USTEK, Voj Łix spomini« (Napisal Januš Golec.) (Dalje.) Zupnik je menil drugo julro pri slovesu: ,,Le korajžno, čez dobre tri tedne se pa itak žp miete!" Jedfino 61oveško bitje pa, ki je potočilo za menoj srčno solzo slovesa, je bila — kaplanijska Lojza. Da pa me ne bi kdo izmed bralcev obrekel, in morda sikal besed ljubosumnosti radi te moje Lojze, bodem pač zai isal nekaj vrstic hvale/iiost Evini potomki, ki je sula iz oči solze, k«r ]e odliajal na vo]sko — hribovski kaplan. • Lojza je bila in je menda še eno, že od davnih prejdnikov podedovano — kaplanijskb zlo. Stare, dokaj zadebk krstne bukve remšniške župnije so mi kmaJu po nastopu kaplanovania zaupnle, da je tekla Lojzi zibelka na strmem Radlu, pod nogami svc':' Pankraca. Torej vrh gore, bliže neba, rodila se je Lo.jza I\o sfim jo podedoval jaz kot postrežnico, ja že W:zn 20 let gledala oCaka Abrabama in služila oltarju Ustno izroeilo. ki je edin vir Lojz;ne zgodovine •d n;ene mladosti, nas pouSi, da s» ie razvila Lo^zr: ix otroko v vitko, planinsko lepo in ijnbko dekle. Tn kdo bi zameril, Mo se spodtikal, fie ustnn izrofiilo o Bienja: IjO;ziko ;e v dobi deldiško bujnega cveta ugriznil f;rv l^ubezni, ki po navadi ne prizanese no IfcBeuni siomijanu. Vendar ua ta nepozabni vrtoc • ve ljubezni siroti ni posvelilo solnce zakonske sreže. Slana nevošljivih jezikov ji je posmodila ženlna in ji vsilila mesto moža samsko palico kot tfiruzico \ o kolovozih in grabah živliouja. Kot od sile logamolno dekle Lojaa ni gasila pogorišča prve In zadnje posvetne ljub«zni z vodo obupoih solz in telesnega hiranja, ampak prav s korenom vred je izruvala plevel ljubavi. Posvetila se je z dušo in telesom cerkveni službi. Stopila je na samostanskio pot j|adozata]evanja z delokrogom eerkvene pevke. To V^ln pa rečem, da je še Lojza kot hudo zimsko dekfe^V moji dobi pela in žvrgolela na kom kot slavček msto, mehko in prav na lahno tresofie. Vsak«MU svetcu na 6ast je znala zaokrožiti veselo pri spominu rojstva, a žalostiio, v sroe segajofte na dan njegove smrti. Ljubki glas ie jji-lpomogei Lojzi do onega brezskrbnega življfinja, ki ga opisu;e sam sv. evangelij z besedami: ,,Pogle.ite ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vaš O5e nebeSki jih redi." Kratko iri malo: Lojza 3» zapustila očetov krov  in se preselila z Radla k fnri sv. Juriia in posedla majhno izbo v mežnariji. Tukaj pa tudi za mojili f'a- sov ni sejala, ne žela, in Oče nebeški jo je preživ- ljal in hranil z obilnimi milodari. Manj bogabojefii jeziki so jo prekrstili v drugega, pomožnega kaplana. Menda radi tega, twr je pela ali molila pri vsaki službi božji, 'Opravljala jc križe\' pot po deset krajcarjev; zmolila vsako obnemoglo remšnigko duSo na oni svet in jo poškropila pri pogrebu z obilnim hudonrnikom solz. Borii že omenjeno: moliti je znala Tjniza. Molitv« iz kniige, nonajvefi kar iz glove, kratke in po eele ure flolge Tvazlično so bile zložen« in zbite, za vsak letni čas in abrane na žalostno, resno ter veselo plat. Umela jc pa6 kot malokdo, ukloniti iu uravnati se po trenotnib razmerah. Moj Bog, kolika radovednost me je trla, da U vsaj enkrat smel ],okukati v njene velike, črno prikrojene bukve, v katerib so bili zapisani vsi že^n; in vsi zagovori kot lek proti razlifinim uimam in r^ezgodam. Pa v dolgi dobi treh let se nu to ni posreiilo. I-ojza je nad vse čuvala pred tujim očesom in roko dva najdražja zaklada: ferne, molitvene bukve zagovorov in svoja koščeno obrobljena očala. Vsakega novorojenega farana je pozdravila z molitvijo pri krstu in mu nazdravila s kupico v gostilni. Rajala je po Tseh gostijah v fari. Kazala pa je tudi brezdna žalosti za umrlimi; aa zunaj v črno-žalni obleki, na znotraj pa, ker ]e jedla in pila pri običajni sedmini v krčmi Polea molitev, žegnov in zagovorov je znola ^eliti Lo]za razne nasvete in sejala je seme tolažbe v vsako, k njej zateklo potrto srce. Njej na čast bodi povedano, fla ni po zglodn navadnepa Adamovega rebra zbirala, ne trosila napak bližnjega po župniji. Niti srce nifi usta jej niso bila ubrana na prepirljivo ali obrekljivo stran. Iz doseda] povedanega bo lahEto uvnfel vsa^c, da so Lojzl j)O božji in človeški postavi zasUiJ.nuo pripadali obilni milodari ractodarnih remšniškii; <rc. Po zunanjosti je*lMla Lojza za moiih dob sicer starotrhlejra, a 1'rece.i krepkega zdravia. Le tuintam se J8 potožila ob slabem vremenu, da jo zvija in §?.'>!)« ,,revmatiš." Pa si je znala prepodili to t^lfisno r!»dlego s svežimi veveričintmi kožami, ki jia je kot lt.'3. vezala kro? ščipanih in drapanih ndov. ' (Dalje ;.Ti-:> ;