozabite na hrano. Prijavite pa se lahko pri Rezki Vocovnik, II. centrala interna 142. V prvi skupini, od 29. septembra do 9. oktobra letos, bodo v Lipiku: iz Gorenja Gospodinjski aparati iz tozda Štedilniki Stojan Rizmal, Dušanka Milijaš, Angela Žagar, Bosiljka Novak, Emilija Breznik, Antonija Žagar, Franc Sevšek, Ivanka Hudournik in Franc Lopert, iz tozda Pralno— pomivalna tehnika Rozalija Jev-šnik, Cilka Vodovnik, Katica Broz, Mila Kamenicki in Marija Stefanič, iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Ferdinand Sevčnikar, Franc Klavžar, Milica Špeh, Marija Ograjenšek, Marija Sopar in Nada Suzič, iz tozda Galvana Jože Gril, Kristina Jošar in Ljudmila Janežič, iz tozda Kondenzatorji Stjepan Antolič In Marjan Žerdoner, iz delovne skupnosti skupnih služb Alojzija Borovnik, iz Gorenja Notranja oprema iz tozda Pohištvo Nada Tajnik in Stanka Višinski, iz tozda Gradbeni elementi Ivan Drev, Valentin Javornik, Jože Ferlež in Marija Prodnik, iz Gorenja Mali Gospodinjski aparati Danica Velan in Vera Kopušar, iz Gorenja Procesna oprema iz tozda Tehnološka oprema Anton Apat, Franc Klanfer in Franc Kirn, iz tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Marija Šmid, iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja Nada ' Kastelec in Marija Krajnc, iz Gorenja Servis Ivan Grešak in Milan Počivalnik, iz Gorenja Commerce Milivoj Da-vidovski, Ivan Golob, Ingeborg-Čas, Vlado Klemenčič, Mirko Meža, Marjana Kores, Bosiljka Salmič in Pavel Pušnik, iz Gorenja Raziskave in razvoj Jože Žrebelj, iz Gorenja Interna banka Marta Žuraj, vodja prve jesenske izmene delavcev pa bo Miro Pruš. Vabimo Radi plešete? Vam je všeč ubrano ljudsko petje? Morda igrate kak instrument? Želite spoznati tuje dežele? Imeti prijatelje po vsem svetu? Če ste prikimali, se nam pridružite, čaka vas veliko prelitega znoja.a tudi mnogo nepozabnih trenutkov. Pomagajte nam ohraniti bogato ljudsko dediščino. Pridite v ponedeljek ali četrtek ob 20. uri na osnovno šolo 14. divizije. USPEL TEČAJ ZA ORGANIZATORJE ŠPORTNE REKREACIJE Tečaja za organizatorje športne rekreacije, ki ga je v Savudriji pripravila Fakulteta za telesno kulturo (FTK) v Ljubljani, se je udeležilo 56 udeležencev delovnih organizacij in društev. Fakulteta je tečaj organizirala v sodelovanju z Zvezo telesnokul-turnih organizacij Slovenije, Partizanom Slovenije, Inštitutom za medicino dela, prometa in športa ter Zvezo sindikatov Slovenije-t V desetih dneh bivanja v kampu Fakultete za telesno kulturo v Savudriji so tečajniki spoznavali teorijo in metodiko športne rekreacije, se seznanili s pomenom športnorekreacijske medicine, preizkusili pa so tudi najrazličnejše oblike športnorekreativnih dejavnosti. Seveda, ob koncu tečaja so opravili tudi pisne preizkuse znanja iz metodike in teorije športne rekreacije, pomena in vloge rekreacije za delavce in krajane, gimnastike, prirediti pa so morali tudi akcijski načrt športne rekreacije za svoje delovno ali bivalno okolje. Nekaj več pozornosti so na Nenavadno kolo Kolesarjenje ima vidno mesto med delavci Gorenja. Za velikega ljubitelja kolesarstva Jakoba Novaka pa predstavlja ta zvrst športa še razvedrilo drugačne vrste. Morda ste tudi že sami opazili nenavadno kolo, morda vas zanima, kdo je kolesar in kje je staknil to starino. Naš sodelavec Jakob Novak, standardizer v delovni skupnosti Splošni posli, je avtor tega nenavadnega kolesa, ki ga je izdelal s pomočjo članov kolesarske sekcije Gorenje. Novo kolo je plod timskega dela, sicer pa je Jakob takole opisal to svojevrstno inovacijo. ..Izdelal naj bi enostavno kolo, ceneno, pa tudi nenavadno, da bi zbudilo pozornost na cesti. Konstrukcija kolesa naj bi bila najugodnejša, v načrtih pa sem namenil skrb tudi standardizaciji, tipizaciji, kakovosti, tehnološki izdelavi, varnosti in zanesljivosti. Pregledal sem in izbral standardne dele iz ISO, DIN tečaju namenili vse večjemu pomenu športne rekreacije delavcev. S programiranimi rekreativnimi odmori med delovnim procesom so se srečali že v številnih delovnih okoljih, vendar čakajo na tem področju tako poklicne kot amaterske organizatorje športne rekreacije še številne naloge, podobno kot tudi pri organizirano programiranih zdravstveno-preventivnih rekreativnih oddihov delavcev. Sodoben način dela, odvisnost človeka od stroja, hiter tempo življenja lahko puščajo težje posledice, ki pa jih je moč na razne načine preprečevati z organizirano športno rekreacijo tako v delovnih kot bivalnih okoljih. S takimi hotenji si Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani kot tudi drugi prizadevajo, da bi na področju športne rekrekacijepridobili kar največ novih kadrov. Dobro izvedeni tečaji, kot je bil zadnji v Savudriji, po nekaj letih zelo dobro obiskan, pa so tudi neke vrste jamstvo, da se bo športna rekreacija v Sloveniji še bolj razmahnila. in JUS standardov. Zaradi različne funkcionalnosti sem izkoristil obstoječi standardni del z dograditvijo, na primer: prednje ohišje je standardno z dograjeno vstavljeno osjo in zaprtimi ležaji po DIN normah, gonilka s pedali. Tipiziral sem osi in vijake, vijakov pa je za polovico manj kot pri navadnem kolesu. Načrt okvirja je delal več težav zaradi naklona, koordinacije mer, varnostnih in zdravstvenih zahtev..." Jakob in njegovi strokovnjaki pa ne držijo križem rok. Razmišljajo o inovacijah za proizvajalce koles. Želijo izdelati kolo za šport, ki bi preseglo hitrosti dirkalnih koles. Trenutno se ubadajo s kvaliteto zračnic. Skupno delo obrodi sadove Na zadnji seji predsedstva Aktiva invalidov Gorenje, ki je bila v petek, 19. septembra 1986,smo pregledali dosedanje delo ter sprejeli naloge do konca letošnjega leta. Člani predsedstva smo na svoji zadnji seji med drugim pregledali tudi seznam prijavljenih invalidov za preventivno rekreativni odmor ter izbrali 12 naših članov, ki bodo od 19. do 29. septembra odšli na preventivno rekreativni odmor v Lipik. Konec septembra ali v začetku oktobra bomo tako kot običajno pripravili izlet v neznano o čemer vas bomo seveda še podrobneje obvestili v eni izmed prihodnjih številk Informatorja. V letošnjem letu mineva pet let delovanja Aktiva invalidov Gorenje, zato smo se odločili, da bomo imeli v novembru slavnostno sejo, na kateri bomo podelili priznanja in plakete vsem prizadevnim članom našega aktiva ter zunanjim sodelavcem. Po tej svečanosti bo seveda tudi družabno srečanje in prav je, da se nanj pravočasno prijavite (tudi o tem bomo še pisali). Sklenili smo, da bomo pripravili obisk Saponie v Osijeku, če nas bodo tja povabili člani njihovega aktiva invalidov, sicer pa bo ta izlet odpadel. Mnogo hudih besed je bilo izrečenih v zvezi s sklepom konference o reševanju invalidske problematike v Gorenju. To je edini, vendar tudi najpomembnejši sklep spomladanske konference, ki ga nismo uresničili. Vsekakor je za to več objektivnih razlogov in nedvomno bomo tudi ta sklep lahko v kratkem realizirali. Prav je, da opozorimo vse tiste člane izvršnega odbora, ki še niso pobrali letošnje članarine, da to storijo čimprej in članarino predajo Mileni Urnaut. Dogovorili smo se tudi, da bo v pisarni Društva invalidov vsak torek, od 17. do 18. ure dežuren Boris Magdič, ki bo pomagal invalidom urejati zadeve s področja pravic in obveznosti Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Prav pa je, da še enkrat poudarimo, da je precej nalog, ki jih ni mogoče opraviti kar čez noč in terjajo strpnost ter odkrit dialog, da lahko obrodijo sadove. Do konca leta je slabih tri in pol mesece, zato se bomo morali v sprejete aktivnosti in reševanje nalog vključiti prav vsi člani Aktiva invalidov Gorenje. Predsedstvo Aktiva invalidov Gorenje Knjige — Knjige — Knjige Zbirki Aktualna tema, ki izhaja pri založbi Delavska enotnost, pravijo zbirka za delo, za izobraževanje, za boljše delovanje. Letos so izšle že štiri brošure. Petnajst odstotkov popusta za naročnike! Izkušnje delegata, ki lahko koristijo vsem, ki so ali bodo še delegati, od temeljne ravni do republike, lahko preberemo v delu Vlada Šlamberger-ja Kako (ni) sem bil delegat. Brošuro priporočajo tudi vsem tistim, ki proučujejo delovanje našega delegatskega sistema. Stane pa 593 dinarjev. Zadelo Gojka Staniča Kako naprej pravijo, da je zanimivo branje za vse, ki ji družbeni problemi, njihove razsežnosti in protislovja pritegnejo. Vsebuje pomisleke ob osnutku dokumentov, ki obravnavajo pota preseganja Športna rekreacija krize in je izzivalen pripomoček tistim, ki bodo oblikovali poti v prihodnost. Cena 685 dinarjev. Bogomil Ferfila je avtor dela Ekonomija in politika — Znanost krize ali kriza znanosti. Naslovi temeljnih poglavij so Prevlada političnega nad ekonomskim, Analiza sedanjosti z zornega kota ekonomije in politike. Delavski razred in zveza komunistov v precepu med ekonomijo in politiko. Cena 1.950 dinarjev. V brošuri Maksa Tajnikarja Inflacija in samoupravljanje, ki je napisana tako, da jo razumeta strokovnjak in laik, boste našli poleg uporabe post keynezianske ekonomske teorije (v svetu velja kot najzanimivejša sodobna ekonomska teorija) vrsto predlogov za spremembe v gospodarski politiki. Cena te brošure je 2.740 dinarjev, sicer pa vse brošure, če jih naročite skupaj, stanejo 4.500 dinarjev. V skladu s 137. členom Preberite tudi, če ste regres že prejeli Ste se preselili, se vam je rodil otrok, ste končali šolanje pa vsega tega niste sporočili v naši kadrovski evidenci. Storite to čim-prej! Ob izvajanju laične kontrole bolniške, točkovanju prijav za kredite, izplačevanju regresa za letni oddih in še kje, vedno znova ugotavljamo, da podatki v evidenci kadrovskih služb niso točni. Razlog je en sam. Delavci ne javljajo svojih spremenjenih naslovov, ne prijavijo svojih otrok (za katere kasneje hočejo imeti izplačan regres) in še bi lahko naštevali. Toda, po 137. členu našega Pravilnika o delovnem razmerju je ..opustitev prijave sprememb podatkov v evidencah s področja delovnih razmerij kršitev delovnih obveznosti". Torej, če ugotovijo, da niste javili spremembe, lahko vaš prestopek obravnavajo tudi na disciplinskih komisijah. Kakorkoli že, bolje, da vse spremenjene podatke o sebi in svoji družini čimprej javite v kadrovsko evidenco, oziroma v kadrovski oddelek delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD. SODELUJTE DOPISUJTE V zadnjem času so delavci Gorenja zelo aktivni na športno-rekreativnem področju. Je tako tudi v proizvodnji? INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974. Aktiv invalidov