Mnišfuo in apraroittn: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ Uhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼arit dan od 11.—12. ure dopold. Tsiefon št. 113. Neodvisen političen list za^i./icyensko ljudstvo. -------------------------------------------------------------------------------- St. 152 Maribor, dne 31. decembra 1909. Mirina listo: Celo leto..........12 k Pol leta ...... 6 K Četrt leta......... 3 K Mesečno........... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se radunijo s 15 vin. od čredne peutvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Ob koncu leta. Se par ur in ^leto 1&09, ki je izvanredno bogato po važnih dogodkih, bo za nami. /Navada je, da se ob koncu leta, predno se poslovimo od njega, še enkrat ozremo po dogodkih, katere je rodilo. Tudi mi se hočemo v nasljedujem spomniti najvažnejših dogodkov preteklega leta.. Kalkor moral je tlačil avstrijske narode prvo čefrtinko leta avstrijsko-srbski spor, ki je nastal vsted aneksije Bosne in Hercegovine. Z mrzjlično hitrostjo ste se obe državi oboroževali in vsak trenutek je bilo pričakovati, da bodo zagrmeli lopovi ob Drini. Snbijja je Očitno izzivala AjvStrijSjo in hotela na vsak način vojsko, zanašajoča se na rusko pomoč, V zadnjem trenutku pa je Rusija izpreme-nila svote sovražno stališče nasproti Avstriji ter izjavila Srbiji, da je pod nobenim pogojem ne bo podpirala v morebitni vojski z Avstrijo. To je učinkovalo v. Srbiji. Bojeviti prestolonaslednik 'Jurij, ki je dot te j neumorno hujskal proti naši državi, se je odpovedal prestolonasledstvu v korist mlajšemu bratu Aleksandru. Bojaž|eljna stranka je izgubila ves svoj upliv. Srbska vlada je sprejela Vjse pogoje avstrijske vlade, vsled česar je bila vojna nevarnost odstranjena. Se prej nego Srbija se je pomirila mala Cr-nagora. Izprevidela je, d!a bi ji eventujelna vojska z 'Avstrijo lahko bila želo usodepolna. Na Turškem je dobivajta mladoturška stranka vedno večjo moč in večji upliv. Tega se je pa prestrašil stari grešnik sultan Abdui Hamid, zato je organiziral krvave boje, v katerih 1 so vojaki morili mladoturške častnike. Toda mladoturki so kmalu dobili premoč in se krvavo maščjevali nad krvoločnostjo starega sultana. ; Pod poveljstvom Seiket paše se je jela pomikati od Soluna proti Carigradu močna mladoturška armada, ki je naglo obkolila prestolnico in prisilila vse pristaše starega sultalna, da so se ji udali. Turški držatvni zbor je nato odstavil Abdul Hamida in proglasil za nasljednika njegovega brata Rešdda, ki je takoj nastopil vlado pod imenom Mohamed ,V. Stari sultan pa v neki dobre zastraženi solunski vili dela pokoro za s! voj e številne grehe. Tudi vojsko smo imeli preteklo leto. Maročani so se upr n proti Španski in nastalo je med jvstaši in špansko vojno dolgotrajno bojevanje, ki je stalo že itak ubogo Španijo velikanske človeške in denarne žrtve. , Se hujši udarec pa je bila za Špansko revolucija, katero so zß Časa vojske uprizorili anarhisti pod vodstvom znanega Ferrerja, Na stotine nedolžnih žrtev so (pomorili revolucionarji,; požgali in razrušili veliko Število hiš, cerkev in samostanov. In ko je potem sodišče obsodilo na smrt Ferrerja, ki je uprizoril vsa ta grozodejstva, so se potegnili za-njega liberalci celega sveta iin med njimi seveda tudi najši slovenski,' ter slavili (Ferrerja kot najvtpčie-ga svetnika tega sveta. Obsojali so špansko vlado, ki je dala pravici zadoščenje ter s smrtjo Ferrerja vsaj nekoliko maščevala velikanska grozodejstva. Tudi v naši ožji domovini so se vršili preteklo leto važni dogodki. Največje važnosti v domači politiki so gotovo deželnozborske volitve, ki so tako lepo pokazale, v katerem taboru je naše slovensko ljudstvo. Kot prve so se vršile volitve na Koroškem, kjer so nastopili Slovenci pod vodstvom vrlih voditeljev dr, Brejca in .Grafenauerja,' z izredno lepim uspehom. Niso sicer prodrli e vjerni svojimi kandidati, toda «z izidom zadnjih volitev smejo biti vsf-kako zadovoljni: , Izvoljena sta bila drža$vni poslanec Grafenauer, in pa župan v Grebin ju Ellersdo1'-fer. Vsi drugi kandidatje so pa dobili častne manjšine.: Koroškim volitvam so sledile volitve v naš Štajerski deželni zbor. (Volilni boj je bil tako hue, da ga ne najdemo z lepa v zgodovini volitev. Liberalci so uporabljali vsa mogoča sredstva, da bi prodrli s svqjimi kandidati, a ni se jim posrečilo. S. K. Z. je zmagala v splošni skupini in kmečkih kurijah z velikansko večino in si priborila vseh dvanajst slovenskih mandatov. Propadel je celo hof-rat Ploj, o katerem so bili liberalci djocela prepričani, da prodre. Ohranili so si liberalci to pot z veliko težavo edini tržki mandat, kjer je zmagal vodja liberalcev dr. Kukovec, kateri sedaj sameva v deželnem zboru v Gradcu, Tudi v Trstu in okolici so se vršilo letos deželnozborske volitve; pri katerih so 'dosegli Slovenci nepričakovano lepe uspehe. Izvoljenih je bilo dvanajst slovenskih poslancev. Ko so bili slovenski liberalci po vseh deželah tako hudo poraženi, so se tolažili z Goriško. Goriško so si do zadnjega časa prisvajali na£i liberalci in upali so, da bodo pri septemberskih, oziroma oktobarskih deželnozborskih volitvah pokazali svojo moč, A varali so se. Pošteno goriško ljudstvo je popolnoma spoznalo liberalce in njihovo protiversko ter, Izdajalsko 'delo in jje pošteno obračunih) ž njimi. Med tem, ko so imeli v prejšnjem deželnem zboru devet svegih poslancev, S. L. S. _pa samo pet, so jih pri zadnjih volitvah z največjo težavo m z velikimi goljufijami priborili Komaj pet in še izmed teh petih je te dni deželni zbor razveljavil tri mandate iz veleposestniške kurije. Tudi Goriška je v taboru S, II, S, Tem krasnim zmagam katolišfco-n arodnih strank po vseh slovenskih pokrajinah je naravno slediva ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke dne 17. oktobra v Ljubljani, Ta tian so padle deželne meje, ta dan so se zedinili vsi pošteno misleči Slovenci. Sedaj se ne reče več: Stajerc, Korošec, Primorec ali Kranjc sem, ampak Slovenec sem, pristaš Vseslovenske Ljudske Stranke. Kakor po naivadi, hočejo liberalci tudi v tem oziru pri capljati za nami. Januarja meseca hočejo ustanoviti vseslovensko napredno stranko. In prišli bodo sjkupaj gorijški Gabršček, Vseslovan Hribar m naš večnemščinar dr. Kukovec. Pogovorili se /sodo nekoliko, pozabavljali črez klerikalnega zmaja, porazdelili' med seboj Častna mesta vseslovenske napredne stranke in komedija bo končana. Vse to se bo pa vršilo v Ljubljani, kjer je megla Še gostejša, nego je bila dne 8. decembra v Celju. Vsled te goste megle jih ne bo nihče opazil, in' v megli bo tavala novoustanovljena vseslovenska napredna stranka, dokler se ne bo zgubila. PODLISTEK. Ksaver Meško : Na potu in doma. Na Adriji !• Ce je lepo tukaj? Brezdvomno! Nad nami modri, krasni baldahin nebesni, pod nami še globlja modrina Adrije, iz katere se dvigne tu lam razposajen delfin, v katero se potapljajo galebi ter se dvigajo iz nje s pjenom v kljunu, mogočno razmaha-joči bela krila. Ob nas vedno nofva scenerija: Čudovito slikovita brda, na njih prilepljena tu tam koča, kakor od ženialne roke slikarjeve s čopičem vržena med to razdrapano, rumeno gorovje; ob koči ujivp, malo večja kot pola papirja^ ograjena z mogočnim fcamepjem; na zidu sedi pajstir s širokim klobukom na glavi, pod njim se trudi dvoje, troje Koz, da izpulijo izmed pečevjja zajdnje bilke; nad vsem pa jasno južno solnce, oblivajoče z zapravljivo radodarnostjo bogato Adrijo in revno, zapuščeno Istro, to revno, mlado, še-le razvijajočo se vdovo, siromašno po zanikrnosti onih, ki bi bili dolžni po božjih' in človeških zakonih skrbeti za njo, a so jo zanemarili, zavrgli in pozabili, ja še v svoji goli revščini tako krasno, 'da se je oko nikoli ne nagleda ! Ko sem potrt in žalosten, utrujen od dela. in razvedrila potreben, samo na .Gorenjsko mi je treba kreniti za pol dne, med te čudovite gore, med one bele vesi s hišami kakor golobice na zeleni livadi, v oknu slednje hiše pa rožmarin, viseč daleč dol proti rod(ni slovenski zemlji, kam na Bled; to biserno solzo nebes, izplakano v uri velike, radosti in kipečega hrepenenja, ali za nekaj dni na Adrijo — in vrnem se okrepčan in zdrav . . . Prijetno na ‘Adiriji? Nfe trdim! V,es parnik, vsaj v I. razredu, poln Nemcev. N|a licih se jih pozna, na preglasnem govorjenju, na ošabnotesenem vedenju in na — žeji! ,V> bližini mene sedita gospa* in gospod, oba rdeča v lice, kakor bi cvetelo vino že iz obraza, gospod z odprto srajco, dasi je ura še-le okoli devete, in pijeta; pijeta pol litra za pol litrom z večjo slastjo nego maši abstinenti hladno studenčnico ali postano bilzevko. Po dolgem, vztrajnem d!elu vendar odmor! Gospa se poda v spodnje prostore ladjine. A ko se kmalu vrne, je prvo vprašanje gosp,oda soproga: „Hast keimten Weijn ge- bracht? Nicht? Wozu habe ich dich denn da hinab geschickt?“ („Ali nisi prinesla vina? Ne1? Cernu pa sem te potem poslal dol?“) Pozneje sem se sicer seznanil z nijima. Nista bila izmed naj napačne j Šib Nemcev. Zatrjevala sta mi, da doma ne spijeta oba ves dan pol litra, A med potom da pride Človek čisto iz reda! — Že netenj resnice v stvari! Res. krasno bi bilo na Adriji; ko bi ne biin tako žalostno)! Leto za lotom se bolj čuti nemški upliv in nemška premoč! Med potom sem bral v nekem dunajskem listu ponatisk Herman Bahrovega; feljetona: „Berliner werden gesucht!“ Duhoviti Nemec, ki biča s krasno fineso in z žgočim sarkazmom skrb avstrijske vlade za Istro in Dalmacijo, skrb namreč, s katero bi morala skrbeti za; ta najdivnejSi kos avstrijske zemlje, a ne skrbi, vidi rešitev te zaklete princesinje-pa-storke le v nemških milijonih. Kaki trije, Štirje be-roliniski Špisburglarji-milajontarji bi naj zložili dva*-set milijonov, in vsa ta prelest od Krasa do Kotora i Bahr trdi, da. ni videl v življenju lepšega razgleda kot je z Opčine na morje, invne leoše okolice, kot so pokrajine Sedmih kastelov — je njihova! Čudil sem se temu! Cernu Še milijonov iz Berolina! Saj je na jugu že vse nemško! Usoda Brionskih otokov je znana! Lošinj, Cigale — nemško. Hotel Trocolli v Spljetu — nemški! Hotel Imperial v Dobrovniku — nemški! Kaj hočeš še, blaga nemška duša? i— Zdravniško komisijo v Lošijnju imajo v rokah povsem Nemci. Domačini smejo oddajati le stanovanja in požirati bacile, ki jih puste tam bolni tujci, izvečine Miažari in Nemci. V Lošinju je dober hotel1, ki je bil poprej y rojkah štajerskega Slovenca. Gospod je umrl. Vdova, tudi Slovenka, je vzela v zakon mladega Nemea-Dunajčana. Posledica: služisfbnilštvo, same Slovenke in Slovenci, ne smejo in si ne upajo slovenski govoriti, ali pa le skriva] in strahoma.. In pri ljudskem Štetju? Liahko si mislite, kako!- V Cigalu ob Lošinja, v globoko zarezani, na vse strani zavarovani luki, s ironičnimi nasadi, je krasna morska kopel. Seve nemška lasti Vsi uslužbenci so Nemci, iz vseh avstrijskih nemških pokrajin skupaj zbrani. Žalosten sem se vrnil letos z 'Adrije! A Če pogledam doma naokoli, ali je kaj drugače ? Baje nam tujci nosijo kulturo v deželo ? O te*n sva govorila letos v Lošinju , z uekjim maž&rskim časnikarjem, ki živi večino leta v Parizu. In ta, jo rekel: „Slovani ste še zavidanja vredni. Mlad na- Pridobivajte nove naročnike! NikafkOr pa ne smemo v svojem razmišljevanju prezret{i dogodkov v avstrijsjkjem državnem zboru. Skozi oelo minulo leto so imeli naši poslanci, združeni v Slovenskem klubu, vodilno vlogo v državnem zboru. Neutrudljivemu prizadevanju njihovega vrlega voditelja dr. Šušteršiča se je posrečilo ustvariti Slovansko Jednoto, Takoj v začetku leta je Bienprthova protislo-vanska vlada razburila Cehe, da so pričeli z obstrukcijo, ki je povzročila zaključenje državnega zbora 4 februarja. S tem so bili pokopani vsi ne-brojni predlogi naših poslancev, ob enem pa tu-vsi načrti novih postav, ki jih je ob pričetku zasedanja predložila vlada. Med temi jei bila tudi postava o ljudskem zavarovanju za starost in onemoglost. Dne 10. marca se je pričelo novo zasedanje državnega zbora,. Takoj drugi dan je vložil dr. Šušteršič ;oni sloviti predlog glede mjažarske banke v Bosni in pa nečuvenega postopanja, ministrskega predsednika Bienertha, Odločilna bitka glede tega predloga se je bila v prvi polovici junija. Soglasno je zbornica priznala nujnost dr. SusterŠlčevemu predlogu, naj se vladi izreče graja in ppoglasi ustanovitev mažarske banke v Bosni za1 neveljavno. Toda v odločilnem trenutku so glasovali z; Vltaldb {Poljaki in predlog je bil odklonjen z večino petih glasov. Od tu dalje pa je bilo konec rednemu delovanju državnega zbora. Celo poletje so se vršila pogajanja, ki jih je vodil poljski poslanec Ofebinski. A Slovanska Jednota je bila trdna, ni se dala omehčati, Po vsej pravici je zahtevala, da se izpremeni sedanji vladni sistem, ki je zadal toliko nečuvenih krivic Slovanom. Vsakdo se še živo spominja 'tega, zato ne bomo tukaj ponavljati. Omejiti se hočemo Je na izredno važni dogodek v državni (zbornici in to je izprememba poslovnika. V zadnjem trenutku, ko je že vsakdo mislil, cla za državni zbor ni nobene rešitve več in da bo go-t.ovo razpuščen, je vložil Slovenski klub po svojem članu poslancu dr. Kreku nujni predlog za izpre-membo poslovnika, katerega je zbornica sprejela. Ta sklep spada gotovo med najvažnejše, zgodovinske trenutke avstrijske državne zbornice. Nemci so bili tisti, iki so uvedli v avstrijsko postavJOdajalno zbornice obstrukcijo zato, da nemška manjšina, strahuje slovansko večino avstrijskega prebivalstva* ln dolgo dobo 12 let je strahovala nemška manjšina slovansko večino* Kar so hoteli;, Nemci, to se je zgodilo. Za-se so si prisvajali Nemci pravico obstrukcije, še danes si jo prisvajajo v češkem deželnem zboru proti Cehom. Kadar so pa posegli Slovani po orožjiu obstrukcije, so jih Ntemci zanjičevah, zasramovali in jih tožili na zgoraj,, da so veleizdajalci. Iz strahu pred nemško nasilnostjo smo prišli tako daleč, da smo dobili v po večini prebivalstva slovanski Avstriji Slovanom sovražno vlado, proti kateri smo Slovani še zdaj v najhujšem, upravičenem boju. Z izpremembo zborničnega poslovnika pa je vsaka obstrukcija onemogočena, Zlato vlada med svobodomiselnimi Nemci 4grozna pobitost- ’Se zdaj, ko bo že kmalu minulo 14 dni, pretakajo mačje solze, ker je strta njihova premoč in ker Slovani, in kar je za nas še bolj veselo, Slovenci vodijo ('avstrijsko po-stavodajalno zbornico — seveda v polnem soglasju z bratskimi slovanskimi poslanci. Veliko zmag in uspehov imamo V preteklem letu zabeležiti katoliški Slovenci. Bog daj, da bi te zmage in uspehi rodili v prihodnjem letu obilo ',e- rod ste še, ne ge pokvarjeni. Povem vam, da nisem ravno preveč nežen, a kar se godi v sedanjih časih na Francoskem, kako moralno življenje je to, se mi vse skupaj gnusi. In mi naj /Mažarskem nismo mnogo na Boljšem. Vse to posledica „Visoke kulture.“ Vi hrepenite tudi po njej, češ„ da yam prinese več ugleda, večji pomen, vee sreče! Vraga vam prinese (njegove besede!), pa ne srečo! Le gnilobo vam prinese, kakor jo je prinesla Francozom, ki so vsi gnili, in nam, ki nismo mnogo boljši!“ Žalostne perspektive! Ä sveta resnica.! Samo poglejte, prosim, v naše kraje s tujskim prometom, na Koroškem, na Kranjskem, morda ne bo mnogo bolje, kar obžalujem Še bolj. 'Jeseni nam gospoda vzeme mlada dekleta s seboj, drugo leto jih pošljejo domov r— porodit! In fantje? Sami gospodje! V gostilnah, na keglišču, na plesiščih!. Kmetje.? Saj jih ni več v teh krajih. Posestvo propada za posestvom. Kdo pa bo težko delal, ko vidi, kako, imenitno živi gospoda brez dela! Smodke, pitje in kegtanje, to je začetek in konec njihovega mišljenja in njihovega hotenja. ' In v narodnostnem oziru? Žalostno, dja- bi se človek razjokal, Kaj je ponemčilo kraje, res slikovite in kragne, ob Vrbskem jezeru? Ali ne tujski promet? In kaj bode Gorenjsko? Bolj in hitreje nego fužine *- tujci! Saj se po gostilnah, ako sedi kje.pri mizi kak surov in bahat Nemec, domačini še slovenski govoriti ne upajo, ali se sramujejo. 'Ob priliki otvoritve turske železnice sem naletel na kolodvoru v Beljaku na Zliljane )v narodni •noši, ko so se vračali proti večeru domov. Vprašam že priletnega moža: „Kaj pa pravzaprav ste, pih saldov v korist mili naši slovenski domovini, in v tem smislu želimo vsem svojim \ naročnikom, somišljenikom in prijateljem prjav veselo in srečno novo leto. Napad na kmeta — odbit! Stajerskja dežela ima defijcif, . ki 'Znaša veliko svoto 3,700.000 K. Tla deficit je treba pokriti, kar se more storiti ali z novimi davki ali z 'dokladiami na že obstoječe. Novih davkov dunajska vlada noče dovoliti deželtom zborom, kjer jih sama pptrebujje, za to morajo de^Djenim^ori sedaj računiti le z dokladami na že obst^O. davke* Deželni odbor štajerski je deželnemu zboru sedaj v božičnem zasedanju predlagal, naj zviša doklade na pivo. Tbjda kakor en mož — izjeme so bile majhne — so zastopniki mest in trgov ter socialdemokrati zaklicali, da tega ne dovolijo. V eni vrsti so stali pri tem odporu Wastian, dr, Kukovec, Rešet in Einspinner,' Kako pa se naj pokrije velikanski deficit? Z dokladami, ki bi najbolj zadettie, naše spodnještajersko ljudstvo, namreč z doklajdami na gruntni, hišni in obrtni zakon. Namesto doklad na pivo bi se morale zvišati doklade, ki bi zadele nagega slovenskega kmeta in obrtnika. Kmet, obrtnik,, delavec. Najhujšim sovražnikom slovenskega kmetaj in o-brtnika, kakor Wastianu, Einspinnerju, Reselj, |e podal general dr. Kukovec roko ter šel ž njimi y> boj. Gotovo je, da bo vsakega, ki pije pivo, zadela nova doklada.; toda velik razloček je med dokladami na pijače in med dokladami ha gruntni, hišni In obrtni davek. Ce samo enega krajcarja pe moreš plačati pri gruntjnem, hišnem, obrtnem davku, pride ekseKutor ter.ti ceni in proda kravo, svinjo itd. Drugo je pri pivu. Tam vsaj sile ni, ako si ga ne moremo plačati. Naši poslanci. Ce se ne sprejmejo nove doklade na pivo, zvišali bi, se našim posestnikom in obrtnikom vsi direktni davki za (6%, In ker se je bati, da bodo itak pokritja za en miljjon iskali pri dokladah) na direktne davke, imel bi potem kmet ih obrtnik 15—20% noviih doklad. Tega se dr. Kukovec ni zbal in z mirno vest-jo je glasoval in deloval na to, da pride, do tako hudega udarca zai naše slovenske posestnike in obrtnike. Pac pa so naši poslanci rekli, če se že kaj zviša, potem ■ je treba izbrati najmanjše zlo, in to najmanjše zlo je z ozirom na naše razmere 'doklada na pivo. In ne sajmo naši, ampak vsi kmečki poslanci v deželni zbornici so mislili tako ter glasovali skupaj, To je 'd'r, Kukovca, ki je Še v prejšnjem zasedanju našim poslancem priporočal prijateljstvo z nemšjkimi kršČansko-socialnimi poslanci, talko ujezilo, da je vohal posebno zvezo med Slovenci, krščanskimi soeial-ci in velepbsestniki. Bila1 j,e sSjaer zvez g, a prosta, nie'ddgodorjfienia zveza samo za trenotek glasovanja, kjo je trebalo glasovati za kmeta, ne pa kakor je dr. Kukovec storil proti kmetlu v zvezi s socialdemokrati ter Wastijanom in Reselom. Istina.. Ali pa so se doklade na pivo vj istini že zvišalo. Me! Ampak dalo se je samo dovoljenje, da se lahko zvišajl pri sklepanju o proračunu, ko bo ves pri-ma/nkljaj znan. Toda tudi takrat se mora Šele glasovati, Edi se zvišajo ali ne. Ves krik socijev in liberalcev, da so se zvišale doklade na pivo, je torej prezgoden;. Končna odločitev pride šele meseca januarja. Tudi istokrat bodo naši poslanci na braniku za težnje našega slovenskega kmeta ih obrtnika.! Deželni zbor. Vroče bitke so se vršile v božičnem «usedanju v našem štajerskem deželnem zboru- Tudi tqkrat so se pokazali naši poslanci kot vrli zastopniki svojih volilcev, ki se ne boje nikogar, če je treba varovati čast in koristi našega slovenskega ljudstvu. Nasprotniki občudujejo disciplino našega kluba, ki je vedno polnoštevilno zbran in zmiraj odločno ter enotno nastop^ za vse, kar je v korist njih volilcev. O zasedanju prvega dneva, dne 28, dec., smo že poročal. Dne 29. dec. Cesarski namestnik je naznanil Slovenskemu klubu, da se je dovolilo ztai podporo po suši celo 300.000 in ne samo 20V.000, kakor a e je škrgia nameravalo,. Dež'elni odbor je predložil poročilo, naj se nekaj zemlje okolico celjske vzame v. mestni okoliš. Proti sta govorila zelo Odločno dr. Benkovič in Terglav. Dr, Negri bi moral braniti stališče celjske občine, a ni šlo. Dr. Korošec mu zakliče: Danes niste pripravljeni! V vinarski odsek sta izvoljena Roškar iv .Ozmec, v odsek za stavbo ‘nove bolnišnice dr. Jankovič in dr. Korošec. Radi povodnji na Bizfhjsikem so poslanci dr, Benkovič, dr, Jankovič dn PiŠek danes posredoval pri c, kr,, namestniku in zahtevali takojšnjo pomoč prizadetim vrišem. Namestnik je obljubil, da takoj odpošlje na lice mesta ‘komisijo, ki naj ukrene najpotrebnejše, da se odvrne daljna netvarnost; dalje je obljubil od hrvaške vlade zahtevati, da čim preje izgotovi načrte tza regulacijo spodnjega dela Sotle, katerega je prevzela hrvaška vlada* Dne 30. dec, Ta. dan je bita debata o budgetnem provizoriju. Vse stranke ob takih prilikah pojasnijo svoje, stališče. Slovenci se z vsemi dovoljenimi sredstvi borijo prof,i sedanji, nemškoHveleposestniški večini, zato tudi ne morejo glasovati za proračun. V imenu slovenskega kluba je govoril njega načelnik dr, Korošec. Dr. Korošec govori. Vse posamezne želje in pritožbe glede deželne uprave bodo Slovenci izrazili, ko prijde meseca januarja do debate o proračun«. Danes le kratko, zakaj ne bomo glasovali za provizorij. Čeprav je slovenska opozicija stvarna ter ne o-vira delovanja, kjer to ne nasprotuje slovenskim zahtevam, vendar ji je sedanja večina skrajno sovražna. (.H ni p pri nasprotnikih, pritrjevanje na slovenskih klopeh.) Poslanec Einspinner: Saj nimate dokazov! Slovenci ali Nemci?“ — „Kar kdo hoče! Doma žreb-ramo slovenski, nemški in laški!“ — („Kar kdo hoče! Slovenka in Nemka!“, mi je odgovorilo nekoč v Beljaku na isto vprašanje neko zilsko dekle v narodni noši. Žalostno! A nitj res ni! Ko se je pričel vtajk pomikati, so klicali — dekleta najglasneje — nekim škricem na peronu navdušeno: „Heil!“ Zadnjič mij je pravil neki dober znanec, da se je neki gospod zelo srdil «a me, ker nasprotujem tujskemu prometu, „A ne pomisli, koliko denarja nam prineso tujci v deželo!“ Dotični gospod pa je — bančni uradniki! Naravno, da vidi le denar, a ne zak£|aplov, narodne moči, telesne in 'dhševne, ki nam jo krade tujec in jo kupuje za svojih par de setakov, katere pusti v deželi. Sicer pa ta denar? Kje pa je? Kdo ga pa- dobiva? Dvoje, troje hotelirjev, drugi nitoajo ničesar od tega. Ti pa navadno niso naši ‘ljudje, ali pa zelo mlačni. Pomagali bi si lahko mi Slovenci sami, A moralo bi biti med nami V;eč solidarnosti in nesebičnosti. Pred leti sem živel pol leta ob sajfni kaši ii, vodi, da sem mogel kupiti delnico nekega podjetja „eminentne narodne važnosti1“!, kakor so trdile kričave reklame, lz samega narodnega nav dušenja!- 'A-komaj so iineli moj podpis in denar seveda — je priromalo kar teden za tednom pismo: „Pošljite še nemudoma 1' K 50 za kolke“ . . ., „Pošljite Še nemudoma .. . .“ itjd. itd. Brez konca in kraja! A se je gotovo pozneje rentiralo! 'M i sli to? V 0i letih (berite, prosim* v devetih letih!) sem dobil divfdlendf) 4 K, štiri Krone, a te brez vsega odbitka, če se ne motim. Pozneje so delnice zahtevpfl nazaj in so jih že obnovili naročnino ? znižali na tretjino. In še potrditi smo jim morali, da smo tako znižane res prejeli! A fcjlo bi Čudo božje, ako bi bilo drugače! Ce, nadzorujejo Odvetniki varjenje pivaj! In če si računajo za pot dobre četrt ure z vlakom toliko; kakor bi se vozili v Indijo Koramiandijo, deveto deželo, kamor Še celo dr, Cook ni prišel! A eno dobro je ta stvar, vendar imela! Neki delničar mi je rekel nekoč:; „Pielriice so sicer za nič, ,a ob ustanovnem shodu smo imeli imeniten banket! Šampanjca, kolikor ga je kdo hotel!“1 Bil je sicer biridek „Galgenhumor“ v besedah, A saj je že Levstik, Bog m.u daj dobro za to pošteno in odkrito besedo vsaj, če. bi že ne storil .ničesar drugega dobrega, krstil Slovence za „Galgenvögel.“ Bil je pac drag ta Šampanje! Jaz sicer, nisem bil deležen te dobrote. O, šlampanjc in dolge govorance zraven! Da bi živeli stebri Slovenstva brez dolgih govorov — o, kako daleč za deveto goro si še, zlati čas , .. . A morda pride vendar, ne obupajmo! V maju sem pričel to pismo, ob koncu leta ga sklepam. Velik; dogodki se odigravajo v Avstriji. In naši možje so, ki stojijo v teh važnih zgodovinskih dneh v ospredju in določujejo smer dogodkom s svojim duhom in z močno svojo voljo. Tako nam morda zasijejo boljši časi. Dal Bog, ker sicer bodo izkazovale naše bilance od leta, do leta večji, deficit;,, « Srečno, bogato, blagoslovljeno novo (leto vsem rojakom! Ali ste 31. decembra 1903. Dr. Korošec: Takoj vam jih hočem navesti! Ote samega sovraštva do Slovencev ne pustite nikdar predsedovati slov. namestnika deželnega glavarja. Ne daste nam niti enega zapisnikarja. V nobenem odseku nam niste kOnoedirali mesta načelnika ali podna-Čelnika. Dajali ste nam najmanj važne referate. {Nemir pri Nemcih.) V odsekih ste pri vseh različnih slovenskih zahtevah nastopali z največjo besnostjo.) Opozarjam vas na epizodo o kombiniranem finančnem dni kulturnem odseku. Kako sovraštvo, kaka besnost, kaka imenzna averzija proti Slovencem je zvenela iz vaših ust, ko ste govor ili proti otvoritvi kmetijske Šole v Št. Juriju na južni železnici. To je bilo v ooseku, prosimo vas, pokažite svojo besnost tudi v javni seji, da jo vidi vsa slovenska javnost in da še nastane klic: Proč od Gradca! med našim ljudstvom mogočnejši, (Ploskanje medi Slovenci, nemir med Nemci.) >Ce je vlada predložila delitev Češke, našla se bo tudi vlada, ki bo predložila, delitev! Štajerske in Koroške, posebno sedaj, ko je nemški veto v državnem zboru strt. Mi gremo času nasproti, ko bojdo vse slovenske pokrajine združene v ena celoto! Dr. pl. Kaan: Živela Srbija! Dr. Korošec: Ne težimo v Srbijo, ampak mi hočemo ostati pod habsburškim žezlom. In ako imate kaj smisla za Avstrijo, morali bi naša utemeljevanja podpirati. Glede rabe slovenskega jezika ne govorim danes, ker se mi zdi, da se je večina v tem oziru poboljšala. Samo to povemo, da mi glede rabe svojega jezika ostanemo neupogljivi. Potem govornik ostro kritizira derutnost večine, ki ni zmožna zal nobeno delo, ampak je samo takrat na mestu, če je treba razdeljevati mastne službe in okupirati politično moč. izjavi, da glasuje Slovenski klub' proti provizoriju. Utis. Govor dr, Korošca pri 'debati za provizorij je napravil v zbornici velik utis. Cela zbjornica je pozorno poslušala govornika Slovenskega kluba, ki je zagovarjal (Stališče S, K, Z, nasproti nemški večijni. Bičal je nepristransko postopanje nemškutarjev,) poudarjajoč, da mora priti do trenotka, ko bode [vlada primorana, združiti vse Slovence v eno celoto. iWasti-an je odgovarjal dr, Korošcu popoldan jako nesrečno; zelo se je mučil, da bi izpodbil Koroščeve trditve, pa se mu ni posrečilo; niti njegovi1 lastni tovariši' niso bili zadovoljni z Wastianom, kjer je uplival nanje še preveč govor dr. Korošca. Debata o davku na pivo. Nemška večina je sprejela budgetni provizorij. Potem je prišla debata o davku na pivo. Takoj pa moramo reči, ia se ni ‘Zahtevalo, naj se zviša davek, ampak naj se pripusti možnost, da deželni zbor lahko v januarju zvišanje sklene ako hoče. Poslancem je bilo treba zavzeti odločno stališče. Mestni zastopniki, zlasji graški, potem socialni demokrati, in vsemogočni dr. Kukovec so hoteli speljati jkmečke 'zastopnike nja leji,; Primankljaja, je blizu 4 milijone kron; če se davek na pivo ne ziviša, morali bi davkoplačevalci gotovo plačevati namesto doklad na' pivo vsaj 6% dokMl na direktne davke. Nemški nacionalci in v njihovem objemu dr, Kukovec, so Računali tako-le :i Sedaj vržemo dlavek na pivo, potem bodemo s slvojo vječino, — dr. Kukovec bode jim že pomagal,' kakor sedaj — povišali doklade vsega skupaj gia 20%, in drugo leto še pa pride davek na -poncem v Koreji, ker že sedaj neprestano vre med ljudstvom, ki ni zadovoljno z japonsko, nadvlado. Turčija. Turški listi potrjujejo vest, da bo postal novi veliki vezir namesto , Hilmi-paše' prisl apik v Rimu, Hakki-belj. Nekateri listi poročajo tudi o sestavi no-1 vega kabineta pod predsedstvpm sultanovega svaka Ferida, Ipudqniskega poslanika Tewf|ikk|paše: ali psa senatovega predsednika Said-pašeif Cujejo se glasovi, da bo tudi Seih ül Islamj odstopil. Notranji in pa finančni minister bosta ostalu na svojih mestih!. Dose-daj še ni znano, Se je sultan že sprejel (demisijo Hilv mi-paše. Srbija. „(Narodni Politika“ (objavlja govOr z ministrskim predsednikom Pašieem, v katerem je ta izrazil svoje upanje, da pride v kratkem do avstrijsko-srb-ske trgovinske pogodbe. Kar se tiče balkanske zveze, je izjavil PaŠiČ, da je to za sedaj samo jfđeal, na kojega izpolnitev bo treba še dolgo čakati, ZJveza, kije mišljena na čisto gospodarski podlagi, bi imela na*-pram zapadni Evropi defenzivni značaj. Ofenzivno namene se tej zvezi ne jsme pripisovati. Angleške spletke na Turškem. Zadnji obrat, turške politike,, ki se je izvršil po vrnitvi pl. Goltza in turških blegoM iz potovanja po Avstriji je Angleški zelo neprijeten. Zato dela na to, da vrže Avstriji in Nemčiji prijazno vlado Hilmi-pa-še in spravi na davno zaiželjeno vodilno vladno mesto sedanjega finančnega ministra Džavid-pašd. Hilmi-pa|a je, kakor poročamo na drugem mestu, že odstopil, vendar pa dosedai njegova demisija še ni sprejeta. Džavid-paša je poturčen, Žid in slepo udan Ang, leški, po koje vplivu je tudi prišel v vlado. Seveda padec Hilmi-paš(e lahko tudi ne prinese Angliji zaželenega popolnega preobrata v zunanji pelitRd. Štajersko. Mariborske novice. Imenovan je za finančnega koneepfcnega praktikanta v Mariboru absolvjitjahi pravniki Aptcn Horvat. Slovensko gledališče. V nedeljo 9. prosinca 1910 se uprizori burka v 3 dejanjih „Veleturist“. Ta burka se je igrala v Ljubljani z najboljšim uspehom in upamo, da bode vsled svojih humorističnih prizorov splošno ugajala. Da pride zunanje občinstvo še pravočasno na vlak bo začetek tej predstavi, kakor tudi vsem prihodnjim predstavam, točno ob pol osmi uri zvečer, na kar izrečno opozarjamo. Drnga predstava bo 23. prosinca' 1910. in sicer bnrka „Zmešnjava nad zmešnjavo“. Tečaj za italijanščino se bo pričel po novem leta v Mariboru, ako se zglasi dovolj ndeležnikov. Pojasnila daje g. Ferdo Leskovar, Stolna ulica 6, (spodnještajerska posojilnica). Tržne cene v Maribora za 100 kg: pšenica K 28-—; rž K 18 — ; ječmen K 17 —; oves K 17 50; koruza K 18 50; proso K 18’—: ajda K 17-—■; seno sladko K 12’—; po ikg: fižola K 0 28; graha K 0 60; leče K0-60; krompirja K 0 08; 1 liter mleka C 0 22; 100 glav zelja K 3 50 in 1 jajce K 010. Ptujske novice. Poroka, v nedeljo dne 26. dee. je bila v Ptnju na smrtni postelji poročena gdč. Ana Bratušek z agentom Ivanom Münchau. Detomor. Marija Sardinšek, dozdaj dekla r Pleterjah na Dravskem polju, je porodila dne 19 dec. v gozdu nezakonsko dete. Da bi zakrila pred svetom nezakonski porod, je dete zadušila z listjem in ga potem v gozdu zakopala. Celi teden je otrok ležal v gozdu. Še-le, ko so drugi ljudje jeli popraševati, kje da ima otroka, in naznanili celo zadevo orožnikom; je pripoznala, da je dete sama pokopala. Otroka so zopet izkopali in nesrečnica je morala sama nesti svojo žrtev na Ptuj, kjer je bil otrok sodnijsko pregledan in pokopan. V ustih je imel celih pet cmokov iz listja. Nezakonsko mater so seveda zaprli. Kap je zadela zadnje dni gosp. Ivana Gorišeka, kan-tinerja v novi vojašnici v Ptuju. Ker je bila bolezen zelo nevarna, so ga .takoj prepeljali v mariborsko [vojaško bolnišnico, kjer ga je v pondeljek drugikrat zadela kap, vsled katere je tudi umrl. Pokopan je bil v Mariboru. Vsak somišijenik naj Ušaj enega novega naročnika. Ptujski trgovski gremij je daroval namesta dozdaj običajnih novoletnih daril za nboge 200 K, i. t. 100 K za okoliške, 100 K za mestne nboge. Božične počitnice za ptujske mestne šole trajajo od četrtka pred božičem do nedelje po novem leta t. j. celih 11 dni. Silvestrov večer priredi „Narodna čitalnica“ v Ptuju dne 31. dec. za svoje ude in prijatelje. Občni Zbor „Narodne čitalnice“ v Ptuju vrši se dne 6. jannarja, t. j. na praznik sv. treh Kralja ob 3. nri popoldne. Celjske novice. Sveti večer v Celju se praznuje kakor drugje s polnočnico v cerkvi. Toda to priliko uporabljajo mladi, a tudi stareji ljudje, da pijančujejo po mestnih gostilnah. Tako se valijo cele tolpe razuzdanih in pijanih ljudi po ulicah. Ob eni uri po polnoči jih policija sicer spravi iz gostiln, a «kanje in kričanje ne preneha do ranega jutra. Tvrdka Goričar & Leskovšek je dozdaj najboljša trgovin« s papirjem in z vsemi v to stroko spadajočimi rečmi v Celju. Nemški enaki tvrdki daleč zaostajate za njo. Dobe se tudi vse župnijske, županske in drugouradne tiskovine, razne devocijonalije ter cerkvene sveče. Več v in-seratui V novi poscjilniški biši so z novim letom nastanjeni sledeči trgovci: Strupi, Priča & Kramar, Zabukošek, Bcpas in Kolšek. Zabukošek ima prav okusno krojaško izložbo. Strupijeva steklarska trgovina pa bo prekosila obe nemški enaki tvrdki. O slednji je inserat v listu! Dr. Benkovič odpre svojo odvetniško pisarno z novim letom v Celju. Pisarno ima v hiši hotela „Pri belem volu“, nad trgovino Goričar & Leskovšek. Mestni proračun. Pri zaključku mestnega proračuna se je izkazalo, da je bilo 312.115T6 kron dohodkov, a izdatkov pa celo 467.156‘47. Proračun je bil tedaj prekoračen za celih 155.04131 kron. Da se ta primanjkljaj pokrije, se bo pobiralo 15°/0 doklade na hiše in zemljišča, 10% od najemnin, 50°/0 od splošnega pridobninskega in krošnjarskega davka, 67% od posebnega pridobninskega, rentnega in dohodninskega davka, mestna doklada na pivo K 150 za hi in pa še užitninski na meso in vino. Novoletna darila. Gremij trgovcev je že prošlo leto sklenil, da se za novo leto ne bodo dajala več darila strankam. Isti sklep ostane tudi letos v veljavi. Dragi kraji. Slivnica pri Mariboru. Dne 23. t. m. zjutraj so žalostno zapeli zvonovi in nam naznanili nepričakovano smrt gospe Cecilije Gabrol roj. Hirti, sestre preč. g. župnika in duhovnega svetovalca Franca Hirti. Umrla je za pljnčnico v 60 letu starosti. Že večkrat v življenju jo je ta bolezen mučila, pa hitra zdravniška pomoč jo je še vsakokrat rešila. Tudi sedaj je prišel njen zdravnik ali konštatiral je, da ni več pomoči. Bilo ja res tako. V štirih dneh je bila mrlič. Bila je od vseh priljubljena, to je pričal njen pogreb. Vodi! ga je preč. g. dekan iz Hoč v spremstvu 8 gosp. duhovnikov, in obilega števila ljudstva od blizu in daleč. V nagovoru jo je preč. g. dekan primerjal skrbni Marti v evangeliju. Bila je res rajna Čila skrbna Marta in desna roka našega obče priljubljenega g. župnika. Skrbela je, da je bilo gospodarstvo v najlepšem redu. Pri vsaki slovesnosti, kadar so prišli pomagat duhovni sobratje našemu gospodu, je znala s prirojeno ljubesnjivostjo postreči. Tudi dragim je rada dobrote delila, posebno za ubožce je imela vedno kaj pri rokah. Pridobila si je veliko prijateljev, to je dobrih del ki so jo spremljali v večnost. Ne more se popisati, kaj je ona storila za kinčanjs cerkve. Posebno priljubljen ji je bil prvi petek vsakega meseca. To je pričal oltar Dajsv. srca, kterega je z največjo skrbjo že na predvečer okrasila. Bog bodi plačnik blagi pokojnici za vse, kar je dobrega storila. Hoče. Kmečko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 2. januarja popoldne ob 3. uri v Rojko vi gostilni veselico. Ob enem se bo ustanovila mladeniška zveza za hoško župnijo. Na vzporedu je petje, igra: „Božični večer“ in govor. Pri prosti zabavi igra gramofonska godba po vseh sobah. Ne zamudite te prilike. Posebno mladeniči naj pridejo vsi! Na zdar! Pri St. Barbari v Halozah so imeli šolski otroci samo tri dni počitnice za božič, ker je bila šola med letom radi kužne bolezni celi mesec zaprta in morajo zdaj ob prostih dneh do majnika nadomeščati izgubljeni čas. Ljutomer. Z?deva Okrajne posojilnice v Ljutomeru s celjsko zadružno zvezo je torej končana! Zveza je nazna nila naš izstop sodišču v Mariboru. Z novim letom stopi v veljavo sklep izrednega občnega zbora, da posojilnica pristopi k „Zadružni zveži“ v Ljubljani. Dve leti seje bil vroč boj za ljut. posojilnico. Volja ljudstva je zmagala! Tistim, ki so zagovarjali celjsko zvezo, bomo ob priliki še pokazali, koliko „dobička“ nam je prinesla poslednje leto! Ponikva. Tukajšnje bralno društvo priredi dne 1. in 2. prosinca 1910. v župnišču ob 3 popoldne igro „Dve materi“. K obilni vdeležbi se vabi. Rajhenburg. Društvo za tujski promet v.Rajhenburgu priredi v nedeljo 3 januarja 1910. svoj IH, planinski ples: „žegnanje na Kumu“ v restavraciji „Unschuld“ v Rajhenburgu. Čebelarska podružnica za okraj Kozje je imela 27. decembra 1909. svoje letno zborovanje. V sestavi odbora se niso vršile posebne spremembe. Omeniti je, da bo razun g. Lovreca pobiral udnino kot blagajnik tudi g. Ulčar. Z velikim zadovoljstvom se je vzelo na znanje, da je slavni okr. zastop Kozje tudi letos naklonil naši podružnici znatno podporo. Slavnemu okrajnemu zastopu se za blagi čin najtopleje zahvaljujemo. Sklenila se je prireditev nekaj celodnevnih tečajov tekom prihodnjega leta. Odbor. Staritrg pri Slov. gradcu! Tukajšnje km bralno društvo je imelo na Stefano veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Bilo je okoli 300 oseb, med njimi je bilo okoli 50 vrlih bratov Koroških. Bodi njim vsa čast in hvala za ta obilni obisk kakor vsem ki so se udeležili te veselice. Igra se je prav dobro obnesla. Nastopal je tudi domači novi pevski zbor, takor tudi tamburaši, ki so nas prav veselo zabavali s svojim taoaburanjem. Želimo pa vsi da bi se igra še enkrat ponovila. — In tudi pevski zbor naj ne izostane. Šentjan pri Dravogradu. — V slovo. Tu-sem pripeljal me je železni konj o božiču po opravkih. Pa kako se začudim spremembam, ki so se dogodile tukaj v najzad-njem času. Še bolj pa se začadim, da se dandanes lokalno tako važnih sprememb ne sporoči v svet. — Res, je že prav, da se po ustnem izročilu ohranjujejo hvaležni spomini na preblagega dušnega pastiija, od vseh dahovnijanov tako srčno ljubljenega gosp. župnika Franca Leber. Ali vrline naših mož naj se izročajo v trajen spomin tudi tiskanemu pismu. — Rad sem verjel ljudem, da so se vsem žalosti razsolzile oči, ko je blagi gospod 30. nov. 1909 zapuščal svoje ovčice in jagnjeta — šolarje ki so v tiho žalost zatopljeni stali v špalirju pred vlakom, ki jim^je odpeljal tako dobrega kateheta tj e v krasno savinjsko dolino, njegov rojstni kraj, kjer si naj spočije od svojega truda. Iz Dravske doline. Izi poročil (raznih časnikov, kakb so se pristaši celjske klike trudili, osnovati nar predno mladeniško družbo, je, razvidno, da si pri taki priložnosti belijo, glave, kaj je prav zal prav klerikalizem, po katerem z vso kruto silo kakor besni udrihajo ter, slovensko ljudstvo strašijo in slepijo s samimi izmišljotinami. Kaj pomeni beseda „klerikalec“, nam pray jasno kažejo po Družbi sv., 'Mohorja izdane zgodbe sv. pisma, stare zaveze pri razlaganju 15, psalma na 486 strani, kjer se proti Koncu bere: „Gospod je delež moje dedščine in mojega keliha. . = Zato se imenujejo katoliški cerkveni ijn božji služabniki kleriki po grški besedi kleros, ki pptaenja delež, Bz te razlage je razvidno, da jei klerikalec, kdor si Gospoda svojega Boga izvoli za svoj delež, kakor je storil to nadangelj Mihael in njegovi zvesti tovariši, ki1 so potem takem bili prvi klerikalci, in, to je bila res izborna in Častitljiva izvolitev, —. Beseda „liberal“ je pa latinskega izvira im pomeni: rešiti,, oprostiti iaXi osvpboditi, saj slišite) pri sv, maši strež-nika k sklepu Očenaša odgovoriti „sed libera nos a malo“ to je reši, oprosti nas hudega. Tako rešen, ^oproščen, svloboden je hotel biti lucifer, da bi mu ne bilo treba Bogu služiti, in si je veliko ošabno druhal pridobil pa svojo stran, to so bili res prvi liberalci. Zato še tudi dandanes lahko opazimo, da kričeči liberalci hočejo biti oproščeni vseh postav in zapovedi zastran posvečevanja dnevov Gospodovih, kakor tudi zastran posta in prejemanja sv. zakramentov ob polnočnem času itd., prav po izgledu lucifer a vulgo satana ten se nazivajo prostozidarji, svdbodpmiselci, štajercijanci itd, V • njihovih od liberalnega strupa na-žvepljapiih možganih se jje izcimil izraz: klerikalni zmaj, po katerem v svojih liberalnih cunjah in na svojih zborovanjih s strupenimi za zobmi skritimi loparji kakor smešni đon KiŠoti mahajo, vemo pa, da je za njihovo, krščanstvu sovražno stranko prav primeren ta izraz, saj sv. pismo o Luciferu, njihovem vzoru gpvori, kakor o stari kaci, zmaju ali drakonu. — Kakor je nadangelj Mihael s svojimi tovariši premagal zmaja Lucifera in njegovo druhal, tako so tudi slovenski volilci Kmečke zveze ob tla vrgli liberalce, le njihov general brez armade je s pomočjo srediških in žalskih liberalnih tržanov* zlezel v, deželni zbor ter se pridružil soc. demokratom, katerim je vera privatna ali zasebna stvar. Iz tega pojasnila pojmov klerikal in liberal lahko slovenski očetje in pobožne matere uvidijo, kake liste in časnike naj v novem letu sprejmejo v svoje hiše, in katerim naj vrata pokažejo, da romajo nazaj v tisto gnezdo, v katerem so se zvalili. Petrovče. V „Gospodarskem Glasniku“ z dne 1. decembra poroča tajnik „žalske kmetijske podružnice“ — neki nadučitelj Ernest, Slane t— o petem zborovanju navedene podružnice v Petrovčah. Ker je bila u-deležba pri navedenem zborovanju jakp pičla, izrazi navedeni tajnik vslecl tegai svojo nevoljo in piše med drugimi dosledno:; „Pričakovali smo jih mnoga več in se Čudili, da je pri nas še vedno tako' malo zanimanja, zaj velekoristna predavanja, ki (jih, priredi kmetijska-, podružnica. Prebujajte se vendar in pridružite se naši podružnici, ki vam nudi mnogo ugodnosti.“ Na to moramo vendar odgovoriti: Ko se je svoječjasno u-stanovila šolska kmetijska podružnica močne štajerske kmeitijjske družbe, smo to ustanovitev vsi z veseljem pozdravili ter bili pripravljeni podružnico krepko podpirati. Pri nas so zastopane Jtakorekoč vse panoge kmetijstva, in ker je prebivalstvo inteligentno, zemlja rodovitna^, dani so vsi predpogoji, da bi navedena podrulžhiea - postala ena najimenitnejših >na celem Štajerskem.. — Pri vseh kmetijskih organizacijah jo mesto tajnika jako važno, in potrebno zaj razvoj in napredek dotične korporacije je, da, vživa tajnik zaupanje vsega prebivalstva in da je strokovnjak vsaj istih panog kmetijstva, katere se v prvi, vrsti gojijo 5? dotienem kmetijskem okolišu: To je pri nas hmeljarstvo, živinoreja itd. — Pri ustanovitvi kmet. podružnice se je postavil za tajnika iz Sv. Bolfenka pri Središču novo došli nadučitelj g. Ernest Slane, o katerem možu je znano, da nima pojma, o hmeljarstvu, ki je za naš kraj tako, važna in. da tudi ni veščah o marsikaterih važnih panogah' nagega kmetijstva, Ker razven tega ne uživa navedeni gospod tajnik pri večini tukajšnjega prebivalstva nobene simpatije:, je samo) ob sebi umevno,f da je — kakor on saim pravi — pri nas malo zanimanja za kmetijsko podružnico in da ostane njegov poziv, da se naj prt družimo njegsovi podružnici, „glas vpijočega v pušča, vi!“ Koroško. Prošnja. Ker mojih „Slik in povesti“ I. in H. zvezek izdanih od „Slovenske Matice“ („Knezova knjižnica“) v knjigotrštvn ni dobiti že več let, a nimam tudi sam že dobro vrsto let nobenega izvoda — Slovenci imamo lepo staro navado, da izposojere stvari izgubljamo namesto da bi jih hvaležno vračali — a če-tokrat zelo rabim, se osojam vdano prositi, ali bi mi kdo izmed cenjenih bralcev „Straže“ blagovolil dati, oz. prodati omenjena zvezka. Bom zelo hvaležen. Devica Marija na Žili p. Beljak. 29. prosinca 1909. Ksaver Meško. Iz duhovniške službe. V pokoj je stopil žapnik č. g. Mat. Kandolf na Sedlo, prej župnik v Osojah. Presentiran je na župnijo Maljnioo tamošnji provizor č. g. Franc Gričacher. Za provizorja v Boršt pride č. g. Alb. Radi kaplan na Trebinje. — Izpisani sta župniji Boršt in Sv. Trojica na Kraju. Utonil. Pri g. Ter. Stožer, p. d. Bolerbirtinji v De-šanjčah so v službi 3 bratje Krajner iz Roža kot mornarji, ki prevažajo na velikih ladjah po Jezeru kamen iz njenega loma. Dne 20. dec. je bila na jezeru gosta megla. Bratje, so naložili na 2 ladji gramoza in so privezali drugo ladjo ob prvo. Na tako sklopjenih ladijah so se peljali proti Majrovniku. Ko sta starejša dva brata, ki sta stala na prvi ladji izstopila, zapazita da je manjši brat, Silvester, ki je bil stal na drugi ladji, zginil. Vse iskanje in klicanje je bilo zastonj. Ni dvomiti, da je, ne da bi ga bila brata opazila, grede padel v jezero in je tam našel smrt. Obesil se je na sveti večer Kamnolomec Štefan Feierabend v Celovcu v Henslovi cesti št. 7. Pustolovine v sveti noći. V glavni fari celovški je pri polnočnici sedel v prvo klop mladič, in je začel pu-šiti cigarete. Predno je prišel stražar, jo je junak odknril. — Pn s?. Lovrencu je ležal, ko so prihajali ljudje k polnočnici, pred pragom pijanec, da so ljudje morali lezti črez njega. Moralo je priti nekaj mož, ki so ga odnesli preč. Na to pa se je vzdignil in je smeje se popolnoma ravno korakal domn. Podkrnos. V Celovec je tekel za nekim vozom petletni deček Janez Miklavec in se je tam zgnbil. Do sedaj se še ni našel. Nekteri ljudje pravijo, da su ga videli jokajočega na Starem trgu. Zanimiva statistika. Ravnokar je izšla izpod peresa magistratnega svetnika dr. Schreiberja na Dunaju statistika mesta za, leto 1907,. Posebno nas zanima odstavek „prebivalstvo“, v katerem je razvifino napredpvahje prebivalstva na Dunaju od leta 1782 pa rio danes. Leta 1782. je štel Dunaj malo več prebivalcev kot 200.000, Šele leta 1819'. je dosegel četrt milijona. Leta 1860. je na-rastlo prebivalstvo na pol milijona in 1890., kratko pred zjedinjenjem zunanjih okrajev je bilo 817U500, leta 1907 pa v celoti 2,042,426 prebivalcev- Zelo zanimivo je tudi poglavje o možitvah, ki ne navaja, absolutnega števila sklenjenih zakonov, ampak starost v letu 1907 porfočenih parov. Istega- leta je, bilo 18-477 porok, in to število se vsaka leto veča, Največ pprok se je sklenilo, (kakor navadno, v februarju, najmreč 3278. Med porojenimi je bilo 42 mož* in ,63 žensk, ki so v visoki starosti 70 let še stopili jv; zakonski jarem. Od moških,, fci so v tako visoki starosti stopiti pred oltar, je: vzel eden 24 let staro deklico v zakon. Nasprotno so, bile pa med ženskami, ki so bile stare preko 60 let d-, ki so izvolile može pod 30 leti. Tufdi drugače prinaša Štatidtika ravno .na tem polju, marsikaj interesantnega: sodhijsko s,e ja ločilo 841 zakonov, dvojčkov se je porodilo 571 krat, in trojčki pa 6krat, Občina je morala izplačati na zaslužkih uradnikom okroglo svoto 15,700.007 kron. Oni čas, ko so razsajale koze po Dunaju, je vže zdavnaj minul, in je že tudi skoro popolnoma pozabljen. Številke cepljenja v onih letih nas pa zopet spominjajo na to graziranje. Epidemija koz je imela za nasledek odredbo, da se morajo pustiti vsi cepiti. Ko je bilo Jetaj 1906. v celem le 17.514' cepljenj, se je pustilo leta 1907 nič manj kot 100.400 oseb cepiti, a na novo pa 356.781 ljudi. Statistično se je dokazalo, da je bilo od koz napadenih od 167 oseb 107 takih, ki so bilii cepljeni in 56 necepljenih., — Te številke gpvore tedaj proti cepljenju, drugo pa je, ako pregledujemo smrtne slučaje,, Od 33,umrlih je bilo namreč le 9 cepljenih in. devetnajst necepljenih oseb, O vrednosti cepljenja se lahko torej še vedna prereka sem in tja. Avtomobilov je bilo 1907* leta na Dunaju 1458 in 14101 motornih kjoles. Nesreč so avtomobili zakriviti 354. Izvoščekov je bilo 907 in ti so povzročili 982 nezgod. Ako se primerjajo nezgode avtomobilistovi in izvoščekov, potem so še prvi na boljšem, kar imajo v prvi vrsti zahvaliti dobremu bremzanju avtomobilov. Iz ubožnega zaklada je dobilo 500,000 ljujdi podpore. Tzdatki za to so znašali 22 milijonov kron. Primorsko. Kanal. Dne 25. i. m. se je ^Onesrečil pri postaji Moj alk poljBko-topnič^rskega polka v Gorici, Štefan Zimjic iz Gorenje vasi pri Kainalu. Revček je i-mel* ta. da-n nekoliko ur dopusta in je prišel obiskat stariše ter se je hotel vrniti z brzo vlakom ob 6,5 zo pet v Gorico. Kler je bil malo pozen za vlak, ni po poti, ampak je hotel 'dospeti ra pbstajo Čez železniška Ograjo pri potoku, kä teče pod postajo, Izpodrs-nilo se mu je in je padel v (7 metrov, globoki jarek. Zlomil si je obe roki in polomil tudi pet rebeir. Vojaški zdravnik iz Kanala podelil1 m a je prvo pomoč in ga tial prepeljati v goriško vojaško bolnišnico. Strojevodja brzovlaka, s katerim se Je hotel odpeljati» ga je videl pasti In naznanil -Tjudenj, da so ga dvignili iz potoka, ker drugače bi bil Še lahko utonil v precej naraslem potoku. Samomor v vlaku. Potniki zadnjega voza brzo-vlaka, ki prihaja iz, Trsta na gorički državni kolodvor ob 6. uri 30 min. Zvečer, so tojili priča samomoru, ki ga je izvršil neki sopotnik po imenu, Herman Kersche iz Ptuja. To se je zgodilo nad postajo Opensko. Mrliča so prenesli na StanjeSski postaji v tamoš-njo mrtvašnico. Panika v cerkvi. V baziliki sv. Justa v Tlrstu je na Božič med pontifikalno mašo ob 10, uri dopoldne nastala malo pred obhajilom panika. Čuti je bil v cerkvi pok, kakor da bi nekdo v spodnjem delu, severne postranske ladje ob zvonikuJ (ustrelil s samokresom. Ljudje, zlasti ženske, so prestrašeni začeli bežati iz cerkve; kmalu se je pa doznalo, da je v 0-menjeni ladji padel baje kos stropa na spovednico, kar je povzročilo pok. Redarji pred cerkvijo in gasilci, ki so bili nastavljeni v paradi v veliki ladji bazilike, so kmalu pomirili ljudi. Za občinske, tajnike v Istri. Ustrski deželni odbor je določil od 1. januarja 191 Oj naprej 6 Štipendijev po 6GÜ kron za one, ki se mislijo posvetiti občinskemu tajništvu v Istri. Ob podelitvi teh Štipendijev se bo oziralo na potrebe obeh narodnosti v deželi. Kitajska proučna; komisija ft/s Trstu. V soboto, dne 1. januarja bo prispela kitajska proučna komisija iz Benetk v Trst. Komisija p/oučjajvai po Evfrbpi mornarico, nje, sestavo, velikost in pboroženost. Ribanje med Lloydovimä st/ojnikLi Ti so imeli v sredo zvečer posvetovanje, na katerem so njih delegate izpovedali, da je generalni ravnatelj pri volji, izreči do stavljenega časa svoje osebno mnenje o njih zahtevah. Sklenili so izdati na v,3e strojnike okrožnico, zadevajočo ustavo dela. Ustrelil s pištolo na nuno. Ko je v soboto ob 8. uri zvečer Šla neka nuna po ulici Torrebianca v Trstu, je nekdo sprožil proti njej pištolo. Strel je zadel nje plašč. Ob T. uri popolnoČi so našli v .ulici Campanile nekega Izletnega dečka spečega.: Vi Žepu je imel pištolo. Zjutraj je pobegnil z Homa, Tajil je, da bi bil on. ustrelil s pištolo proti puni, ali vzlic temu, so ga odvedli v zapore v ulico Tigar, Narodno gospodarstvo. Poraba rožja kot živinska krma. Vsled suše primanjkuje tudi letos V mnogih krajih živinske krme, To je posebno občutljivo v ■ vinskih j krajih, kjer se nahaja vobče malo trajnikov in malo košenin. Opozarjam torej na lani priobčen spis a porabi rožja kot živinska krma. Kakor znano, podarilo je c. kr, poljedelsko ministrstvo v svrho upeljaye rožja kot krma več strojev za drobljenje rožja. Nekateri stroji so došli Še-le pozno v pomladi in se torej niso rabili; ponekod ni bilo zadostnega zanimanja ter so stroje le malo izkoristili* V drugih okoliših, na primer pri St. liju v Slovenskih goricah, v Stopercah v Halozah, pri Ljutomeru in na Vidmu ob Salvi, so si pa kmetovalci bili svesti koristi, ki se njim nudi s tem» da se omogoči poraba rožja kot krma, ter so stroje pridno rabili. Vsega skupaj se je vi svrho krmljenja zdrobilo na strojih letos do .60.000 kil rožja. Spveda je to premalo, ako pomislimo, da so stroji postavljeni v okoliših, ki obsegajo skupno 12 tisoč hektarov vinogradov in pridelajo rožja za 30— 40,000.000 kil! Vendar so bili kmetovalci, ki so doslej delali poizkuse s krmljenjem rožja, zelo zadovoljni. Pozivam torej vinogradnike» da to zimo bolj izrabljajo rožje kot krmo.' Kakor sem že omenil v spisu, ki sem ga objavil meseca januarja t. 1., je rožje Cie tedaj tečno, in iga živina rada je, Če se poklada sveže in sočno; maj se tedaj sproti reže. Ako se rožje do rezitve ni porabilo, da se ohraniti sveže šjn sočno več tednov, Če ga spravimo v velike kupe i ha senčnem kraju, ga dobro stlačimo in otežimo s kamni ali z lesom. Suho in plesnjivo rožje seveda ni za krmo. Isto velja tudi glede starega, debelega lesa, ki se tudi ne. sme dajati v stroj, sicer ga pokvari. Poleg rožja naj se poklada živini še seno, slama ali kako druigo krmilo. Stroji so postavljeni v sledečih krajih: 1. na Bizeljskem, okraj Brežice, pri ekonomu gospodu Janezu Malusu; 2. n a Vidmu ob Savi, na posestvu Reza go--spoda, Jožefa Bribarja; 3. pri županstvu občine Sv. Barbara v Spe.! njih Halozah, okraj Ptuj; 4. v Mosltjeh, pri županstvu občine Sv. Lovrenc v Slov. gor., okraj Ptuj; fö. pri gospodu Ignacu Vrabiču v Stopercah v Gornjih Halozah, okraj Ruj; 6, v občini Veličane, okraj Ormož» na posestvu gospoda Antona Puklavca; |7, na ITjnskem, okraj Šmarje, na posestvu g. dr. Jurtela; 8. pri kneževi graščini v Konjicah; 9. v Makolah, okraj Slov. Bistrica, pri žagi gospoda Jožefa Bogina; 10. v Framu, pri mlinu slivniške graščine, okraj Maribor; 11. pri Repnikovem mlinu v Cirknici pod St. lijem v 'Slov.■,gor., okraj Maribor; 12. v Pekrah pri gospodu Tankb,- prej Reiser-jevo posestvo; 13. v iTrŽou, občina Jnroveo, okraj Ptuj, pri žagi gospoda Jožefa Purga p 14. v Vuzmetjjncih, okraj Ormož, pri mlinu g. Jožefa Pavličiča; 15. v Podgrad ju pri Ljutomeru, pri Mohor i cevem mlinu; 16. pri mestni žagi v Ruju;: 17. pri gospodu Petovaru v lyanjkovcih, okr. 'Ormož; ■. 18. pri gospodu županu Hlade ptri Sv. Križu nad Mariborom; 19. pri županstvu občine Gornja 'Sveta Kungota v Dolgem dolu, okraj Maribor. Gradec, dne decembra 1909. C. kr. vinarski inšpektor na Štajerskem: Franc M aiiaišito Kako se hrani po zimi sadje ? O božiču in o pustu se prodaja sadje često tudi štirikrat teko draigp, nego v jeseni. Zato prinaša sadjarju obilen 'dobiček, Če zna sadje shraniti za ta čas. Da ostane sadje dolgo Čaša sveže in ne gnije, hraniti je je v prostoru, ki ima'kolikor možno vedno enako toploto, in sicer naj ne bo ta prostor bolj gorak od 7] stopinj Cel-zijaj, pa tudi ne bolj mrzel o(d 1 Stopinje Celzija pod ničlo. Ako se prekorača prva toplota, se sadje prehitro razkraja» torej ne traja tako dolgov; v drugem slučaju bi pa sadje pozeblo. Ta prostor naj bo nadalje teman in nekoliko vlažen* Daj ne bo v njem prepiha, morajo se vrata in okna. dobro zapirati, vendar pa ne sme biti v zaporu zaduhel zrak. Najbolj primerni so oni prostori, ki so napol vdrti v zemljo in so obrnjeni proti severu. Sadje je postavljati na lesene stelaiže, kjer je morebitno gnilobo takoj najti in jo odstraniti. V prostoru, kjer hranimo sadje, ne sinemo hraniti drugih stvari, zlasti ne takih, ki dišijo. Sadje je prevlečeno namreč z voščeno plastjo, ki ima to lastnost, da prav rado vleče nase tuje duhove. Naša nar vada, da hranimo sadje vi vetrovnih podstrešjih, kjer se toplota vedno merija, je torej (slaba, a ravno tako slaba je tudi ona, da stavimo saidje v žito in drugačno zrnje. S ajd j e tu vene in ni več za trgovino. Na kak način skuša, zvišati svoje dohodke 'družba sv. Cirila in Metoda? V slovenskih tržaških krogih se je rodila misel, naj bi se zavaroval vsak Slovenec tako, da bi določil Že: naprej dotično zavaroval-rfo svoto po svoji smrti družbi sv. Cirila in Metoda.. V to svrho je sprejela prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi nalogo, sklepati zavarovanja za družbo sv. Cirila in Metoda že od’ S0G kron naprej. Kniževnost in umetnost. „Cos.“ Znanstvena revija Leonove družbe. L. IV. Zjvezek 1 in 2. v- Vsebina: Moderni in krščanski Kristus, Pr. Terseglav: O slovenski narodni glasbi, profesor dr. Beranič; Cerkev sv, Klementa v Rimu.in sveta brata Ciril in Metod, F. Fr* Stele; Zakaj se pri Slovencih dramatika ne more razvijati, profesor A. Robida; .„Fratres Minores“ med Slovenci, dr. Jos. Gruden; Rijaštvo in socialno delo, cand. iur. Andrej [Veble; Naj novejša, zgodovina novejšega slovenskega slovstva, Fr. Bregar; Komunizem prve Cerkve’ A’. S.; Nove knjige, Listek, Glasnik Leonove 'dražbe. „Cas“ izhaja desetkrat nalete. Naročnina 5 K, za dijake 3 K. Naročnino sprejema Leonova dražba v Ljubljani. Časopis za zgodovino in narodopisje- Izdaja Zgodovinsko drnštvo v Mariboru. Urejuje Anton Kaspret. Vsebina 3—4. snopiča I. Razprave: Stegenšek Avg. dr.: O. gotskih freskah pri Sv. Mohorju na Kozjaku. Kovačič Fr. dr.: Iz prazgodovine središkega trga. Kaspret Anton prof.: Slovarske drobtinice, nabrane iz starih nrbarjev, aktov in listin. II. knp. — II. Mala izvestja: Trstenjak Alojzy : Ivanjski kres v ormoški okolici. Stegenšek Avg. dr.: O starinskih najdbah v Razborjn nad Loko (pri Zidanem mostu). Majcen G. prof.: Kmetski koledar za 1. 1690. Kovačič Fr. dr.. Donesek k čarovniškim procesom. Trstenjak Al.: Dostavek k Ivanjskomu kresu. — IH. Književna poročila: Stegenšek Avg. dr., profesor bogoslovja in c. kr. konservator: Umetniški spomeniki Lavantinske škofjje. Drugi zvezek. Konjiška dekanija. S 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 tablicah. V Mariboru 1909. Založil pisatelj. J. A. Glonar. Gubo Andreas: Geschichte der Stadt Cilli vom Ursprung bis anf die Gegenwart,. Graz, 1909. Dr. Avg. Stegenšek. Dr. v. Hovorka und Dr. A. Kornfeld: Vergleichende Volksmedizin. Eine Darstellung volksmedizini-soher Sitten and Gebräuche, Anschauungen und Heilfaktoren des Aberglaubens und der Zanbermedicin. Stuttgart, 1908. J. A. Glonar. Stegenšek Avg. dr : Zagovor (proti recenziji g. J. A. Glonaija). — IV. Društvena poročila. — V. Imenik droštvenikov. Zora. Letnik XVI. zvezek 3. Vsebina: Narodna obramba, (eand. iur. Andrej Veble.) Naš družabni problem. (Jos. Puntar.) Refleksi na „Svobodno Misel“. (Fr. Trdan.) Iz prijateljevih pisem. (J. Stenar.) Dalje.) Poglavje o brezdomovinska. (Goriški.) O ljudskih predavanjih kod sredstvu znanstvene izobrazbe. (I A.) — Visokošolsko dijaštvo. Nemška dijaška žurnalistika. — Ligue Franeo-Slave. — Občni zbor Podpornega društva za slovanske visokošolce v Gradca. — Glasnik. „Danica“. — Delo S. D. Z. — Delo S. D. Z. v klubih. — Tajništvo S. D. Z. v Ljubljani. — Gorenjski pododbor S. D. Z. — Listek. K stoletnici Ljudevita Gaja. — «Prvi Cveti“ Ob očetovem grobu. (Domen Otiiijev.) Njegova povest. (Domen Otiiijev.) Prve ure. (Črtica. Spisal R. K.) Ocene. — Na platnieah. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju.“ — Krščanski filozof o narodni pravičnosti. — Pro domo. — Kako sodi protestant o katoliških redovih. — Listnica uredništva. — Listnica upravništva. Razgled po svetu. Dar poljskega umetnika. Komponist in virtuoz na. klavir Ign. Paderewski je daroval mesto Krakovu spomenik kralja Vladimirja Jagelovskega, ki je pred tremi stoletji premagal nemški viteški red pri Grunewaldu, Spomenik je izdelal v Parizu poljski sohar; ceno ima okoli 300 000 kron. Veleizdaje vseposod. V Nasika v Indiji so domačini ubili angleškega uradnika Jacksona. Policija je aretovala petnajst Indov, ki so baje v zvezi z umorom. Zaplenili so tudi več revolverjev, streliva in spisov, iz katerih je razvidno, da so hoteli Indi uprizoriti veliko ustajo. Velikanska množina snega je padla v vzhodnih državah severo ameriških med silnim viharjem, ki je zrušil tudi več hiš, zlasti v Massachusettsu. Do 1500 ljudi je brez strehe; več oseb se je v snega ponesrečilo. Železniški promet je ustavljen, telefonične in brzojavne naprave so pretrgane. Knga v Dalmaciji. Iz New Orleansa se je pripeljal v Zader na parobrodu Avstro-Amerikane kmet Grga Öaka-run, doma v Gaiovcu. V Zader prispevši je obolel na znakih kuge. Sanitarna oblast je odredila najobširneje varstvene odredbe. Razstava V Odesi. Razstava za umetnost, obrt in industrijo v Odesi se ne bo, kakor smo zadnjič priobčili, vršila od 15. aprila do 15. maja 1910, temveč od 15. nastja do 1. oktobra 19 lO. Hofrichterjeva afera. V; Hofrichterjevem stanovanju v Linču so zaplenili več stvari, Sedaj imajo oblasti gotovo sleSri. Plete se okoli neke dame, ki more na lahek način dobiti ciankali, in to je tu.ti storila po naročilu nadporočnika Hofrichte rja. Vseslovanski kongres v Sofiji. Bolgarska vlada je za priredbo vseslovanskega kongresa v Sol rji podarila 50.000 frankjov, ravno toliko mestni svet v Sofiji* Bolgarska hoče zastopnikom slovanstva pokazati napredek mlade svoje svobode.. Zavod sv, Hieronima v Rimu. Ravnateljem hrvatske cerkve sv. Hieronima vi Rimu je mesto mons. dr, Karola Horvata, sedaj zagrebškega vseučilišču e-ga profesorja, imenovan Janke BorkoviČ, dosed®j kapelam pri sv. Marku, v Ziagrebu. Zaklad v morju. Pri Anconi na Italijanskem so potegnili ribiči iz morja, poldrugi meter visoko krasno-izdelano va,zo in čudovit etrušiki sarkofag iz marmorja z orožjem ini dragimi rečmi. Ribiči so prodali vse skupaj kanoniku v Civitavecchia, Oblast se trudi, da bi dragocenosti rešila. Najdražji vozni listki. Iz nekega železniškega, poročila posnamemo, da se doba na- glavnem kolodvoru v Frankobrodu na Nemškem nafdražji vozni listki na svetu, ITam se nahaja namreč posebnaj blagajna, ki ima nadpis: Vozni listki za Kino in 'Ja-ronsko. I/isitek. I. razreda s^ano do Nagasakija 863.75; mark, II. razreda pa 500.50 mark. V Sang-had stane vožnja preko (Wirballena še celo 926.40' mark, a preko Alesandrova se znijža Vožnja za 100 mark. Do Vladivostoka se lahko že pride 2a 721.30 mark in do Charbina za 650.60 mark. To so torej najdražji železniški vozni listek! Tri gledališča gorela v enem dnevu. Iz New-Yorka poročajo,, da je dne 18. t. m. izbruhnil požar v treh tamošnjih gledališčih. V gledališču! Monrring-hill je bilo nad 1600 oseb, ko je nastal požar. Radi silne planike in stiske je bilo, mnoga Mudi ranjenih. Ogenj so pogasili. Požar v gledališču Windson je bil tudi,v kratkem vdušen, dočim je gledališče Bradley pogorelo do ta! Okužila se s tujimi lasmi,, Oi Čudnem in groznem slučaju okužen ja poročajo iz New-Yorka: V; Pittsburgu je nedavno temu kupila predstojnica neke trgovine, kito lap. Kmalu potem je, nevarno obolela, in sedaj so se na njej pokazali sumljivi znaki gobove bolezni,; Raziskovanja so dokazala, da je itošla kita, z otoka v KarajibvSkem morju v osrednji Ameriki, kamor pošiljajo gobove bolnike najhuje vrsto. 11 kraljevemu umoru v Lizboni. Iz Lizbone poročajo: Trije nedavno aretirani politični zločinci so baje priznali, da so povzročitelji umora na kralju Kariosu in prestolonasledniku;; Policija) nadaljuje poizvedbe in pričakuje se odkritij. Cook ni odkril severnega tečaja. Iz New-Yorifa poročajo:, Listi so zračim ali, da je Cook s svojo sleparsko trditvijo, Ha je odkril severni tečaj, zaslužil 150.000 dolarjev, V New- Yorku so strgali S: stene na borzi Cookovo podobo in predsednik je, imel govor, v katerem je označil Cooka za „pajvečjega laS-njivea na svetu“'. Ameriške oblasti so 'dale povelje, naj s® Cooka aretira. Hotel belem vola v Celja X X X X X sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : : 51 X X X X X X X X s« priporoča za obilni obisk, s Sreeno novo leto * želi vsem cenjenim naročnikom IVAN REBEK, ključavničarski mojster v CELJU. oooooooooooooo Veselo novo leto vsem obiskovalcem Narodnega doma! Lojzika in Pepica Leon. »22 ■ s k Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/*% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice dragih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5% do 57,% brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. kot vloge, ne da hi se obrestovanje prekinilo. = Oskrbuje svojim članom izterjevale njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. Ignac Božič 8 Alojz Šumenjak narodni krojač y Maribora, X Maribor, Tegetthoffova ulica št. 31 TegethofoYa ulica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 arah zgotovi. § =» > 5 0.0 g o. >■ bt) O P* g e g M ■53 fc« cp 'S 'S? ■ lUliŠIm g s. e •ga §1 .s se cq >• S .S o . — 13 a, :£j 2 <83 © 2 g o & "S ► -S» P > > O ŠšftflSo ^ g”3 »P : 2 g-« i—i !-S| 8 g “ « a „ £ > _g o 3 __ _ £ J fM O 68 ’?? S ® O cu* XXXXXXXXXcö priporoča svojo trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Vsem cenjenim narodnim odjemalcem jamči za sveže blago najboljše kakovosti, posebno za božične praznike. Postrežba točna in solidna. Prodajajo se tudi razne žganjice. 226 oooo X Za novo letna darila priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albnmov za slike, dopisnice in poezije. — Velika izber božičnih in novoletnih dopisnie, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic. HA DEBELO I HA DROBHO! Goričar & Leskovšek, II § J a M ■H C o § «I .. O O ► : •H M •N S S g 8 §3 *5 O O OOOO Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Edino narodno kamno- : „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, pnliranje in strnganje ::: kamena s stroji. ::: ie v CELJU. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih * ali betoniranih :: ^rodbinskih grobišč (rakev).:: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. ::: K novemu letu izrekam veleč, duhovščini lavantinske škofije svoje odkritosrčne čestitke in prosim za nadalj. naklonjenost Z odličnim spoštovanjem Josip Brandl, izdelovatelj orgelj v MARIBORU. Splošno priznana najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: :: S. Ulčar-] u Koroška cesta 7 poleg Cirilove tiskarne. Za dijake najugodnejše cene. 233 i s ! Pri Franc Kartin-a nasledniku Janko- fVrfman v Štnf Jurju ob Jut, tel. dobite za poročne slavnosti najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za možke in ženske obleke, kakor tndi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drngo priznano dobro blago po zelo nizki ceni. Franc Kartin-a naslednik Janko Arfman Šenf Jur ob )ut. tel. Velikanska zalega s manufakturnoga, volnenega, suknenoga in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine. Pozor! Slovenci! Pozor! Josip Macuh, Maribor Stolna ulica štev. 5. se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za zdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih eenah. 48 Vsem mojim vic. naročnikom, dobrotnikom, znancem in prijateljem Želim tem potom prav srečno Novo leto. Zahvaljujem se ob enem za vse dosedanje zaupanje ter se priporočam nii to še v bodoče ohraniti. — Z odličnim spoštovanjem Iv. Soje, kipar in pozlatar z rodbino. 237 mu Edina narodna steklarska trgovina Fran Stropi, C©iJ© priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. , 2 Najniže cene! Najsoiidnejša in ločna postrežba! && debel#. IV!« drobno. Svoji k svojim i Urar, očalar in. zlatar SBnreš CO I 1 i Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat HV ARI BOR, Kasinogasse štev. 2. rs Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoraH, rob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 Postrežba točna! :: :: Ceno nizke! ■»SW Preklic Zastonj v Celje! Na poziv celjskega trgov, gremija sem primoran vstaviti povrnitev vožnje in bodem začasno, dokler ne bode pritožba pri višjih oblastih rešena, dajal potrdilo čez plačane račune ali pa iste zneskč daroval za sklad obmejnih Slovencev. R. Stermecki, narodni trgovec v Celju. Tegethefova cesta 213. pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine,, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni. nfrmp 8 sionskimi ploščami, čistim in dlllUlUiltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Restavracija XX*C€g. arodni dom v Maribora. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec. mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške deške pivovarne. Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojaeika Leon. Trgovskega pomočnika sprejme s 1. februarjem Maks Robiči trgovina z različnim blagom in deželnimi pridelki, SREDIŠČE. i rska lin rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se «prejemajo od vsakega in se' obrestojejo: navadne po 4%, prot‘ S mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalagaj« po pošti so poštno hranilne položnice ua razpolage (šek konto 97.0781. Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/*%, n» vknjižbo sploh po 5#/„ na vkejižbo in poroštvo po .57»*/« *n na ^kni kredit po 6*/». Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo,last proti po-! vrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le keleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se «prejema in ra- plačuje denar. pojasnila se dajeju prešine sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne iß od 2.-~5. dopoldne. 6 m Pwaejllulca Im» «*t«8S na rwap»»««« larmnllae nwž»tr»twitie. Priloga k štev. 1525 „Straže“. Davkoplačevalci! Zopet vam je hotela slovenska liberalna stranka zvišati deželne doklade na vaše zemljiške, hišne in obrtne davke. Ako bi šlo v Gradca po volji liberalne stranke in njenega voditelja celjskega odvetnika dr. Kukovca, imeli bi drugo leto za 15 do 20 procentov višje doklade na direktne davke. Prizadeti bi bili z zvišanim davkom vsi posestniki zemljišč, posestniki hiš in vsi obrtniki. Kmetje, obrtniki! Vprašamo Vas vse posestnike zemljišč in hiš, vprašamo Vas vse obrtnike, ali bi mi smeli ponuditi svojo pomoč za to, da se Vam zvišajo doklade na direktne davke? Ali že nimate dovolj velikih davkov? Ali nimate sploh plačil več kakor jih morete zmagovati? Gotovo! Doklade na direktne davke bi zadele vse posestnike in obrtnike brez izjeme, naj si bo poljedelec ali hmeljar, vinogradnik ali živinorejec, naj si bo krčmar ali krojač, mizar ali mlinar. Vsi bi morali trpeti, ako bi mi tako slabo varovali koristi slovenskega naroda kakor liberalna stranka. Zakaj se gre? Stali smo v deželnem zboru v Gradcu dne BO. decembra 1909 pred vprašanjem, ali naj pripustimo, da se tekom leta 1910 zvišajo doklade na pivo za 1 krajcar na liter, ali pa naj pripustimo, da se zvišajo za 15 do 20 procentov doklade na vse zemljiške, hišne in obrtne davke. Dežela ima namreč okoli 4 milijone Kr. dolga, kojega treba plačati. Vsak davek je zlo, in mi smo stali pred dvojnim zlom. Bilo nam je voliti. Odločili smo za doklado na pivo. To nam je bilo tem lažje, ker smo videli, da so se tudi med nemškimi poslanci zastopniki kmetov in veleposestva odločili za doklado na pivo. Nismo glasovali z navdušenjem za davek na pivo, ker je vsak davek težek, ampak glasovali smo po treznem in globokem prevdarjanju iz prepričanja, da s tem zabranimo še večje zlo, namreč nove visoke doklade na zemljiški, hišni in obrtni davek. Dolg dežele se mora plačati, in zastopniki mest in trgov, ž njimi tudi liberalni dr. Kukovec, so se branili doklad na pivo, ker se piva največ popije v mestih in trgih in bi s tem bili ti krogi najbolj prizadeti. Njih namen je bil, naj se dolg poplača z dokladami na davke, ki zadene najbolj kmete in obrtnike po deželi. Ravno zaradi tega pa, ker smo videli v dokladah na direktne davke večjo obremenitev Gradec, dne 31. decembra 1909. Dr. Benkovič Dr. Jankovič Dr. Korošec Meško Novak Ozmec Pišek Bobič naših kmečkih in obrtniških volilcev, smo mi poslanci, ki ne zastopamo koristi mest in trgov, ampak koristi kmečkega prebivalstva, se odločili za doklade na pivo, da s tem zabranimo previsoko obdačenje svojih volilnih krogov. Doklade na direktne davke mora vsakdo plačati, in če zaostane le z vinarjem davka, pride eksekutor cenit in prodajat. Pri pivu pa je vsaj ta prostost, da si ga isti ne bo kupil, ki ne more zmagati njega cene. Sicer pa smo prepričani, da ne bo treba plačevati novega davka na pivo — 1 krajcar za liter — pivcem, če bodo poslanci mest in trgov pritisnili na bogate pivovarnarje, katerim ne bo težko nositi tega zvišanja. Poslanci, ki so tako zavzeti proti dokladam na pivo, imajo sedaj priložnost, da pokažejo svojo ljubezen do ljudstva v pravi luči ter dosežejo pri pivovarniških bogataših, naj oni prevzamejo nove doklade na pivo na še. Hmeljarjem. Tudi hmeljarjem se ni treba bati, da bi se vsled nove doklade na pivo potrebovalo manj hmelja. Hmelj je blago, ki gre na svetovni trg in njegove cene se ne ravnajo po cenah piva na Štajarskem. Naš hmelj se izvaža na Češko in Nemško, kjer štajerske deželne doklade nimajo nobenega, prav nobenega vpliva na tvoritev hmeljskih cen. Neresnica pa je tudi, da bi se vsled 1 krajcarja, če bi ga radi nemarnosti mestnih in tržkih poslancev res morali plačevati tudi pivci, zavživanje piva sploh kje omejilo. Hmeljarji! Gotovo in brezdvomno pa je, da bi vsakega izmed vas zadele doklade na zemljiški in hišni davek, koje bi morali plačevati v slabih in dobrih letih. Te doklade vam hočejo liberalci naložiti, mi pa se borimo in se bomo borili proti njih zvišanju. Te doklade bi bile za vas brez vsakega pomisleka bolj občutljive nego bodo doklade na pivo. V istini se namreč doklade na pivo še tudi niso zvišale, pač pa se je dne 30. decembra 1909 v Gradcu le sprejel zakon, v kojem stoji, da se pri proračunu, ko se pokaže ves dolg dežele, sme zvišati doklada za hektoliter od 1 forint, kakor je sedaj, na 2 forinta, ali od 2 na 4 krone. Davkoplačevaloi! Zdelo se nam je potrebno, da Vam odkrito in pošteno poročamo o teh dogodkih v deželni zbornici, ker so bili razlogi* za naše postopanje tudi pošteni in storjeni s prepričanjem, da smo zastopali le vaše koristi. Pošiljamo Vam prijateljske pozdrave! Roškar Terglav Dr. Verstovšek Vrečko Tisk tiskamf «v. Cirila v Mariboru. vico, čemur se pa angleški državniki dobro ustavljajo. V Avstraliji in Novi Zelandiji pa imajo ženske pri volitvah iste pravice, kakor moški. Opravičene so do vseh volitev. V Canadi in Kapski koloniji pa ženske volijo le o šolskih in mestnih vprašanjih. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite kar najveö naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 2 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Štajersko. Mariborske novice. Kam v nedeljo? Kdor se hoče pošteno zabavati, naj gre k predstavi, ki jo priredi Slov. kršč. soc. zveza v Mariboru v nedeljo dne 7. novembra v dvorani katol. delavskega društva (Flössergasse 4). Predstavljala se bode veseloigra: „V Ljubljano jo dajmo“. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodaja vstopnic v soboto zvečer od 7. do 8. ure v Flössergasse 4. Somišljeniki S. K. S. Z. pridite v obilnem številu! „Dramatično društvo“ priredi dne 14. novembra svojo tretjo gledališko predstavo, namreč „Krasna Lida“. Igra je polna komičnih prizorov, dejanje živahno in neprisiljeno se razvijajoče. Na češ tih odrih in na slovenskem odru v Ljubljani je dosegla sijajen vspeh. Dasi burleska, ima vendar tudi ugoden moment v sebi, kajti biča tisto našo narodno mlačnost in bojazljivost, katere je še toliko med nami, ko namreč naši trgovci mislijo, da morejo le pod nemško popačenim slovenskim imenom uspevati. Županovega namestnika volitev v Mariboru bo prihodnji pondeljek. C. kr. davčni urad. Pisarna za katastralni in pristoj-binski oddelek c. kr. davčnega urada v Mariboru se nahaja od 3. novembra v isti hiši na Tegethoffovi cesti štv. 45, a v drugem nadstropju. Nemško nčiteljsko društvo bo imelo jutri v soboto v Mariboru prvo letošnje zborovanje. Ogenj. Na ptujski cesti v Mariboru je izbruhnil ogenj pri posestniku Anderluhu in mu vpepelil gospodarsko poslopje. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz mesta, Pobrežja in Razvanja. Ogenj so vzlic pomanjkanja vode kmalu omejili. Gasilci so bili navezani sami na sebe, ker sosedje niso hoteli pri gašenju niti rok ganiti. Jedina opora gasilcev so bili vojaki, ki so bili takoj pri rokah. Častnik prijet radi veleizdaje. Nek poročnik italijanske narodnosti od 47. pešpolka je prišel iz Gorice v Maribor, da izvežba nadomestne rezervnike pri omenjenem polkn. Pred nekaj dnevi je prišel ta častnik zvečer v neko gostilno in prosljavljal v družbi svojo narodnost. Izrazil se je, da bo on v slučaju vojske med našo državo in Laško prvi ki bo služil Italiji kot ogleduh. Ta izjava c. kr. častnika je izzvala hrupno ogorčenje in se je kmalo razširila govorica o tem po mestu. Nek trgovec je celo stvar objavil vojaškim oblastem in še v noči so bUe sklicane priče na izpovedbo pred vojaško sodišče. Poročnika so prijeli in ga radi veleizdaje izročili garnizijskemu sodišču. Izpred sedišča. Posestnik Anton Hirschmann iz Lem-baha je bil z dvema streloma ubil svojo ženo, vsled česar ga je porota obsodila na smrt na vislicah. Sedaj je pa cesar ta sklep razveljavil in najvišje sodišče je Hirschmannn znižalo kazen na 20 let. Celjske novice. 6. pl. Zandonatti je izginil iz Celja v Benetke, ker so mn dolgovi narastli čez glavo. Da bi omajal zaupanje v „Ljudsko hranilnico in posojilnico v Celju“, pa si je izmislil „Narodni pl. dnevnik“, da je ta posojilnica dala Zandonattijn veliko posojilo. Po naših informacijah pa Zandonatti „Ljndski posojilnici v Celju“ ne dolguje niti vinarja in sploh ni ž njo v nikaki obveznosti. „Narodni Dnevnik“ pa je za eno nenarodno zlobnost bogatejši. „Narodnemu Dnevniku“. Od osmega 20 septembra 20. stoletja so Narodni dnevničtrji prav glasno klicali: Svoji k svojim! Toda od tega časa je že dolgo! Zato pa misli „Nar. Dnevnik“, da vrši nepodlo nalogo, če hoče škodovati narodnemu podjetja, ki slučajno ni „narodno-dnevničarsko“. V to svrho mu vsaka stvar prav pride, četudi je sama čenčarija. In če se kaj ne pošlje v njegovo uredništvo, že misli, da tega ni na svetu. Ce nas že hoče izzvati na to nelepo, nenarodno polje, dobro. Pa bomo začeli objavljati, kaj se godi v njihovih podjetjih in kako n. pr „Lastni dom“, ali „Zveza slovenskih posojilnic“ pod novo komando, ali pa o „Narodni založbi*. Voschnagg je odklonil kandidaturo za mestni volilni okraj Celje itd Celjski Nemci so sedaj postavili kandidatom zdravnika dr. Evgena Negri iz Gradca. Volitev se vrši 10. t. m. Bodoča meščanska šola v Celju pod pasjim bičem. Na sedanji deželni meščanski šoli v Celju je učitelj Aistrich, ki je znan iz afere proti Woschnaggu. Ker ni pristaš gotove nemške klike, je ta sklenila, da ga onemogočijo v Celju. V sredo 3. t. m. počaka na Aistricha pred šolo celjski dr. Balogh ravno ob istem času, ko je prišel Aistrich z učenci iz šole. Vpričo teh udari Balogh Aistricha s pasjim bičem. Učenci pravijo, da Aistrich drugi dan ni prišel v šolo ter mislijo, da bo odstavljen. No, tako daleč pa še menda vendarle nismo prišli, da bi vladal pasji bič. Ko bi pa bila ta šola že mestna, bi ne potrebovali pasjega biča, da bi odpravili neljubega jim učitelja, ampak ga bodo slovesno dekretirali v deveto deželo. Opozarjamo gg. deželne poslance, da se v deželnem odboru informirajo o aferi s pasjim bičem ter zabranijo barbarstvo v Evropi. To je vendar evropski škandal, če bi se s pasjim bičem mogel kdo oškodovati, ker ni istega političnega mišljenja, kakor njegov nasprotnik. Bomo videli, ali je deželni odbor tudi pod vplivom pasjega biča. Ljudevit Furlani, ki je pokopal celjsko „Domovino“, ima zdaj grozne strahove pred klerikalizmom. Da bi si strah pregnal, kriči na vse kriplje v „Nar. Dnevnika“ na pomoč proti tem strahovom. Če je kogar strah, in kriči, da si prežene strah, pravijo, da mu odjenja. Morebiti je to res najboljše sredstvo za g. Furlanija. Privoščili bi mu iz srca. Ptujske novice. Narodna čitalnica v Ptuju priredi v nedeljo 7. t. m. v Narodnem doma gledališko predstavo: „Doktor Hribar“, veseloigra v enem dejanju. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ta igra izvablja precej smeha, radi tega je npati, da se dvorana napolni. Po igri nastopijo ptujski pevci. Skandal ptujskega okrajnega glavarstva. Ptujsko okrajno glavarstva je razposlalo priporočeno po pošti razglas ozir. pozive za nove volitve ptujske obrtne zadrnge za okolico Ptuj, katera se vrši dne II. novembra t. 1. v gostilni Veissenstein v Ptuju. Skoraj vsi naslovi so docela popačeni n. p. ime in priimek, vrsta obrti, občine in hišne številke ter so naslovi na ta način skrpucani, da bi dotični obrtniki morali biti še poprej rojeni in hiše novo sezidane, ako bi se jih hotelo k volitvi poklicati. Od obrtnikov kateri pa res eksistirajo, razven majhne izjeme, ni dobil nihče povabila za volitve. Neverjetno je, da bi c. kr. okrajno glavarstvo ne znalo pravilnih naslovov na svoje podrejene obrtnike. Pričakuje se menda, da bi razven avisiranih nem-čurjev ne prišel nikdo k volitvi ter bi umevno zlahka padla večina v nemčurske kremplje. V slučaju protestov, bi se pa Salomoni zagovarjali, da so razposlali priporočeno po pošti toliko in toliko povabil in da od Slovencev nikdo ni hotel priti k volitvam. Dragi, narodno čuteči obrtniki, zavedajte se svojega položaja ter pokažite s polnoštevilno udeležbo dne 11. t. m. pri gostilni Veissenstein v Ptuju svojo zavednost nasprotnikom. — — — — Volilee. — Ornigova slovenščina. Župan Ornig je razposlal raznim občinam sledeče pismo, katero priobčujemo dobesedno: „Pri Čnčekuvem Ribnika v Skomem Veličenu se od Torka, drugega dnodna to je 2. Novembra d. 1. delavci gor semejo. Plačila je za možke na dan K. 1. 20, za ženske na dan K. 1.— Dobre motke se morajo seboj prinesti. Delalo se bode duži cas. K totemu delu vabi Josef Ornig.“ Kaznovani pretepač. Pred ptujskim sodiščem je bil obsojen Anton Predikaka na tri tedne zapora radi pretepa. Ko bi moral nastopiti zapor, je prišel ves pijan in ko ga je radi tega ječar ozmerjal, se je ta jel nad njim dreti in groziti, ter je odšel. Ječar je obvestil policijo, ki je pijanca spravila v zapor, da se je prespal in ga potem oddaia okrajnemu sodišča. Drugi kraji. St. nj v Slov. gor,. V nedeljo, dne 14. nov. t. 1. bo v St. liju velika veselica v korist tako nujno potrebnega „Doma“. Na vzporedu je igra: Čevljar, potem šaljiva 'trgatev, tamburanje tamburašev od Sv, Jakoba v Slov. gor, in petje. Veselica se prične popoldne ob 4. uri v narodni gostilni g. Celcerja. Sedaj, ko je dom pod streho, prihitite dragi rojaki od vseh strani, jda si ga ogledate. Ker je namenjen Čisti dobiček šentiljskemu domu, se preplačila zelo hvaležno sprejmo. Rojaki, pridite nas bodrit in podpirat za'težak boj proti našemu narodnemu sovražniku,! Za Spodnje Hoče je nčitelj Gatti, mnogim posestnikom naročil ptujskega „Štajerca“. Će ga sam plača, mu Bvetujemo naj si kupi rajši krnheka in skrbi za svojo družino in šolo. Mi ga ne bomo plačali. Pošteni Hočani, pošljite vsi ta lažnjivi list nazaj v Ptuj! Tak list ni za krščansko družino! Saj veste, kako je pisal o č. g. kaplann Krajnca. Na zadnjem občnem zbora hočke mlekarne pa se je javno in očitno pokazalo, da je bilo vse skupaj — laž. Hoče. Ker je pretečeno soboto nčitelj Gatti dobil preveč štajerčeve modrosti, jo je po Hočah delil od hiše do hiše. Pa pošteni in verni Hočani „Štajerca“ niso hoteli sprejemati, zato ga če nazadnje že nosil na plotove. Čndna služba! Bistrica ob Dravi. V nedeljo so našli posestnika Jožefa Steinerja z razbito glavo mrtvega ležati v gozdn. Dan poprej je bil šel Steiner k drvarjem v goro pogledat, a prišel je drči tako blizo, da ga je zadelo deblo, ki je odskočilo iz nje. Sv« Lenart. Otvoritev flrorafcredne nemške Boley Kdo pa je sodeloval v različnih Šotorih, kjer so radi slabe udeležbe pod ceno, tedaj‘v škodo prodajali vino, pivo, kavo, franklurtarice itd.? Ako ti rečem, v trgu biva samo eden Nemec, potem pa že veš, kdo. Seveda tega edinega Nemca tudi nimajo posebno radi, ker jim večkrat v obraz pove:; *,Ich bin ein Deutscher“ (Jaz sem Nemec). iTo naše posilinemce jezi, posebno, ker je dotičnik navaden sluga, ki ima pa v mezincu več, nego večina njegovih posilibratov v glavi. Dragi bralec, nekatere sodelovalke pa vendar hočem omeniti. Neka, po imenu bogata gospa je svoj Šotor, kakor so nemški listi pohvalno poročali, opravila na svoje stroške. Će imate, milostljiva, na razpolago toliko denarja, zakaj pa prosite za milostno povišanje svoje pokojnine, Češ, da vam je trtna uš uničila vinograd? Gospod P« vedno bridko tožite, da so Vam Slovenci vzeli dobro službo, in ne veste, Kaj ste storili! Gotovo niste nič storili za naš narod, samo naš denar vam jo dišal, in da ste bili v tem ozi- ru res sumljivi, je pokazala vaša hčerka prodajalka dne 10. oktobra. Ali uvidite gospod N., ki ste poslali vse svoje hčerke v šotore, da smo imeli prav, da Vam nismo pomagali,, ker smo Vas skozi in skjozi dobro poznali. Gospodje obrtniki sploh, ki ste pomagali pri otvoritvi, sedaj pa le gledite, da vam dado gospodje iz rajha zaslužek* Sosed, ako česa potrebuješ, le pojdi k sosedu v raju, jaz te ne poznam, tebe, nemški šulverajn, pa tudi pomilujem!, Kar ti končno ostane v Brempljih, to so naši odpadniki, ki so pozabili svojo ljubo mater, to so brezznačaijnežl, in vsak brezzna-čajnež je nehvaležnež. Kdor je mlačen v narodnem oziru ter ne pozna narodnega ponosa, je1 mlačen tudi v verskem oziru; kdor ne spoštuje svojih starišev, pluva v svojo lastno skledo^ !Za nas je tale človek velika ničla. Sv. Urban nad Ptujem. Naš zadnji dopis pod tem zaglavjem moramo popraviti v {toliko, da je banka „Slavija“, pri kateri je zavarovan Martin Brumen, v Pragi, in ne v Ljubljani, kakor se navadno misli in kakor se je tudi zadnjič poročalo. V Ljubljani je le njen generalni zastopnik Ivan Hribar, znani vodja kranjskih liberalcev, kojega liberalno ljubezen do ljudstva pokaže v prav lepi luči imenovani dogodek, za katerega je le on odgovoren, ker spada tudi Štajerska pod njegov zastop, V resnici pa ima svoje vodstvo v Ljubljani samo Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov, katero pa moramo radi njene pravičnosti v primeri z drugimi kar najtopleje priporočati. Njen glavni zastopnik za Štajersko je g. Fran Pograjc v Mariboru. Sv. Tomaž pri Ormožu Katoliško politično društvo za ormoški okraj priredi v nedeljo, dne 7. novembra 1909. popoldne ob 3 ari pri Cafa javen političen shod. Govori g. deželni poslanec Meško in dragi. Vsi somišljeniki domače in sosednjih župnij so prijazno vabljeni. V Črmožišah, župnija Stoprce, sprl se je mizar Fišer s svojo ženo, s katero se je še le po zimi februarja poročil. V jezi vdaril je z dvocevno puško po mizi. Paška se je sprožila in en strel je šel v tla, dragi pa Fišerju v stegno in trebnh. Poklicali so zdravnika iz Rogatca. V soboto pa so ga prepeljali v Rogatec, da bi bil bliže zdravnika. V torek so ga odpeljali v Gradec, kjer je v sredo na zastrnp-ljenju krvi umrl. Rajni je bil izvrsten mizar, načelnik krajnega šolskega sveta Stoprce in zaveden Slovenec; žal, da je zašel v Narodno stranko. Okrožni zadružni shod v St. Petra v Sav. dolini. Za zadružno okrožje, kateremu pripadajo zadruge v Celju, Petrovčah, Št. Petru v Sav. dolini, v Št. Juriju ob Tabora, Polzeli, Šmartnem na Paki, Dobrni, Novicerkvi, Galiciji in Št. Juriju ob južni železnici, se vrši v četrtek 11. t. m. okrožni zadražni. shod v St. Petra v Sav. dolini v gostilni gosp. Žganka. Začetek ob 9. uri predpoldan. Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij, volitev načelstva zadružnega okrožja. 2. Nasveti in nayodila za uradovanje. Razpravljalo se bode o vseh važnejših točkah, zlasti o delovanja nadzorstva, o tekočem računn, o poslovanja zadrag z Zvezo itd. 3. Predavanje: „Zahteve kmečkega stanu.“ Predava nadre-vizor Vladimir Pušenjak. Obravnavala se bodo vsa pereča gospodarska vprašanja. 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Člani zadrug, vzlasti upravniki zadrug, stavijo vprašanja, nasvete, želijo pojasnila, vrši se debata o raznih zadružnih vprašanjih. Pričakuje se obilna udeležba iz krogov zgorai imenovanih zadrag. Dobrodošli so vsi prijatelji naše organizacije in zadružništva! — Zadružna zveza v Ljubljani, registra vana zadruga z omejeno zavezo (oddelek za Štajersko v Maribora). Rečica ob Savinji. Okrožni zadružni shod za Gornjo Sav. dolino se vrši v četrtek 18. t. m. v Rečici ob Savinji. Natačnejši spored priobčimo prihodnjič! Koroško. Celovec. Odkar sedi na žnpanskem stolčka v Celovcu vitez dr. pl. Metnitz, najboljši kristjan, kakor se je sam imenoval nekoč na nekem shoda, je zavela po Celovca čisto druga krščanska sapa. Pod Neunerjevim županovanjem in prej so blagoslovili vse nove mestne šole, pod Metnitzo-vim pa še niso blagoslovili nove mestne šole pod Križno goro, znane po imenu: šola „Wild-West“. Menimo, da šoli blagoslov ne bo prav nič škodoval. Beljak. Na novem postajališča „Podgora“ na progi Svetnavas-Borovlje so hoteli soeialdemokraški nemškutarji v Podljubelju odpraviti dvojezične napise in jih nadomestiti s samonemškimi. Občinski odbor podljnbeljske občine je napravil na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku tozadevno prošnjo. Naše politično društvo je seveda na prošnjo podljnbeljskih slovenskih prebivalcev proti odstranitvi dvojezičnih napisov že v naprej protestiralo. Nihče pa za to ni vedel, nego ravnateljstvo državnih železnic r Beljaka, ki je že izreklo končno besedo, češ, da ostane vse pri starem. Sedaj pa poročajo „Freie Stimmen“ o tem koraka političnega društva. V poročila je tudi debela laž, češ, da je v vlogi političnega društva lažniva trditev, da leži postajališče v slovenski občini Slov. Plajberg. Vloga političnega društva le trdi, da je slovenska občina Slov. Plajberg na postajališča „Podgora“ interesirana. Vprašamo, kdo je izdal uradno tajnost in se je pri tem še posluževal laži, da bi dosegel svoj namen? Nihče drag ni vedel za vlogo političnega draštva, še manj pa je mogel vedeti kdo drag za nje vsebino, nego edino le uredništvo pri ravnateljstvu e. kr. državnih železnic v Beljaku. Zahtevamo najodločneje zadostila! Zadeva se mora preiskati in dotičnega uradnika kaznovati. Ta slučaj je tipična ilustracija vladajočih razmer pri naših c. kr. nradih. Kako naj bodo taki uradniki Slovencem pravični ? Zato se tudi nič ne čudimo, da nam prihajajo neprenehoma tožbe ravno proti železničnim □radnikom. Ce sedijo že v ravnateljstvu tako narodno za-