z Vprašanja in odgovori Folovična vožnja za povratek iz Nemčije. I. Horvat. Delate v Nemčiji in vprašate, ali bi mogli doseči 50% popust pri vožnji domov. — žal tak popust ni predviden niti doaegljiv. Pač pa se more dobiti pri nakupji voznih kart od nemškega »Reisebireauja« diriktno do doma okrog 40% popusta. — Rabljeni JfotogTafski aparat lahko prinesete s seboj; vzeli Vam ga na meji ne bodo in skoro gotovo Vami tudi carine ne bo treba plačati. ¦ Kupec no_e prevzetirkupljenega vina. J. K. K. Prodali ste dva soda 'Vina. Kupec Vam je dal aro, soda započatil in obljubil v 14 dneh odpeljati. Sedaj sc pa izgovarja, češ, da vina ne more »vzeti«. Vprašate, kaj Vam je storiti. — Kupec očividno nima upravičenega razloga za odstop od že sklenjene kupoprodajne pogcdbe. Ako kupec pogodbe no.e izpolniti, smete obdržati sprejeto aro. Ako se pa s tem nočete zadovoljiti, smete zahtevati: a) izpolnitev pogodbe in povračilo škode zaradi neizpolnitve ali b) izjaviti, d.lo-ivši kupcu primeren rok za naknadno izpolnitev, da odstopite od pogodbe. Odstop od pogodbe pa Vam ne krati pravice na povrač.lo škode, pov_ro_ene s tem, ker pogodba po krivdi kupca ni izpolnjena. Občina zaukazuje razširjenje in poglobitev jarka. š Z. Med Vašim in sosedovim zemljiščem leži mal jarek, ki je v vajini lasti, ki v mapi ni vrisan, od katerega plačujete davek, katerega sicer čistite, nočete ga pa razširiti In poglobiti, ker bi to bUo »nevarno pri delu«. Vprašate, ali ima občina pravico, odrediti Vam, kako širok in globok mora bif ta jarek? — Občina ima sicer to pravicc — t-di glede jarkov, kl so zasebna last — a le v zaš^ito kakih lntercsov (da se prcprečl zamo-virjenje kakega zenaljiš.a, omogoči odtok in podobno). Vsekakor Vam je prosta pravica pritožbe na okrajno načelstvo, ako menite. da odredbe občine niso utemeljene. Skopljen bik obolel — odškodnina? Koroško. Vaš sin je gnal bika, ki ste ga uporabljali samo za vožnje, brez Važe vednosti na premovanje, odnosno _jreg:led. Bik j« bil spoznan za nesposo-bnega in takoj kastriran, čeprav se je sin temu upiral. Bik je sedaj bolan, ne more delati in domnevate, da ne bo več tako dober kot je bil. Vprašate, ali ste upravičeni zahtevati odškcdnino. — Zakon o pospeševanju živinoreje določa, da se morajo moške živali, ki jih oceni komisija kot nesposobne za pleme, skopiti ob državnih strošklh, in sicer praviloma takoj po pregledu. Izjema velja le za mlade živali, glede katerih odredi ocenjevalni odbor, da jih je prihodnje leto zopet prignati h komisiji na pregled. — Po kastraciji se bik teden ali dva res nekam slabše počuti, potem pa se zopet popravi in lahko opravlja vsa dela in vožnje kot poprej. Ne zdi se nam verjetno, da bi poslabšano stanje — ako traja že dalj _asa — izviralo od kastracije. Odškodnino bi mogli zahtevati od dotičnega veterinarja in države (tožbo bi bilo vložiti v devetih mesecih z&per oba) le, ako bi dokazali veterinarju, da je kastracijo opravil nestrokovnjaško. To pa ni verjetno, odnosno bi se Vam pač težko posrečilo dokazati. Posojilo proti nizkim obTestim. L. F. Ste brez premoženja, imate le priložnostni zaslužek, potom ženitve pa se Vam obeta stalni zaslužek in stanovanje. Potrebujete pa v navedeno svrho tri do šeat tisoč dinarjcv in vprašate, kje bi jih mogli dobiti proti 3—4% obrestim in povračilu v roku treh do štirih let. — žal nam ni znano, kdo bi Vam mogel, odnosno hotel dati posojilo pcd takimi pogoji. Jamstvo staršev za škotfo, prizadejano od mladoletnih otrofc. K. JL. Od 17 letnega fanta ate kupili dvokolo, glede katerega se je pozneje iz¦kazalo, da ga je fant ukradel. Morali ste kolo izrofiiti pravemu lastniku in trpite 600 din ško<3e, kolikor ste plačali fantu. Njegnv oče je drž. uslužbenec, mati pa poseatnica in vprašate, ali bi lahko od njiju zahtevali povračilo škode, kajti fant nima ničesar. ¦— Starši ne jamčijo za navedeno škodo, razen, ako bi se jim moglo dokazati kako sokrivdo. ¦—¦ Fanta lahko ovadite zaradi prevare ter se kazenskemu postopanju pridružite kot zasebni udeleženec z zneskom 600 din, odnosno kolikor Vam je fant prizadjal škode. Lahko ga pa tudi pred civiLnini sodiščem tožite (na roke očeta) na plačilo odškodnine. Temeljem civilne sodbe ali odškodninskega dekreta (kaz. sodišča) lajoko skozi 30 let predlagate zoper fanta izvršbo; v tem času je upanje, da bo imel kaj rubljive imovine. Skrajšan rok za pastorka. T. I. O. 76. Svojemu pastorku bi radi izprosili skrajšan rok vojaške službe, ker ste Vi in Vaša žena pri slabem zdravju in ne moreta delati, odnosno zaslužiti; stari ste 5^ Jet, žena 51, posestva nimata. — V zakonu ni določeno, da veljajo skrajšani roki le za posestniške sinove. Zatc poskusite s proSnjo, ki jo je naslovtti na pristojno vojaško okrožje, kolkovati z 10 din, priložiti 20 dinarski kolek in rodbinako polo (nekolkovano). Navajati morate, da je pastorek vzdrževal ali vsaj pomagal vzdrževati svojo mater, Vašo ženo, da ona (mati) sama zaradi bolezni ni sposobna za delo, odnosno za zaalužek, da ste tudi Vi bolan in za delo ne»poeoben. Ako bo vojaški-'zdravnik ugotovil, da je mati in da ste tudi Vi za delo nesposobni in ako bo občina potrdila, da je sin res vzdrževal svojo mater, smete upati, da mu skrajšajo rok. JPrenos rabljenega dvokolesa in gramofona čez tuejo. J. H. V inozemstvu, kjer delate, ste si kupili že rabljeno dvokolo in dobili podarjen star gramofon. Vprašate, ali boste lahko ta predmeta prinesli s seboj čez mejo, ne da bi Vam biilo treba plačati carino. — Ne obstoje točni predpisi o tem, koliko časa mora biti naš državljan v inozemstvu, da sme ob povratku prinesti s seboj rabljene, carini podvržene predmete, brez plačila carine. Kolikor smo informir&ii, naši carinski organi sezonskim delavcem ne delajo sitnosti in ne zahtevajo plačila carime. — Našim naročnikom odgovarjamo brezplačno. Stroški pravde, izgubljene zaradi manjkajočih pooblastil. J. K. Pri zapuščinski razpravi ste se zavezali izterjati dedščino za vseh pet dedičev. Ko dolžnik dedščin ni hotel plačati, ste stvar predali odvetniku v izterjavo. Odvetnik je vložil tožbo, jo je pa zgubil, ker si ni oskrbel pooblastila od vseh dedičev, marveč le od Vas; tudi priziv je bil zavrnjen. Odvetnik je izjavil, da bo že sam trpel stroške. Toženi dolžnik je pa tudi najel odvetnika in le-ta zahteva od Vas plačilo pravdnih stroškov. Vprašate, ali jih morate res Vi trpeti. — Ako ste svojemu advetniiku ves de- janski stan praviino popisali inonniv tožbi navedel, da ate Vi upravičeni izterjati dedne deleže vseli peterih dedičev, odnosno je tožil na plačilo vseh dednih deležev, ne da bi si oskrbei pravdna pooblastila TOeh dedičev, Vam jc odgovoren za vso škodo; ne sme Vam zaračunati nikakih stroškov in mora Vam povrniti tiste stroške nasprotnikovega odvetnika, kojili plačUo Vam je bilo naloženo v izgubljeni pravdi. Vi morate navedene stroške vsekalcor plačati nasprotniltovemu odvetniku, ker bi zoper Vaa sicer lahko predlagal izvršbo. Ako Vam jih Vaš odvetnik ne bo zlepega vmil, ga boste morali pač tožiti na povračilo. Pritegnitev očirca k plačiiu stroškw iEbrisa hipoteke. A. ž. Ob sklenitvi izročilne pogodba se je mati-izročiteljica zavezala plačati stroške svoježasnega izbrisa zastavne pravice, ki je bila vknjižena na izročenem pcsestvu v zavarovanje od Vas delno prevzetega dolga. Sedaj sto izbris dosegli potom odvetnika, katerega ste sami najeli, zaradi česar ste bili obsojeai na plačilo njegovih stroškov in nagTade. Vprašate, ali bi se dalo očima pritegniti k plačJJu navedenili stroškov izbrisa, češ, ker je »on pritegnil mater, da je dovolila vknjlžbo tam, kjer je bila sama posestnica«. — Navedeni razlog nam ni povsem razumljiv. Vsekakor pa v opisanem dejanskem stanil m najti razloga, iz katerega bi se dalo odima priailiti k p1-ačilu zbrisnih stroškov, katere je prevzela le mati, bivsa las^Jlica izročenega posestva. Morali se boste pač držati le mSTsre, mati pa naj sama skuša dobiti od odima (svojega rnoža) potrebni denar. Spor glede plačila prevzetega, zaščitenega d»fga. A. ž. Ko ste 2. aprila 1936 prodali del svojeg-a posestva, se je kupec zavezal plačati 3000 din Vašega dolga pri posojilnici in se je ta znesek vračunal, odnosno odštel od kupnine. Ker Vam pritiče zaščita lcot kmetu, Vam je bil dolg znižan in razdeljen na 12 anuitet. PAB terja za plačilo Vas. Kupec bi rad pod Vašim imenom plačal anuitete, Vi pa bi radi od njega izterjali 3000 din in anuitete sami plačali. — Ker je bila uredba o likvidaciji kmctskih dolgov izdana v prid kmetom-dolžnikom in se je 3000 din odštelo od kupntne, pride znižanje dolga v prid Vam in ne kupcu-prevzemniku. Od kupca sicer niste upravičeni zahtevati takojšnjega plačila 3000 din, pač pa smete zahtevati tisti znesek, za katerega je bila glavnica in eventualne obresti znižane. Anuitete pa naj plačuje kupec-prevzemnik kar neposredno (z Vašimi položnicami) PAB. — Opozorite kupca, da ako bi PAB zvedela, da je on prevzel plačilo omenjenih 3000 din že 2. aprila 1936, Iahko banka doseže odvzem zaščite za ta znesek in bi moral potem kupec kot prevzemnik plačatl takoj ves dolg brez znižbe in brez dobrote obrokov. Seveda pa bi v tem primeru tudi Vi ničesar ne dobili. Zaradi tega je pameten sporazum. med vama za oba koristen. Spomnita se na pregovor: Kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima.