a. urniki. I l|MJM, I H* 27. jtUtfjl HiO. Uli. im. ^^^^^^^ ^mmmm^^^L ----------------------------------1-------------------- ■■..... — ~ ---------------------------------------x-----------------—--------------1----------------------------------------------------------''_J______________i. _ i im___ bfcaU vntt faa popoldne tovsomol oedoMo ta orsntke. *M HO«| Prostor 1 mlm X 54 «//w za ntvadne in male oglase 83 \rin., « wa4ae ruglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. - Pri naroćiiu nad 10 objav popust VpraSanjem glede inseratov naj se priloU znamka za odgovor. 9pt> vaiotvo w«!ov. Narod««* la ,ltmro«aa Tli*arma<' Hoallota nlloa at S, prltllAao — T«t«foo it. OO. „Sio*o«aitt Maro* volfi w Jm-foolavlit t eeloletno naprej plaćan . K 120-— polletno .-.»•. 4 % 60* — 0 mesečno......„ 30 — 1 - ......„ 10- v IJoMf aat lra po poeti i ¥ iooaoesotoot celoletno......K 140*— polletno . «.....„ 70*— 3 mesočao ....... 35-— .........12- Novt naiočnikl naf poSljejo v pivič naročnino vedno MF* P« nakaznici. Na samo pismena naročila brez posla t ve denarje se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov« Naroda*' H naf I ova nllca it S, L aađstrooje« Telefon štev. 94. Boplee opvofeemo le podpisane la zadostno traakovoao. fjam- Rokopisov no vrata, "W Posameina Itevilka velja 60 vinarjev. Cez .eto dni* Et meminisse juvat. Pred letom dni je priobčil »Secolo« iz Londona obširen dopis, v katerem je izvajal v glavnem nastopno: »Ko je Italifa vstopila v vojno, ni nikdo videl možnosti avstrijskega razsula in rudi ne laski državniki. Traktat, določen takrat s strani zaveznikov, je slonel na kriteriju obrambe proti sovražni državi, katere pomorska sila se ni imela omalovaževati, zlasti aflede na evidentno stratesrično inieri-jorno laško obal na Jadranu. Ali vojna leta so to činjenico popolnoma izpre-menila. Položaj nove države, nastale med Donavo in Jadranom, se mora presojati pravično, tako da ne postane razlog za nove nerede in nove vojne. Sedaj ie na mirovni konferenci najboljša prilika, da se ponovno urede traktati, t?ko da bo prav za oba naroda. La?k| narod, ki se je boril in trpi na posledicah vojne, mora razumeli tuje borbe in tuje trpljenje ter delati za pravičen in trajen mir. tako da ne bo ostalo novi laški Keneracjii delo osvoboien*a izkvarjeno po nevešči roki preživele dHomaciie.« To ie bfb razsodna beseda, ali pri Lahih ni nič zaleela. N»č se niso ozirali na razmere, pod katerimi je bil stvoren »Patto di Londra«, marveč so zahtevali, da ostane londonski dogovor v poln' veljavi, potem pa da se jim prizna še posest »laSke« T?eke. Celo leto so jrodli to pesem in še sedaj je niso opustili. Nairai-še bi obdržali, kar so zasedli, pojrrab*:,i Jt i ero stav** H še Peko in iei nanrav:li sploh kolikor mogoče veliko politično in VVtsoodarsJro šk^do. Al«* bpš po b&hw\ volji se ne bo Izvršilo prav vse. Kair] v londonskem dogovoru ni P^ke. Toda naj se pogajania za Jadran konča?o tako al' tako, au* z Wton nmaknitvi'o na Wflpowovy črto fn izpolnitvijo ntihovfli as^iracii gTe^e ReVe aTl" z izvedbo londonske pogodbe in pripadnostjo Peke nam, gotovo je to, da jadransko vprašanje ne bo rečeno po na^i volj«, po sa moodločb' narodov, marveč se bo Tta-Ifja zai«~dta opasno v i u ^05;! o vensko po-sr«:t. M'^ovno delo v Parizu je le po imenn mirovno, to ni delo za prav'čen in traien mir, mpr\'eč Helo za nove nerede in nove vojne, tako da bo ostalo novi la*M s*erter?>e:ii delo osvobniertUi izkvprte*»o po nevešč? roki nrež've'e dtolomaciie. Takn <=e bo rešilo jadransko vpr;*šanie v Parizu 1e začasno 1*1 Glas iz Londona je M leno nasve-toval Lahom, kaj naj ukrenejo, da bo njihovo delo res delo za pravičen in fraJ?n mir na Jadranu. Istočasno ž wfm ie Šel v Ital:'o tudi prlas Iz Praffe. Isto-tako razsoden in svareč pred neprevidnimi koraki. vNarodni Listy« so pisali. »To je gotovo, da je v korist same Itn-1 je, da je Jugoslavija močno, ako Kalifa dobro razume svoje interese. Zdi se n?m. da bo Italija, ki je vojaško hi gospodarsko ninoso slabejš? od obeh svojih tekmecev ■ na Sredozemskem morju, Angreske in Francoske, znova pris:!jena, sklenit! novo trozvezo in to *x>t s Cehi in 1'i^osiovan'. Kolikor močnejši bo vpKv teh dveh držav na Ba1-kanu. toliko večja bo potreba trozveze za [talilo v interesu rvnecra sros^odar-cke^a in kuHurnetra delovanja. Po na-?em skromnem miljenju je pokoj za to, da Itaiiia omeji svoj jadranski program na mero Pravične rešitve, na pri-"'nanie ne&ootnTi .mcroslovpnsVih pravic :n ne more bi4"« »mare nostro«, marveč ;n ne more biti »mare notro«. marveč snmo skupno jacroslovansko - laško morie. Da ima tudi Češka na vzhodu 'adranskeca moria svoje življenske interese, tetra ni treba nosebei razlagati « ^"•ko leno in nametno zven? ta češki -^Tas. A*f tud: *p?a niso noshišaK in čez 'e^o d"; " » vp^no jepninto r> *rnare no- stro«. S Cehi imak> Lah; že važne tr-♦Tov. st'kp ;n l-^Vor ep vfot. ^eda'o. da b" se i' st;ki kar n^iKoji utrdili in razkrili. To se tudi utegne zsroditi. kait; n? dvoma, da bo češ^a država procvi-*">}p *r» ?me^a ^fT"liv tiv*t na ^iHra-Mti. M^ ^rTčakuiemo. da bo češki sila v korist *nrK Tn^o«l?viii. da bodo češko-iašVi ,"t:ki ba*=nMi tiH; nnm. SMai so T r*hi še nrenas^čeni s krnicami v našo šVodo. n ka^er'm so Hm mn^ro orinom^orTi ^ra^cozi in A^^ež*. re"'no živiie^fe. '-prfar vendar že e^ikr^t neha nrrovna l-onferenca. wa bo mar«5?Tc-»i iz^reme-«i1o in ublažilo, tako da boo*4^čno«t. Krp*r»t-esra *fv^9erHa se nam hoče, ah* utesnfl? so •^^m r\r>*-: ?n nomo »e ^Vr'^h zase^ fn pa- cf, Trf.V»3 n?m \re*f*rf> p"tpve in brstrih «^či. Ha ne z^r^a^^mo nevprnoc*;. ng vprn^sra krmitarstva, Ć2t Oe zar1**nrmo v Scilo. ko se hočemo ?zo«rniti Krr:^H; K. SDomimaite se zaklad* „Slov. sokolske zveze11. %\\m\i \ jow#' ms*. Članarina 8 K« ustanovn'na 200 K Protesti proti krivični reiltvl ladronsK^a MM. Manifestacije v Beogradu In Zagrebu. LDU Beograd. 25. januarja. Danes ob 10. dopoldne se je vršilo od akademske mladine sklicano veliko niaiii-k^taciisko zborofanie radi antantne-ua ultimata in rafi nameravane krivične rešitve jadranskega vprašanja. Govorili so slovenski, hrvatski in srbski akademiki in nato ie jrovorilo 12 poslancev vseh juKoslovenskih političnih strank, kateri so se vsi soglasno izjavili proti italijanskim zahtevam v jadranskem vprašanju. Po zborovanju so zborovalci priredili sprevod po mestu, šli so najprej pred vojno ministrstvo, kjer so manifestantie vzklikali jugoslovanski Gorici, jugoslovanskem Primorju in jugoslovanski Peki in zapeli *Lepo našo domovino«. Nato je sprevod kreni pred kralievski dvor, kjer so se vzkliki ponavljali in kjer so manifestanti zapeli »Naprej zastava Slave« in »Bože pravde«. Na tisoče občinstva *e simpatično pozdravljalo manifestante v sprevodu. Največjo pozornost na shodu je vzbudila izjava vodstva komunstične stranke, ki ie proglasilo popolno solidarnost z vsemi jugoslovanskim? strankami v tem vprašanju in obetalo skupno pomoč dela vstva proti nasiliu, ki ga hoče izvršit Italija z ententno pomočjo. Beograd. 25. januarja. Manifestanti so prodrli pri svoiem obhodu do posloma, kier posluje italijansko odprav-ništvo. kjer so se odigravali burni prizori. Demonstranti bi bii skoro vdrli v poslopje, da iih ni pri tem prestreglo voiaštvo. Culi so se burni klici proti italiii in ententt sploh in šele intervenciji vojaštva se ie posrečilo, da so se razbnrieni duhovi pomirili. Zagreb, 25. januarja. Danes dopoldne se je zbrala pred zagrebško univerzo akademska omladina, ki ie v navdušenih govorih obsoiala sklep en-tente in njen ultimatum v prilog italijanskemu imneriializmu. Od univerze se je napotilo diiaštvo v mesto, mani-festuioc za Jugnslaviio, okupirane kraie. protestirajoč proti ultimatumu entente, proti italiianski pohlepnosti. Sprevod diiakov fe prišel pred poslopje, kier Dosluie francoska misiia, ter so manfestanti tam ogorčeno protestirali proti postonaniu Francije v jadranskem vprašanju. —- Ko so se te scene upravičenega ogorčenja odigrale pred francosko misijo, so se dijaki mirno razšli Protesti iz Dalmacije. LDU Solit. 25 iannaria. (DDIJ) Radi ultimata, ki ie bil podan naši mirovni delegaciji in centralni vladi v Beogradu, se onaža no vsei Dalmacjf oerorčeno crhSanie oroti Činu nasilia in krivice, ki bi se s tem storila našemu narodu kot loialnemu in zvestemu zavezniku, ki te bil v času, ko ie moral zapustiti svojo pogaženo domovino, prioravlien, da odide s svojo dinastijo na tuia bojišča, da brani Franciio pred germansko Dohoto. Dalmatinsko prebivalstvo vid? v ultimatu grožnjo, ki ie civilizovanega sveta nevredna, vidi silo. ki hoče zopet tako, kakor premagana Gennanija nadvladovati pravico samoodločbe narodov in narodne svobode, vidi pogaženo načelo, s katerim se je ententa borila proti Nemcem ter vidi z obžalovanjem, da se hoče proti malemu narodu uporabiti ono načelo sile, ki je bilo na bojni poljih popolnoma potolčeno in premagano. Dalmacija pričakuje od vlade, da bo prej potegnila rneč iz nožnice, kakor pa dovolila žalitev časti in ponosa našega naroda. Prote: i iz Sforenj|e. LDU Maribor, 25. januarja. Danes popold' ć i»» !7 se ie v*H v * .it^jšnjem Narodnem domu velik protestni shod proti namera .,!:emi4 :rj*;!ju ItoUic in proti ententnemu ultimatu v jadranskem vprašanju. Shoda, na katerega je prišlo več tisoč udeležencev, so se udeležili rripadniki vseh političnir strank. Tekom živahnega zborovanja, na katerem ie bilo čuti ogorčenih klicev protesta proti Italiii, so nastopili govorniki vseh političnih strank in-so soglasno odobravah odklanjajoče stališče oroti ententnemu ultimatu in proti popuščanju v rešitvi iadranskeca vprašanja. Soglasno sprejeta resolucija, ki bo odposlana osrednii vladi, odločno naglasa, da ne maramo priznati nikakega nasilnega položaia. ki ga hoče ustvariti Italija. Vlada se pozivlje, da vztraja do nsiskrajnega. Tekom dneva se ie vršilo tukaj pet sociialno - demokratičnih shodov, ki so obravnavali vprašanje novega volilnega reda. Tudi narodno - socijalna stranka je sklicala za danes političen shod v strankinih zadevah. Na vseh teh shodih so govorniki dvignili tudi glasen protest proti italiiansfcemu nasilju in proti ultimatu entente. Sklenile so se tudi na vseh shodih tozadevne resoluciie. LDU LiubHana. 25. januarja. Iz raznih kraiev Sloveniie priaiaio vesti, da orebivalstvo povsod brez razlike strank složno manifestira oroti italijanskemu nasiliu v jadranskem vprašanju in proti ententnemu ultimatu. Posebno veličasten protestni shod se je vršil rudi v Ptuju. Po vsej pokra.ilnl se nrinravljaio še nadalinae protestne manfestaciie. Protestna manifestacija akademske omladine Vsled razburljivih vesti, ki so krožile zadnie dneve no liuhlianskih Časopisih glede ultimatuma zaveznikov Jugoslaviji in glede uveljavlienja znanega londonskega pakta, ki bi odtrgal velik del naših sorojakov od nas, bruhnila ie med našo akademsko omladino spontano ogorčenost na dan in v nedeljo. 25. t. m. dopoldne ob 11. uri se je zbrala pred deželnim dvorcem, hoteč manifestirati proti sklepom vrhovnega sveta v Parizu, Po nagovoru akademika-begunca g. Čoka, ki ie očrta! žalostne razmere v zasedenem ozemlju in nesramnost pohlepne Italije, ki kljub temu, da cel svet ve, da njene aspiracije ne odgovarjajo faktičnim odnosajem, zahteva velik del našega, jugoslovenskega naroda zase. Je vse dijaštvo prestolice Ljubljane, kakih 2000 po številu, odkorakalo po Še-lenburgovi ulici, Dunajski cesti. Sodni ulici, Miklošičevi cesti pred Prešernov spomenik, kjer je akademik Trampuf zopet nagovoril manifestante. Sprevodu se je ves čas pridruževalo drugo občinstvo, ki je skupno z diiaki izražalo svoje ogorčenje nad italijansko pohlepnostio in prepevalo narodne himne. Z Marijinega trga je odšel sprevod po Prešernovi ulici. Aleksandrov! in Bleivveisovi cesti pred poslopje deželne vlade, kjer je nagovoril manifestante zonet nek begunec, izvajajoč zopet, kake krivice nam hočejo naprtiti s strani takozvane Antante z odtr-ganiem naiboljšejra dela našega slovenskega naroda. Nato je govoril še vojak Drago Stojkovič, opozarjajoč na nevarnost, ki preti našemu troimenemu narodu vsled nasilja pohlepnih sosedov — Lahov. — Manifestanti so zapeli nato »Lepo našo domovino«, »Bože pravde«, »Jadransko morje« itd. In se med burnimi klici: *2ivel kralj Peter, živel regent Aleksander, doli z Ita-ie pričeli že letos. Jugoslovanskemu narodu! Vrhovni svet ie vročit naši vladi ultimatum, v katerem nam grozi, da bode ftalija izvedla londonski pakt, da se torej naša država izroči Italiii na milost in nemilost, ako ne sprejmemo prostovoljno težkih Žrtev, ki iih od nas zahtevajo znto. da se poleže v Italiii hrnp radi Reke, Proglasili so pravico samoodločb vanjo narodov, a nam se ta odreka. Poživljamo narod* da se v največ* jem številu udeleži Javnega vrotestnega shoda ki se vrši danes dne 26. januarja ob oV popoldne v veliki dvorani Uniona. Udruženje jugoslovenskih akademičari bjegunaca, LJubljana« Kongres Zveze jugoslovanskih železničarjev. Dne 25. in 26. t m. se Je vrši! ▼ LjubJiani IV. kongrres Zveze jugoslo-venskih železničarjev. Kongres Je otvo-, ril predsednik ljubljanske organizacije g. Deržič, ki je pozdravil tovariše, došle z vseh kraiev naše ujedinjene domovine, da ponovno manifestiralo za edinstvo vseh treh plemen in rešujejo svoja stanovska vprašanja, imajoč pred očmi v prvi vrsti državno In šele vi podrejeni svojo lastno korist. Na tem: stališču je stal jugoslovanski Železničar; prvi dan svobode, na tem stališču Stoif tudi še danes. Danes še posebno, ko nam preti antanta odvzeti naJe naJ-: boljše dele Srbov, Hrvatov in Sloven-. cev, se »ugoslovenski železničar zaveda svoje dolžnosti napram domovini in na- LISTEK. Tolminski: Pet tarlvih prlsei za resnico in pravico. Resnična in prav nič predpustna do- godba z onstran Soče in iz polupre- tekleira časa. Pred približno desetimi leti Je bilo. Nekeura lepe*a jesenskega dne sva sedela ood senčnato trto domači župan In Jaz tam gori na skrajnem robu nekdanje državne meje. Zamišljeno sva zrla doli na furlansko ravnino, ki se ie zlatila v zadnjih žarkih zahaiaioče« solnca. Pa »cebedin« sva pila. tisti nad vse zanikrni pridelek najsevernejših tolminskih trt, ki se je glede potencirane kisline mirno kosal z najlnfamncjšim cvh> Pravijo, da je vojska zatrla in uničila poslednjo cebedinovo trto. Ce je to res. potem moram priznati, i da je strašna š»ba božja storila tudi vsai eno dobro delo. Pravkar ie bil za trenutek tisah-nil tok naiin^ m<->dre covorice. ko le nrioVsal mimo nam na tistih zoprnih, skoro neslišnih furlanskih Slanah sta-relši možakar cieansVeea tioa. Z nekako plašno - Domžmm pozdravom je hitri dalie. ?noan ie odzdravil na nekoliko neobičajen način: z izrazom nepopisnega /aničevam'a je plinnil v stran s tako silo, da bi bil skoral prevrnil Nameniti odrivač na vogalu hiše. Potem na ie siknil: »Prokleti krl-vopri^žniki furlanski. MiSVorffe!« Vnrašnie sem ?a nnrledal: »Ali ste nornalf rameea Plčutl-na?« je vprašal in na mojo ndkimajo-čo gesto je pristavil zamiSljeno- »Bolj majhen je bil in tožil se je rad.« Ker tudi ta. po slavni BertiTlono-vl antropometričnt metodi sicer ne povsem pooolnf sismalement očlvld-no ni moeel o«ve*itf moie^a spomina na »rajnega Pičulina«. je oče župan nevolino odmahnil z desnico, notem na z velikim herolzmom zvrnil svojo časo cebedina. Nato je vzdihnfl: Poslušajte torej resnično dogod-bo o zadnji Pičulinovl pravdi! Potem bo«=te razumni tnoio sveto jezo nad krivoorisežnišTco cigansko zalego, čije član le nravkar sel mimo na-iu po svoiih nečednih potih.«- In kar mi je pripovedoval zadnji Movensk! kotarski žnoan blizu tistega Kobarida, ki bo večna priča naj-strahovitejšega italijanskega vojaškega poraza, to hočem tu verno in vestno napisati, cenjenim bralcem bolj v pouk. nesro v zabavo. Torej predvsem rajnki Pičultn! Pred dvajsetimi leti Je bil petičen gostilničar in kramar. Njegova hiša je stala na skrajnem robu obmejne gorske vasice R.. komaj par sto metrov oddaljena od italijanske meje. Tudi c. kr. trafiko je imel, in gospodje prt finančni direkciji v Trstu se niso moril načuditi, kako da more Imeti ta ponižna beznica v sorski vasici, pozabljeni od vse*a sveta, več prometa, kakor ves ostali sodni okraj. Da. pozabljeni od vsejra sveta. — satno ne od strastnih furlanskih šnofar- jev in kadilcev onstran meje in obojega spola! In ker je na eni strani znana stvar, da je bila tudi v pokojni Avstriji strogo prepovedana prodaja izdelkov tobačnega državnega monopola preko državnih meja. da .ie na na drugi strani slovel avstrijski tobak kot desetkrat boljši in cenejši od italijanskega, potem je bistroumni bralec gotovo že sam pogodil, da je moral biti rainki Pičulin žalibog podvržen slabosti in pregrehi tihotap-stva- Ampak to ni bila tako enostavna stvar! Avstrijski financarji iz Kobarida so bili Ie prepogosti gostje v PičtiHnovi gostilni in trafiki, hi njegov cebedin jim gotovo ni bfl v stanu omračiti jasnosti duha. Če se je pa to zadnje morda semtertja posrečilo temnim očem Pičulinove 2efke, potem je Še vedno treba premisliti, da je komaj sto korakov onstran obmejne grape stala samotna kasarna kraljeve italijanske dogane. kjer je na ljubitelje avstrijskega tobaka prežal takorekoč noč in dan na čelu svoji in-naški četi tisti dolgokraki sicijanski »brigadiere<-. o katerem je Šla med prebivalstvom temna vest. da z lah-. koto skoči tri sežnje daleč in Ifl več ... In ta lastnost ni brez pome-, na pri tistih tajinstvenih obmejnih kupčijah, ki se končno navadno raz«, vijajo v divjo dirkalno tekmo med »kupčevalci« in zasledujoče posvet-^ no gosposko. Ravno tega odličnega moža pa je Pičulinova Žefka na žalost vseh prizadetih lokalnih činite-« Ijev trdovratno zaničevala ... t Toda čemu ta uvod? Kje ostaja pet krivih priseg — za resnico in pravico? Le še malo potrpljenja prosim, — takoj! 2e itak se mi od vseh1 krajev očita, da pišem celo svoje uradne stvari suhoparno, prekon« centrirano, prepresekano. Zlasti to« variš Luigi Calco s« rad spodtika nad to mojo hibo. Češ, da jo treba predvsem s spretnim Čopičem nasll« kati situacijo in obilježiti milje do-godbe; z eno besedo, da je plastično ozadje predpogoj uspele literarno sil«' ke. In prav ima. zlasti v tem slučaju, ko gre za tako imetno reč. kako« je pet krivih priseg za resnico M pravica (Dalje prihj ■ Stran 2 SLOVENSKI NAROD« <*ae 9f. jM«affa \WL štet. ti. kram svojemu stana. Naša domovina se na boriti kakor nasproti zunanjim, ta-ko tudi nasproti notranjim sovražnikom: raznf včerajšnji Nemci in Madžari so postali čez noč »Jugosloveni«, »— V imena udruženja srbskih železničarjev v Beogradu in imenu centralnega odbora je pozdravil kongres predsednik centralnega odbora g. Joso Sta-nojevič iz Beograda, v imenu bosansko - hercegovskega udruženja njegov podpredsednik Božič in v imenu zagrebškega predsednik Baljkaš. Kongres sta posetila predsednik Društva javnih nameščencev g. Lilleg in predsednik Zveze jugoslovanskih učiteljev gospod Gangl. G, Lilleg je pozdravil kongres, opominjajoč se pokreta javnih nameščencev meseca decembra. Takrat je |bil izjavil predsednik ljubljanske orga-jnizacije g. Deržič solidarnost jugoslovenskih železničarjev z javnimi name-jlčenci. Danes prihaja predsednik javnih nameščencev z izjavo, da morejo {narodni železničarji računati ua nje, ka-idar bi potrebovali njihove pomoči. O prvi točki dnevnega reda: poročilo centralnega odbora o pogajanjih z ■ministrstvom saobraćaju v Beogradu in o sporazumu ministrstva s komunisti, se razvije živahna debata. Na osebo načelnika mašin. ođelema Pavlo vi-jča Padajo zek> ostre kritike, da je s avoiim, sicer neizvedljivim kompromisom s komunisti ne samo zapostavljal Interese narodno zavednih železničarjev, ki so dosedaj marsikdaj obvarovali jdržavo katastrofe, v katero so jo hoteli strmoglaviti razni lažiiugoslovani, marveč povzročil tudi državi veliko materijalno škodo. Na temelju predlogov, podanih po g. Juriču in Deržiču, sprejme se k tej točki z vsemi proti enemu glasu resolucija L, v kateri se konšiatira, da \t sporazum s komuni-jstiškim Savezom saobraćajnih i transportnih radnika i službenika za Jugoslavijo od 29. oktobra 1919, izvršen od strani ministrstva saobračaja. Škodljiv mm železničarje vseh kategorij, za železniško službo in za državo samo in da jima za to nositi odgovornost delegat ministrstva saobraćaja, načelnik mašiti-akega odeljenja r Miša Pavlovih K drugi točte dnevnega reda: služ-,t>ena pragmatika se sprejme resolo-|cl!a II., v kateri se zahteva, da se vprašanje o novi pragmatikj takoj stavi na dnevni red in predloži v prvem tasedanfn Narodnega Predstavništva v 'rešitev. Pri definitivni redakciji pragmatike naj sodelujejo narodne organi-fcacife s svojim že izdelanim fn ministrstvu saobračaja že predloženim ela-•boratom. Centralnemu odboru se nalagaj, da tekom meseca dni izvrši v mini-;atrstvu saobraćaja vse potrebne pripravo za predložitev pragmatike Narodnemu Predstavništvu. K tretji točki dnevnega reda: reorganizacija centralnega odbora, se sklene: Centralni odbor ostane kakor dosegaj fn vod! njegove posle udruženje v Beoerad« s sodelovanjem že izbranih 'delegatov pojednm udružen*, ki nosijo polno odgovornost za vodeče skupne 'posle. Politične vesti. — Poverjenik df. Ravnlhar nas naproša, da objavimo, da on ni kandidiral na mesto predsednika deželne ylade, kar bi se morebiti dalo sklepati !2 vesti, ki smo jo bili prejeli Iz Beograda, dne 24. t. m. ter priobčili K zadnji številki našega časopisa. a= Naš zunanji noložai B e o -t r a d , 25. januarja. Včeraj se je vršil po konferenci demokratske zajednice prt ministrskemu predsedniku Davidoviču sestanek članov kabine« ta. kjer se je razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju. Vlada je danes le druei dan brez zunanjih informacij iz Pariza. Po mnenju beogradskih političnih krogov poteče rok ultimatoma 26. t. m., to je četrti dan, ko je Siredložfl francoski poslanik De Fon-enev formalno noto o ultimatumu ptaveznikov ministrskemu predsedniku Davidoviču. — Kakor poročajo privatne informacije iz Pariza, se ie od izročitve ultimatuma zaveznikov 'Jugoslaviji položaj bistveno spremenil, ker Je tako Jugoslavija, kakor Italija s tem ultimatumom nezadovoljna. Nezadovoljnost Jugoslavije izvira iz tega, ker leta ni pripravljena doprinašati Se nadaljne žrtve, Italiji pa Je težko odreči se meni nič, tebi nič, suvereniteti nad Reko. V Beogradskih političnih krogih se sodi. da vsled tega na§a vlada odeovorf na ultimatum Antante z odločnim: ne! = Naša vlada pričakale odločit-▼c te Amerike. Beograd. 25. Ja-nnaHa. Naša vlada ae le takoj po 'spreferjn ultimatuma vrhovne« sveta obrnila na vlado Severoameriških dr5av v Washingtorni oo informacije. V beogradskih političnih kroffih se % napetostjo orlčaknfe. kako stališče bo zavrel Wilson. kajti po nfeflrovem sporočita se bo sestavil definitivan odgovor naši delegaciji v Parizu. Tn prevladuje mnenje, da bi bUa tevrši-tev londonskega pakta hujši udarec za nas. ker bi to značilo rano. ki M igene dala tako^tro izie#£ To nje zastopa tudi večina francoskem In angleškega časopisja. Ce bi se sedaj začasno rešilo Jadransko vprašanje, bilo bi to le začasno in bi ae morala s tem vprašanjem v bodočnosti baviti liga narodov. V obče ae sodi. da vrhovni svet ne bo zahteval od naše delegacije preje odgovora, predno ne bo prejela naša vlada odgovora iz Pariza« kar se do včeraj še ni zgodilo. Domneva se, da je naši delegaciji v Parizu že podaljšan rok za odgovor na ultimatum, ker Je An-tanta dobro poučena, da vsled raznih prometnih in brzojavnih težkoč ni mogla stopiti v bližje stike s centralno vlado v Beogradu. = Opozicija in sedanji kritični položaj. Z a s r e b , 25. januarja. ^Jutarnji list v: poroča iz Beograda: Situacija, v kateri se nahaja sedaj naša delegacija v Parizu, je izzvala v Beogradu veliko ogorčenje. Opozicijo-nalni blok Je mnenja, da bo vlada pristala na vse zahteve, ki jih je stavil opoziciionalni blok. Danes se pričakuje odgovor uđe delegacije v Parizu, nakar se bo vlada nemudoma po sprejetju informacij iz Amerike odločila, ali sprejme od Antante Ji stavljeno alternativo, aH pa londonski pakt. — Opozicija je mnenja, da vlada v tem težkem trenutku ne bo hotela prevzeti na svoje ramo vse odgovornosti za tako usodepoln čin in da zategadelj pride čimnaiorej do sestave koncentracijskega kabineta. V političnih krogih se zatrjuje, da je vodja SLS dr. Korošec že izjavil, da ne bo obstruiral s svojo stranko. Če se kmalu skliče parlament. Pogovori med politiki s? vsak dan nadaljujejo. = PodaHšan rok za odgovor na ultimatum. LDU. Rim, 24. januarja. (OKU.) »Messaggvero« avlja iz Inn-dona, da se potrjuje vest, no kateri se ie juposlovenski vladi na njeno prošnjo dovolilo podaljšanje roka od 3 na 7 dni za sprejem ali odklonitev zadnjega predloga v reškem vprašanju. = Shod narodne socijalne stranke v šentjakobskem okraju v soboto 24. januarja pri Plankanu na Dolenjski cesti se ni vršil, ker ni prišlo nanj nič ljudi. Upamo, da -»Jugoslavija« = SLS In ženska volilna pravica. V nedeljo, 25. t m. se je vrSH ob ^5. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union shod »Zveze služkinj in zveze delavk«.za žensko volilno pravico. Moral bi govoriti tudi dr. Korošec, ki sra pa ni bilo. Njejrovo Ime se je rabi! najbrže samo za reklamo. Pri vhodih v hotel ste postavili ti »Zveri« svoje rediteljice, k! niso dopuščale, da b! btl prestopi! prag dvorane kak drug; kakor samo so-mišfienjce in somišljeniki VLS. Shodu je predsedoval stolni vikar eosp. Škrhec. srovorili sta edč. Sasradln In era Kataner. nato še ersr. prof. Remec in Gostinčar. Iz vseh govorov so zvenela tiste fraze, ki smo jih čitali v zadnjih štirinajstih dnevih v orlasilih SLS v a Slovencu i in t> Večernem li-stus. V tem oziru se ie zlasti odlikoval profesor Remec, ki je kot vzded. da ie vse proti sedanii vladi, citiral »Naš srlas« ter proglašal sedanio vlado za s-hinavce^. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se združijo vse »demokratske r stranke, da pribore splošno žensko volimo pravico, se protestira nroti sedanii nameri vlade izvesti žensko volilno pravico le enostransko, protestira prot? zamenjavi krone z dinarjem v relacvi? 4:1 in se končno protestira prorl nameri Italije, odtrgati lep kos naše zemlje z narodnega telesa. Z vsklikom »le vkun. le vkup. ubosa smajna^! je zaključil predsednik zborovanie, nakar so udeleženke shoda v štiristopih odkorakale pred deželno vlado. = Demokratska zaetfntc«. LDU. Beograd. 24 Januarja. V klubu demokratske zaednice se je nadaljevala o sestavi edinstvene stranke. Načeloma je blf soglasno sprejet edinstveni program z majhnimi Iz-premembami. Poslanci iz Bosne so zahtevali Širši program glede agrarne reforme. = OnzranizacHa demokratske zaednice. LDU. Beograd. 24. januarja. Včeraj popoldne se je nadaljevala seja demokratske zaednice, v kateri se je razpravljalo o organizaciji stranke, o agitaciji za volitve in o glasilih stranke. Seja se bo danes nadaljevala. = Pogalania z opoztcHo slede ustavnega odbora. LDU. Beograd. 24. januarja. Vlada je danes odgovorita na pismene pogoje opozl-cionalnega bloka glede vstopa v ustavni odbor. Ker vlada ni protivna sporazumu z opozicijo, ie« da se porajanja ne nodaUSafo. predložila konkretne predloge, na podlagi katerih hoče delovati z opozicHo v ustavnem odborn fn v izdelovanja volilnega reda. Vlada smatra« da so ta voraša-nia iako nnina in ne more pristati na njih zavlačevanje. Opozickmalrrl blok ie pred nekoliko dnevi podal svoje pismene zahteve glede ustav-I nega odbora. Opozicija zahteva, da sačasao narodno predstavništvo tfr voli ustavni odbor in da vsaj vstooMo poslanci in tudi zastopniki ostalih korporacH in da ta odbor raspravila tudi o volilnem rada. Opoalcija aa nadeja, da ae bo situacija i ozirom na dogodka v Parizu premenila m da bo tudi ona mogla vstopiti v vlado in tako obraziti koncentracijsko ali široko koalicijsko vlado. — Na včerajšnji seji demokratskega kluba se je razpravljalo o odgovoru opoziciji in je prepuščeno vladi, da ona sama odloči o odgovoru. ~ Nervoznost na Reki. LDU. Reka. 24. januarja. Tukajšnji italijanski krogi s skrbjo razmotrivajo potek jadranske konference v Parizu. Posebna nervoznost se opaža v okolici D* Annunzievi. Iz teh krogov prihajajo vesti, da namerava D' An-nunzio proglasiti popolno mobilizacijo od 16. do 40. leta. ^ Albanca za Reko in Istro? L. D. V. — Brezžično, »Corriere dela Sera« dementira vest, da sta Aneliia in Francija izjavili svojo pripravljenost, prisoditi Severno Albanijo do Drina Jugoslaviji kot nadomestilo za Reko in Istro. = Londonska nosodba. italijanska vlada in ml. LDU. R1 m, 23. januarja. fDKU. Agenzia Štefani poroča: Pri razgovorih v Londonu in v Parizu so bili trije ministrski predsedniki o nastopnih točkah enakega mišljenja: Veljavnost londonske pogodbe iz leta 1915. je hrezdvomna. Italijanska vlada more vsak čas zahtevati izvršitev iste. Da *>e jadransko vprašanje končnoveljavno reSl, bi bilo umestno, doseči z Jugoslove-nf sporazum. Ta sporazum bi imel to prednost, da bi zagotovil odobritev Amerike. — Vsled tega sta Nitti in Scialoja formulirala minimalne zahteve Italije, ki so po razgovoru med Nittijem. Llovd Georgem in Clemen-ceaujem dosegle popolno odobritev dveh zadnjih državnikov. Te minimalne zahteve so bile predmet spomenice, ki je bila izročena Jugoslo-venom in čile glavne točke je Agenzia Štefani objavila. Po tej spomenici je Nftti izjavil, da je popustil do skrajnosti in da nreko teh koncesij ne more iti. Iziavf! je tudi, da se bo moral nopolnoma izvesti londonski pakt, nfco prnraianja ne bi dovedla do cilla. Dne 21. januarja le jugoslovenska de-TegacHa Dodala odsrovor, ki ga je Nitti označ'1 kot nezadovoljiv. Da se dose-žo prijatelisV? soorazum, so predsedniki zavezniških vlad zahtevali od .Tittroslovenov. nal v kratkem roku v celot? snrefmejo aH odklonijo italijanske zahteve. — Zr»f?teve doijfcr^volcev fn r>^n*-\\čt$H preganfancev. Društvo jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo !n društvo poTJKČrrfft pre^ankuicev v Ljub-Han? Rta vročili pokraifnsfef vlad! v roke predsednika dr. ŽeHava spomenico, v kateri pravita uvodoma: »Zavedamo se, da so jnsoslovenski dobrovoljci tekom vojne na vseh svetovnih bojiščih resi!* čast avstro-orrrVfh JujtosIo« venov ter da so vsi oni bivSi Avsrro-ogrski Jugoslaveni, ki so pred volno zaradi svojega odločnega jagosloven-skega prepričanja in delovanja z dobrovoljci vred prenašali najkrutefla nrecranjanJa in utrpel! tefko gmotno Škodo, oboit pa naJv?5H meri prispevali k osvoboditvi našega naroda. Klhib temu pa se Še danes s strani pokffčarih oblasti njihove težnje in upravičene zr.Meve niti ma*o ne uva^ufejo. Imenovani organizaciji zahtevate v spomenici: 1. da vlada stori vse potrebne korake, da se izroče *z arhivov avstrijskih imnistrstvov, višjih sodišč in vo-iaSkih poveljstev vsj akti, ki se nana-§aJo na postopanie avstro ogrske oblasti med vojno nasproti Jtigosfovenom. V to svrho na? pooblasti iz vrst obeh orgsn'zacf! neka! zanesljivih in sposobnih mandatarjev, ki bi v Avstriji odbrali te akte in jih prepeilali v LJub-ilano. 2, naj se v snv'slu okrožnice ministrskega predsednika Davldoviča takoj odpuste in kaznujejo vsi oficirji in uradniki, ki so nastopati tekom vojne proti Interesom našega naroda preko najpotrebnejše mere službene dolžnosti. 3. Da se izda za Slovenijo naredba ali zakon, s katerim se pokličejo na odgovor vsi ovadnn! fn se iz njihovega premoženja povrne sal deloma nfih žrtvam prizadeta Ikoda^, 4. Da se i« cfvfl-nili in vofaSklh služb odpuste vsi tuii nezanesljiv! elementi, da se prf oddaji služb, prt podelitvi raznih koncesij, pri razpisih javnih del, v prvi vrsti upoštevalo prošnie dobrovoljcev in vredhih PdUfienifi preganJancev. Pri vadi tth razpisih nal ae službeno povdaria, da hnafe prednost pri oddaji prostovoljci in politični preganjane! fn 5. da vfada Izposluie, da se dovoli vsem on^nu k! so trpeli pod avstrUskim režimom zaradi svojega preprlCama M delovanta, odškodnina iz reparaensfeega fonda. aH pi se mi fm dovoTJo Tz državnih sredstev brezobrestni kredit! fn pred* nast pri razdeillvf denarnih podpor, žrvfl in obleke, da sf zamorefo zopet vzpostaviti cks'stcnćnc pfcdpnfofe. Končno protestira spomenica Ptotf povračila avstrijskih voinili posoRL Pred- sadaft dr. Žerjav je obljubil, da bo vlad upoštevala lafcleve incaovaniii ortaaiMcti. Lev aH osti? Te z si: Pa sem res radoveden, če bo govoril lev! Demetril: Ne Ml bi čadež, ko oslov toliko čenčal Shakespeare: Sen kresne noči). Kuka - klel Jof, prejo*! Ljudje bo^ii, aH imate vsi mrene na očeh? Al| so vam r^s vsem zaplankana u§esa! — Odkar je dr. Ivan Tavčar ljubljanski žtipan, Je prišla vsa nesreča nad nas! On Je nrovzroč*! vomo, on je krfv, da so streljali naše ljudi H) nam ves čas grozili z vislicami, — on je kriv vseh kontinacij in internacij, on Je kriv lakote, dra^nje in vseh križev in te-?av, ki so se zgrnile tako kruto nad našimi zbeganimi glavam?! Zakai ga vendar še vedno ne zapn>? Zakaj ga primerno ne skrajšajo ali Pa podaljšajo? Če ni n odlagate? M| bi priporočali najprej vrv. nato vodo in končno še ogenj. To bi bil spetakel?. kajti udeležba bi b'la velikanska! In lahko bi se r^oblrala najvi^-ia vstopnina- Z zaslužkom lahko dobimo toliko denarja, da nanovo asfalti-ramo \& potlnkamo vse ljubljanske ceste in ulce. Saš iih ie razkopal, razril in razora! le on, sedanji ljubljanski župan! Kdo neki ie še tako zabit, da bi verjel: vojna s svojimi avtomobili le umVe:!a naie c^^fe? Vsakomurievenadr znano, da so kriv? vse naše cestne mizerije le žunanovi Vpjčanci? Župan edini Je kriv blata in luž, ker deiavcev za ?trganje je na razpotojjo na tisoče, a župan )ih noče plačati ali pa ne zna po-iskati. Priredimo torej avtodafe! Na grmado z županom in vstopnine dolrrrc toliko, da bomo pometačem in zbiralcem blata lahko plačevali tudj po sto kron na dan ter izpremenili Ljubljano v slovenski Pariz ali vsaj v nove Draž-dane! Nas župan pa dražega ne zna kot — šicditi, šteditt, se upirati novim del-Kovom, novim dokladam fn novim bremenom za naSe meščane! Vsi žfvimc v razkošju, denarja irnamo, — hoho! — d?narja kot morje peska, k r>a§ skopi župan je tako zagrizen reakcijo-r?rcet da noče »n noče. Zato pa le vkup, vsi vi anonimni naprednjaki, k? zna«e tako hmbro napadati iwa voglov fn najrajši Še kar naravnost \a kloak1 Le po nnm! Vsak soboievnlk nan» ie dobrodošel. Prav prisrčno torej pozdravil amo Bon A!:ibo fn Peskove tiskarne. Živela sirovost! živelo zaolotniško sorjačarstvo! Pereant kulttirnost, takt, objektivnost in vse take reakcionamo-sri! Le s cm z grnoinico in na dan t nai-intimner^imi posodami slabodisečih snovi! SIcer — na tihem bodi čisto med rami povedano! — je resnica, da vseh osem let dr. Tavčarjevega županova-nia ni: Zupan je medtem s svo-iim Širokim hrbtom prikrival naše pod zemeljsko delo, se klanjal, pisaril in Rovorančii, da ie natrosil čim več peska v oči onim, ki so iskali objektov za svoje ječe, vislice in Sohi bajer... Res le, da je naš župan prav tusjaško vlekel ves offcijalni avstrijski svet za nos ter da je sijajno znal igrati komedijo, ka-koršne ni bil obsojen igrati starejši, resen mo£ še nikoli, odkar ima LjobUa-na svoje župane. Vemo celo. da ie tekom vse vojne s vol f m zaupnikom brez okolišev večkrat povedal, da je naš spas edinole v narodni popoln! svobodi in v edmsrvu vseh Jugoslovanov. Vsem nam je torej dobro znano, da }e bfl Snpan, odkar sope, odktft JusrosTovan In da so bile nje-jrove naloge tekom vojne važnejše, težje in nevarnejše, kakor naloge vseh slovenskih županov skupaj. Toda o vsem tem nai sodi prlhod-nfost, mi pa živimo boljševiški sedanjosti! Za na« mora bftl zdaj geslo: Psovatf in rušiti! Kričati in izpodnasarJ stole! Lagali bi (zopet med nami povedano!), če bi trdi«, da se ie čt. Tavčar kdaj pulil za stolček župana Bub. Umskega. Vemo, da to nanj mora! sesti v dobi. ko le grozila nevarnost, da se pogrezne vsa BubOanska avtonomnost ter da izgine težko prlborjeni slovenski značaj našega mesta. Vse to vemo. Toda: Zamorec le-storif svojo dolžnost, zato naj gre! Dr. Tavčar pripoveduje sam vsakomur odkrito In že par let, da županstva ne prevzame več. čeprav b* se ra na kotenlt prosilo. Obogatel nt ž nJim. Nasprotno^ danes ?e desetkrat na slabšem, neto le Wl pred osmimi teti, fn res* dolžan nam •! nt-Cesar. Mi pa smo lahko srečni, da Imamo že novega, bofftega, modernega župana: Gen Akfbo! Ta nam čez noč ustvari novo LlabUano, napolni do zoba vsa- ko skledo, odpihne vsak prašek In po-brile vsako lužico. Bcn Akfba bo namreč hrusta! Peskov papir, od sebe pa dajal tiste milijone, ki bodo LJubljani potrebni, da se dvigne kot t|č Feniks Iz današnjega prahu, blata in revsJfue, v katero jo je le po krivdi sedanjega župana pahnila svetovna vojska! Treba le zdaj le ie. da Ben Akiba stopi v Javnost brez krinke, da zvemo. s kom imamo opraviti. Naš up je Ben Akfba. naša nada! — Ali Pa fH morda ie — Shakespearjev Pvramus IV. de« ianja? BoQsev|k. i i —-—<— D naie Knilievliie. Poslaništva krafjeetva Srbov« Hrvatov In Slovencev. Naše kraljestvo ima sedaj svoja poslaništva v tehle mestih: Bukarešta, Praga, Arhangetsk, Stokholm. Kopenhagen, Haag, London, Bruselj, Bern, Pariz, Rim, Rim pri Vatikanu, Madrid, Lizbona, Atene, Wa-shingtou, zastopnik v Omsku. diplomirana agencija kraljestva Srbov, Hrvatov m Slovencev v Kairu, generalni konzulat kraHestva Srbov, Hrvatov in lovencev v Solunu, Krfu. Korici, agencija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, nova generalna konzulata kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovenc-v v Praei in Bukarešti. — častni konzulati. Konzulati kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev se nahajajo sedaj v BcIsHi: v Louvalms K (konzul), v Anversl K. v Liegn K; v Grški: Plrie G K (generalni konzul), Corfos V K (vice - konzul), v Xanthe V K, v Pa-traso V K; na Danskem: v Kopenhagenu O K; v Angliji: v Manchestra K, v Brad-fordu K, na Malti K. v Sydneyu K. v Mel-bourni K. v Bristolu K, v Glasgowu K; v Italiji: v Rimu G K, v Milana G K, v Torinu G K, v Genovi G K, v Benetkah. Flo-rend K, v Brindlsiju K, v Bari K. v Paler-ml K, v Reggio de CalabriH, Catani K: as Norvefkem: v Kristijanih" G K; na Porto-catskeni: v Lisaboni G K. v Porto - Opor-ti K; v Ronniniji: v Braih* K, v Bukarešti G K; v Franciji: v Parizu G Kf v Borde-aoxo K, v Lyonc V K, v Lille K. v Mar-5eilie G K, v Nizzi K: na Nizozemskem: v Amsterdamu G K, v Rotterdamu K; ▼ Ameriki: v ^?ew Yorku G K; v Švici: v GĆnevt K; na Švedskem: v Stoefctiolnra G K. v Norrk5pin«n K; na Španskem: v Barceloni K. v Valenci K: na čeho - Slovaškem: v Praffl GK — Kraljevsko srbska ptofetaUsna tr-aerhnke sienells v laoiauistTU. V rno-zamstvu se nahajajo te - le treovinske asendie: i. Kr. pooblaščena trgovinska agencija Gcneva, Sef Nikote Petrovtć, generalni konroL 2. Kr. pooblaščena tncovfn-ska agencija v Rime s fTUialama v MIlanu In Neanliu, sel Voiislav Petkovtc, trgovlii-skf atent X Kr. nooblaifent trcovln^Vi atenclia v 2enevf, ief Stevan BrklC. 4. Kr. pooblaščena trgovinska agencija v Londonu, Sef Čeda Mt)atovtć. 5. Kr. pooblaseena trsovinska agencija v Cika več kot mu more plačati mesar. Krive so razmere. Prašiči na primer so nedavno bili na Dolenjskem še po 12 in 15 K. »Vnovčevalnica« Pa je potrebovala za Trst večjo množino prašičev, in da'iih je hitro dobila, jih je plačala po 8 kron dražje pri 1 kg. Nabrala jih je tedaj 131. Od tedai Pa so cene za domaČe prašiče splošno po 20 do 25 K. Mestna aprovizacija je smela svojčas prodajati meso »inozemskih« volov, ki so napravili samo pot Iz Kranjskega na Hrvatsko in nazaj, po 26 do 32 K. Prodajala je torej meso skoraj polovico dražje kot je veljala ^?vra teža in še se te reklo, da je imela aprovizacija tedai izgubo. Le mesar naj bf bfl tak umetnik, da bi mogel prodajati meso po isti ceni ali pa celo ceneje kot je moral plačat! živo žival. Poprej se ie ta razlika izravnala vsaj deloma prt prodaji kože. Vlada pa je znižala cene kožam od 32 na 18 K, da bo mb?el revež Pollak izhajati. Ce bi se mesar ne mogel aH ne hotel pokorit! odredbam, to se pravi Ce bi prenehal z obratovanjem, ker ne more dobiti po primerni ceni živine, mu groti celo zaporna: kazen. Vse te navedbe so gola istina in ravno mesar naj ne bi imel pravice, povedati resnice? kvfiads* 4aisaM oprav* Je prevzela od gospodarske konastle deteta* vlade sa stvarno demobflizacilo elektrarno v Boat-afa, kf H> le tffradlts btvia avstrijska vo-feeka oblast ob Savici pod slapom. Zadeva pa se ae da resUl enostavno, ampak se sssfa ie prej aataačao proučevan. Avstrijska toiaHi ulita Bi le zidata ta ■■■>■— aa itrsnei je so vecnesani lesene la bf Mi bilo treba izmenjati s betonskimi ali zidanimi Tako i« dovod vode narejen potom lesenih rak, Id so deloma vklesane v skalo, da-ioma montirane na lesenih kozlih sredi navpične stene. Za vzdrževanje te naprave )e imelo vojaštvo vedno dovolj ljudi na razpolago, Id se niso mogli odtefnid delu, ker so stali pod vojaškim poveljstvom. Za civilni obrat bi bUo treba zidati rov na vso dolžino rak, to je na več kot 600 m. Kozli mostu preko Savice so postavljeni na posamezne skale brez fundamenta. — Oprema centrale, ki je tudi lesena baraka, se mora znatno spopoinitt. Za strojnike Je treba preskrbeti bivališča. SpJoh pa še ni popolnoma gotovo, koliko vode je v Savici na razpolago ob Časa hudega mraza. Vsled tega je Se dvomljivo, ali bi mogla" izhajati elektrarna brez kalorične rezerve. Ko se je gradila bohinjska železnica, je gradilo stavbno podjetništvo te železnice v Bohinju elektrarno ob Bistrici. Centrala je pri tem stala v Bistrici sami ter obstoja to poslopje še danes, ker je državna last. Ta elektrarna Je Izrabljata pr*>>Hžno Isti strmec, kakor sa izrablja elektrarna ob Savici. Množina vode v Bohinju bo prej ko ne tudi približno Ista, vendar se mora tudi ta z natančnim merjenjem ob Času nizke vode šele dognati. Vprašanje je tedaj, ali more civilna elektrarna v UkancU kjer stoji sedaj vojaška elektrarna, vobče obstafatJ Nadalje, ali ne bi bili stroški manjši in bi bilo radi tega in Iz drugih razlogov primernejše, vso napravo iz Ofcesee prenesti v Bohinjsko Bistrico, na mesto bivše železniške elektrarne. To se bo s strani povenenfštva za Javna dela m s strani vodstva deželne elektrarne v Žirovnici tekom letošnje zime proučevalo tako. da se bo mogoče do prihodnje spomladi, upoštevaje vse okolnosti, pravilno odločiti in z delom pričeti. Omenja se seda se bo skušala obstoječa elektrarna pro-vlzorlčno spraviti v obrat tako, da bo te- ; kom prihodnjega leta mogoče vsaj en del Bohinja preskrbovati z električno silo. — Postno in brzojavno ravnatelj- I stvo za slovensko ozemlje v LHiMlanl ■ objavila z ozirorn na članek »Šaloma- j nova razsodba« v »Slovencu z dne 20. 1 decembra 1919, št. 245, tlčočesa se za- 1 tvorftve po5tnesa urada Turnišče v ] Prekmunu: One 28. oktobra 1919 nam j ie poStnJ urad Beltinci poročal da je i vodJtelJica pošrn. urada TrniŠče obolela in prosila, da se ooslje tja druea i pomoč. Obenem s tem poročilom £a j nas !e urad tudi obvestil o malenkostnem prometu poštnega urada Turnišče, j ki ni imel več kot po 5 do 10 navadnih ! Pisem dnevno, eno denarno pismo in j do dve poštni nakaznici mesečno. Ker tako malenkosten promet n'kakor ne opravičuje obstoja samostojnega poŠt- > nesra urada, smo se z ozlrom na flnan-ČM težkoče odločili ta urad začasno, *o Je do razvitja prometa zapreti. Da se vzdrži poštna zveza temu uradu prioa- I dafočfh krajev z drugimi kraji, smo jih nriklopfli okolišu poštnega urada Bel-tinci in dolDčilj, da mora postni stan tejca urada. ki hodi v Dubrovnik skozi TurnfSče v Turišču dostaviti doSIo pošto, na poti iz Dubrovnika pa fsto prevzemati. — Trditev, da se je poslala po poŠt? pred enim mesecem, to bi bilo 10. novembra 1919 Iz TurniSča HO K, pač %e more odgovarjal resnici, ker se je ves denarni promet s tuuradno okrožnico St 51.408/H-a z 4. decembra 1919 šele s 15. decembrom 1919 otvori I. — Proti varlžiriStvu. Pksoozfture centralnega urada proti navJJalcem, \ verižnikom in tihotapcem so začele po- j slovarl na Zidanem mostu, v Celju, J Maribora in Spilju. — V Dravograda neobhodno potrebujemo samostojnega kovača in čevljarja. Reflektanri če Ie mogoče pevci, naj se obrnejo po informacije na šolsko vodstvo v Dravogradu. S«|a upravnega. a)dbt>r* „Ifa-rodae ttektrnaj" Je ▼ praedel|e* •b 18. Iriiara mm dHavrti laiamalnitL Ponovno se dogaja, d** podjetniki zavarovanja podvrženih obratov ne prijavijo nezgod v smislu S 29 zakona o zavarovanja delavcev zoper nezgode iz L 1887. Prvi odstavek tega paragrafa veli, da mora podjetnik* ali oni, ki vodi ob času nezgode obrat, vsako nezgodo, ki ima za posledico smrt ali več kakor tridnevno dela-nezmožnost prijaviti tekom petih dni, računano od dneva nezgode, v dveh izvodih politični oblasti prve stopnje. Posledica zanemarjeni« zakonitih dolžnost! od strani podjetnikov Je, da obvesti zavarovalnico o nezgod! pristojna bolniška blagajna, toda Sele tedaj, ko Je ponesrečenec ozdravel Splošno Je pa tudi bolniške blagajne ne obveščajo. Tako ostane ponesrečenec k! Je v mnogih slučajih no končanem tečenju za delo ie nezmožen,' brez vsake pomoči. Zavarovalnica pa ponesrečencev! zahtevi za odškodnino na mora takoj ugoditi, ker nima potrebnih podatkov. Na podlagi ponesre-ČenČeve Izjave mora šefe zahtevat! od podjetnika, da prijavi nezgodo In dopoflje Izkaz lefafga zaslužka. Podjetniki pa kljub opominom ne izpolnujelo zakonite dolžnosti v smisla | 35 omenjenega zakona. Tako as rešitev zavlačuje, ponesrečenec obupuje in urgira neprestano rešitev. Vsa one podjetnike, ki na prijavljajo pravočasno nezgod te sploh s svojo pasivnostjo onemogoceielo zavarovalnic! aoatBvauje, bo poftMčno obUstvo v smisla I »omenjenega zatone* občutno kaznovalo. Oaaenrtamo podtetn**, m t svojem laaaf aan In v aorist aemistta v^tnejsev av Vzorce za nezgode se dobiva prt oa>« glavarstvih, oziroma mestnih magistratih, ali pa pri »Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode« v LJubljani. KraT ": — »Prodana nevesta« je draga uradniška predstava, ki se vrši m opernem gledališču v ponedeljeaV dne 35. t nu ob 2*8. uri zvečer. Vstopnice po znižani ceni se dobe m predprodaji v pisarni »Društva z**1 sebnega uradništva Slovenije« Go*j sposvetska cesta 12/IL ob navadnih'; urah. V nedeljo od 9.—12. predpok dne. — Za narodno gledališča v LftzbV ljan|. V Beograd sta odpotovala Člana direktorja Sloven. gledal, konsorcija, gg. Janko Bleiweis in Fr. Govekar, da posredujeta pri ministrstvu na korist gledališkega osobja. ki mu preti opasnost, da se draginjsha doklada zopet, odtegne. Hkrati se imata dogovorjatf zaradi prevzema našega gledaHSča V popolno državno' upravo. Z direktorl-Jem postopa povsem solidarno Udruženje gledal, osobia v LJubljani, ttr spremljata delegata sledal. konsorejla; člana anr, Presraic ?n S?mončič. »Nočni čuval«. Komedija v treh do* janjlh. Francoski spfsa! Sacha Chiltry. —«j Posebne vrste »trikotnike je, Id sa Gultrv« sloviti francoski igralec in dramatik, postavlja pred občinstvo. Ta trikotnik tvorijo Ana. Jean in stari gospod. Ana Je derat*; mondka, Jean je slikar, stari gospod je profesor -in obenem menda eden izmed Štiridesetih nesmrtnlkov. Starega gospoda muči misel, da bi mu utegnila biti »prtja-Ijica« Ana nezvesta, ker se v njenem salonu shajajo mladi ljudje, željni življenja in uživanja,* sam pa neče živeti z njo v j Istem gospodinjstvu, ker mu je že dovoli I dko prihaja k njej v posete, kadar se ma j ravno zahoče razvedrila po napomeni • znanstvenem delu. Zato na] Jean, ki se Js i z Ano zapletel v intimno razmer Je* čuva • Anino »zvestobo*. Bolje eden nego vsi —-j ob to maksimo se opira njegovo Čudaško ' modrovanje in zato bodi Jean Ani ne* ! kakšen legitimirah »nočni čuvaj«! Igra | frapira s takim motivom m s takšno mo« [ tivacijo, ni pa ob vsej paradoksnostl za-! snovana kdo ve kako globoko, dasl Ima j brez dvojbe satirične bodice. AH za ume-| vanje te bodic je treba pariškega, ne ljub-j ljanskega okolja! Zato komedija pri so« ; borni prvi predstavi ni mogla doseči po* ; sebnega uspeha, tem manj, ker n!ma naša" 1 flramsko osebje prav nič pariškega na sati Kdo naj sploh predstavlja mladostna roueje; kdo ima potrebni chic za dramat- | skecauseriie? Se dobro, da sedem oseb Qultryjeve komedije služi Ani samo ta' Stafažo, in sicer samo v začetku prvega? dejanla! izmed ostalih štirih pa niti go-> spodična Vera Danilova .nit! gospod Pe-> I ček In Plut, nit gospodična Rakarleva !• dolgo ne bodo za pariški ton. Vobče )S gospodična Danilova predstavi J a*Bj Ano s precejšnjim temperamentom, dasf ne z lahkotno grad ozn os t Jo; f. PečeH je bil kot Jean dosti agflen, nI pa mogel izčrpat! svoje tragikomična vloge; gospod Plut Je igral starega gospoda (zoper katerega je sploh naperjena vsa satira) s dobro pogojeno masko, ni pa uveljavlja! filozofsko nadahnjene In obenem elegantno smešne note; gospodična R a k a r J e» v a naposled ie bila precej odrezava hi Sna, nI pa imela dražestno pikantnih manlr. ! fasje Barodaega zdravja f SlotenifL V kratkem se vrši v LJuB* Ijani ustanovno zborovanje tega pre* potrebnega In prekoristnega društva* Njegov pomen in delokrog označimri najbolje, če navedemo dotični odstavek pravil: § 2. Namen društva Je, da ftrvg in brani zdravje slovenskega naroda; In ostalega prebivalstva v Sloveniji.; § 3. Ta namen dosega društvo s tem, da L podučuje narod, kako Ima: čuvati svoje zdravje in sicer potom tiska: z Izdajanjem knjižic, letakov,' sestavkov, lističev, novin, slik, dalje s kinematografskimi, gramofonskimi; in drugimi predstavami ter ustmenoi s sklicavanjem javnih sestankov, m raznimi priredbami, z ljudskimi pre-, da van ji Itd.; 2. predlaga poklicanimi oblastim spomenice o čuvanju narodnega zdravja: 3. prireja higijenske razstave in kongrese v domovini In se udeležuje takih Izven domo-'] vine; 4. osnuje muzej narodnega zdravja; 5. ustanavlja naprave v korist narodnega zdravja, kakor soj oskrbovalnice (dispanzerji) za tuberkulozne, spolna bolne, alkohoHste itd., zdravilišča, odpočivališča, po. čltniške in gozdne kolonlie ter slični1 zavodi; 6. zainteresuje občine. Sole; korporacije m vsa društva, ki imajo' silčen namen, za svoje delo in za *Xh\ delovanje na polju narodnega zdrav*; Ja. V ta namen stopa s takimi drn-; štvi v zvezo: 7. podpira vsa druga enaka prizadevanja. Enaki društvi in sicer Srbsko odnosno Hrvaško društvo za čuvanje narodnega zdravja delujeta s to- j datno podporo vlade že mnogo let uspešno v Beogradu in Zagrebu. Srbsko društvo izdaja poljudni Sat »Zdravje«, hrvaško društvo m PO-rjadrri list >2hrdt in tdnivUec. flaV Stran 4. .SLOVENSKI NAROD- dne 517. januarja 1920. štev. 21. celo vrsto poljudnih brošur in letakov, i Ce se na? zacelijo težke in globoke rane, ki jih je našemu narodu zasekala vojska, mora naša mlada .država zasledovati dalekovidno zdravstveno politiko. Pred vsem se imamo ozirati na njeni dve glavni panogi: rasno in socijalno higijeno. Rasna higijena skrbi za sdravje človeka od njegovega postanka (ne od poroda) pa do smrti. Ce rečemo od njegovega postanka, imamo pri tem v mislih skrb za one celice, iz katerih se človeško živ-l|enje začne ali bolje rečeno za nosilce teh celic, to je za stariše, kajtf sna no je, da zavisi zdravje in ves telesni in duševni ustroj deteta izključno od njegovih roditeljev. Socijalna higijena pa fcleda na to, da živi človek ves Čas •vojega življenja v najpopolnejših higijenskih odnoŠajih, tako da se s tem ne odvračajo le vse opasnosti, ki pretijo njegovemu zdravju, temveč da doseže tudi maksimum telesnega razvoja in blagostanja v vsakem oziru. Še le na tretjem mestu imamo omeniti skrb za človeka v slučaju bolezni in nezgod, ker za državo ni glavno, zdraviti bolezni, temveč jih preprečevati. Gledati moramo na tp, da prodrejo moderni zdravstveni nauki globoko med narod in da obrode primeren sad. Pri tem pa ne smemo prezreti — kakor izvaja dr. Andrija Štampar v svoji zanimivi razpravi v »Glasniku ministrstva narodnega zdravja« — da obnova narodnega zdravja ni mogoča brez etiške obnove. Danes vidimo vsepovsod strašne posledice vojske; razrušeni so tudi najprimi-tlvnejSi poimi o tem, kaj je prav in dopustno. Povsod vidimo egoizem in brezobzirni pohlep po bogastvu; celo stanovi, ki so bili nosilci kulture in človekoljubja, so danes depravi-rani, ker so zabredli v vrtinec nesolidne ekonomske konkurence. Pred sabo vidimo na tisoče tovarn in delavnic, katere njih gospodarji brez vsake etiške zavesti smatrajo za domeno najostudnejše eksploatacije človeških bitij, kar jo pozna zgodovina, vidimo pred sabo delavske hi-le, v katerih stanovalci trpe na zdravju, mladina pa na duši, vidimo tudi druge stavbe, ki se gradijo brez vsakega ozira na ljudsko zdravje, samo da se čim boljše amortizirajo; v splošni bedi vidimo stanove, kojim pohlepni sluge Mamona izsesavajo zadnjo kapljo krvi — vse posledice pojmovanja, v katerem nf ne trohice etike, vse delo brezobzirnih ljudi, katerim je etika nekaj docela neznanega. Nalezljivih bolezni ni moč odvračati z onim uspehom, kakor ga nam garantira današnja veda samo zaradi tega, ker poznajo najširši sloji le svojo individualno, a ne socijalne etike. Ta individualna etika velia samo za poiedinca in je po navadi prikrojena tako, da ima le pojedinec od rije korist, prav nič se ne ozira na sočloveka. Posebna naloga čaka društvo na polju ljudskih kug: tuberkuloze, spolnih bolezni in alkoholizma. Društvo bo imelo Izpeliati obširni program, ki obstoja že izza vojske sem, prevzelo bo oskrbova!nico (dispanzer) za tuberkulozne, ki obstoja v Ljubljani ter otvorilo nove take oskrbovalnice, posebno v industrijskih krajih, skrbelo bo za naraščaj skrbstvenih sester, se prizadevalo, da se čfm nrej zgradi prolektovano zdravilišče za ozdravljive tuberkulozne na Gorenjskem in paviljon za težje slučaje v deželni bolnišnici v Ljubljani. Te naprave bo sčasoma izpopolniti s prisojnim zdraviliščem za kinirglško otroško tuberkulozo, otvoriti bo gozdne in počitniške kolonije itd. Na polju spolnih bolezni poskrbeti bo za ambulatorije in ,u<;tvariti zavode za zaposlovanje padlih deklic, otvoriti bo oskrbovalnice za alkoholiste in če možno po Švicarskem vzoru ustanoviti zdravilišče, v katerem se pod strogim nadzor-' stvom in pri primernem telesnem delu ozdravijo tudi težki slučaji pijančevanja. Društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu bo odsihdob iz-daialo svoj poljudni list »Zdravje« tudi v latinici in v slovenskem jeziku. Urejeval jo bo s pomočjo omenjenega društva Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v LJubljani. Po- 1 skrbljeno je, t1 a se list čim najbolj razširi v vseh krogih. Navedli smo že, da ima društvo pričakovat? izdatno državno podporo. S toplim zanimanjem zasleduje društvene težnje predsednik deželne vlade za Slovenijo, gospod dr. Gregor Žerjav, ki hoče društvu nakloniti potrebnih denarnih sredstev in ki se posebno zavzema za to, da se v Ljubljani ustanovi nekaka osrednja znanstvena StacUa. ki M preteku«** vala vsa sredstva ta vsa tdravstv* ae metoda, ki morejo služiti odvračanju ljudskih kug. Pa tudi naše žen-stvo se Živo zanima za prizadevanja Društva za čuvanje narodnega zdravja, saj bo društvo skrbelo za odgojo in naraščtj skrbstvenih sester in tako našim ženam in dekletom od prlo poklic, ki je kakor nalašč zan c ustvarjen. Tako je pričakovati, d bo ustanovno zborovanje Društva Zi čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji vsestranska In dostojna manifestacija za velike naloge, ki čakajo naš narod na zdravstvenem polju. Glas iz Celja. Dve posmrtnici je napisala zadnja številka »Cillier Zeitung«, prva je posvečena nemškemu olepševalnemu društvu, ki se je na rednem občnem zboru dne* M, t. m. prostovoljno razšlo, druga posmrtnica ie napisana mestni ubožni hiši — dem deutschen VVaisenhause, ki ie obhajala, kakor pravi list 11. t. m. svojo zadnjo božićnico. Beležimo oba dogodka kot kronisti, ni nič nepričakovanega, je tako naravno, kakor da odoade v jesenskem dežju in mrazu velo listje z dreves. Kar ni več življenja zmožno, preneha samo posebt, če tudi nI prav, da se ie pustilo te institucije po nepotrebnem tako dolgo životariti. Po statutih ie prešla vsa imovina olepševalnega društva v last občine, novo slovensko olepševalno društvo, za koje vlada veliko zanimanja, naj ne odlaša predolgo s konstituiranjem, ker dela na čaka dovolj. Nismo hoteli od tega dela Izključevati onih maloštevilnih someščanov, ki jih moremo smatrati za Nemce Ako pa citiramo iz njihovega glasila na to se nanašajoč stavek: »So ist wieder ein eeht deti-tseher Verein. der selbstlose kultu-relle Arbeit fiir die AHgemeinheit ge-leistet hatte. dem Fatum der gean-' derten Zeit zum Opfer gefalleru, vidimo zopet nespremenjene ljudi, ki tih izDrememba časa. še ni ničesar izučila. Predobro vidimo in skušali smo mnogo let in desetletij kaka ie bila vsa ona Čista in ^sebična nemška ljubezen, na koii ie stala cela stavba celiskeea nemštva. Oie eehte Llebe war es nicht, to danes vsakemu mirno povemo: vsa nemška velikodušna darežljivost ie zasledovala svoj glavni čili. da ie kupovala slovenske duše. ki so bile vsled revščine naprodni. CeltsVI nemški mUt-fonarii imajo danes še prav tako prilike dovoli, da Prispevalo za olepševalno društvo in za revno mestno mladino in storili bodo to gotovo, ako ie bila nfih Btfbezen Čtsta, ker revščine je danes še več vsleđ nesrečne volne, k* io ie zaoreSH nad človeštvom nemški narod, in olepševalno društvo potrebni^ prav tako gmotnih sredstev, in dolžnost onih. ki so se iz našpo-a rod" obogatel? in hočejo kot dobri žOjfržavffonl z nami živeti v naš! nacionalni državi, fe. df za vse iavne In rf^hrnri^np nanrpv tudi žive. prav tako kakor mi. ToHVo v zvezi o teh dv^h oosmrtnioah. imamo pa v Cel?u še i^dno dn'sfvo. č>-^ar delovrmia tudi ne mnramo kritizirati. dr"?*vo le važno in orepotreb-no, v obi'Vi na In sestavi Vot strogo "emško pa že tudi davno zastoj svo?o posmrtnteo. — Je to naš <>Fenerwehr« — gneflno drnllvfi. Kdo "a bo reorcfmi^irpl in čez VotiVrv let se bo to izvr*'1n? Zvpto <^sUnin društev. b'?žnie ž^nno pred^°dstvo prosimo, da poseže vmes, nalotra mastne občine t>b bi bila. da bf v tem ožini tudi že kai nkrenlla. — Preosnova Narodne banke Beograd. 25 januarja. Kakor poročalo Iz zanesljivih virov, je odbor Narodne banke pristal na reorganizacijo banke v emisijsko banko kraljevine SHS fn na i/volitve novega upravnega odbnfa na to, da se kooptiralo v odbor 4 člani iz novih kralev. Smatrajoč, da le formalno nemogoče prevzeti v upravni odbor nove člane, fe sklenila Narodna banka, da pozove one štiri zastopnike v odbor kot svetovalce, kf bodo imeli vse pravice, trvellavltl svoja načela. To velja le do prlbodnle skopščine, da se Izvoli novi upravni odbor. Od teh 4 članov bo 1 Slovenec, ! Hrvat, 1 zastopnik Vojvodine in 1 zastopnik Rosne In Hercegovine. Kakor se zatrjuje v bančnih krogih, bo počela Narodna banka z Izdata-nJem no veča kronsko - dinarskega novca že s 1. februarjem 1920. — Brzojavna zveza a RomaSa. Vsled odloka noitnefa ministrstvi ie zasebni brcnfavnf promet z RotmmVJo zopet dovoffen. Za brzojavko v Romo-ffljl Je plačati \9 nar od besede, to Je oo sedanlem tečaja 72 v, mffrfimnn 1 dinar In prlbffek L m In of*«-rr^ otn v ?'ove«f? v uv**ev£rite. Po noroč'tn, donjom trcrnvsVi in obrfn:$fc1 7*»ortitpj v T »nbliini ?e v Pidln *e kak;h 7000 kvnKf:r"r^nib n!"-nslovertsicib de-fpvrfv ra^i1?"^ t>^V1?^ev. k" so jzoo-stavficn? pre^nnhrtln "f^l:'ansklb oblast! t<»r bo vel'tf def Mi pre^a^la^cev pris'lien znrn<;tit| Pyij jn se ^ace'itT v nn^e»*t krnli^stvn. Da se tem nrecra-nfanerm. ki b' se ndi vrnil" v domovino, omogoči dobffT takojf delo. Je potrebno d°rvti por^tk'1 krT!kn in Va^rc vrste kvai;f'ciran^i delavcev b: posa-rtie7n?» rorJiefin ^^roirja v delo. Tz Ptiijn h\ se ra^i n^s^i'Ji orj na^ na^lrdnlf oro-resilonisti »n srcer: t>r?b1??"o ?0 rlektrl-^ariev. 200 kliu^nvničariev, 1t>0 nii^ar-iev. 340 prndifoijpv ronl^b bdii, ?80 kovačev, 26 kotla^ev, t& ricarjev lin zf-rfarfev. \2 livariov, B rtvzartev Za mo-ffele, 16 tomeoVb delavcev, 11 rn^kar-icv, 8 nrec'z?isV?r! delavcev za popravljanje barometrov, termometrov in komnasov, 80 fnStafaterfev za parne stroje in motorje. 12 sl;karjev fn Ifkar-jev, S kleoarlj, 60 mornarjev. 50 kvrft-cev, 25 pomo*nfb knrilcev: 30 delavcev za mdelavanle peres ter 100 delavcev, ki ao taposlen? pii paketlranfu. fndu-srriialce in obrtnike, ki refleVftraJo na navedene delavce |n profesijoniste, vabimo, da poslipio trgovski in obrtnik? zbornici v Lmbttanf seznam delavcev, na katere reflektiralo po atrofcall v teka B dr»t — SMHcfcs a***** krafdMca. LDU Salti 22 Januarja. (DDU) Odbor Wwt-m hranilnice snUrske ie Imel selo. pri kateri ao se prrdlaJm zalHučnl račaiil po-slavneta leta. 191* Hranilnica se * oarram sa knMht daa svaiaaa aaatuJa aaava paaaa* iatl ■ lepimi »sveti. Zavod la daoadaj v glavnem fiaancijalao podpiral raitttaa oo-čtnska podjetja m dajal posojila trgovcaai In privatnikom. Pri s«|l aa fe sklanUo* da s« delokrog savoaa kolikor mogoče razširi. — Odbor sa določitev osa v fiswa|a vsv LDU Sarajevo, ti laauafja. Po odredbi ministra ta arehra i sa astaaovl odbor za določitev cen la Sarajevo: *t-stavlien bo Iz enega trgovca, enega proda-canta, snega konsnmenta m enega delavca. Bori«« LDU. CURIH, 23. farmarja. (C. T. U.) Revize na Dunaj 1 90, Berlin 7'95, Pra?yo ^15. krone 225. LDU. Dtinaf. 23. fanuarja. (CTU.) Zagreb 250—275, Prasa 365—390, SHS krone 225—240.______________ \myb fniliffn Tatvino na grada Bokavct pri Ljubljani. Meseca marca lanskega leta. ko so se zelo Širile boliševislce Ideje med delavskimi sloil. ie padlo nekaterim prebivalcem Nove vasi pri Ollncah na um. da so vdrli v grad Bokavce. ki ie last nemškeea barona dr. MOllerja iz Gradca, kateri oa ima za soprogo neko Ljubl'ančnnko iz rodbine Seunig. V času od 7. do 20 marca 1919 so Iz -gradu do malem odnesli razne, več ali mani vredne oredmete. Vse fim ie orav nriSlo. Toaletne mizice, zimnice, zrcala, perilo, nosteline odeje kozarci, steklo, norcelan. skodelice. Čas>. sklede, krompir in drusra drobnlariia. Oškodovanec ceni po svoiem zastopniku ukradene stvari na 9100 kron in poškodbe noslnpia 4°oo kron. Ukradene stvar! so bile večinoma ootem povrnjene. — Zaradi teb tatvin so bili včeraj, dne 23. januarta nred ljubljanskim deželnim sodiščem soieni in obsojeni: delavec Ivan Senger na 1 leto. delavka Jožefa Oblak na 8 mesecev, delavec Feliks Cluha na 6 mesecev, delavka Marijana Ciuha na 10 mesecev, mizarjeva 2ena Karolina Oblak na 8 mesecev, delavka Marija Cluba na 6 mesecev, pečarski pomočnik Franc Smuk na 6 mesecev in ISletni čevljariki vajenec Valentin Zorman na 1 leto težke ječe. Poslednji je bil baje dttSevni povzročitelj te plc-nitve. — O zadevi le deželno sodišče že enkrat nazpravlfalo, a so obtoženci ugovarjali pristojnost kazenskega senata, češ da zadeva spada pred poroto Sodišče temu ugovoru nI ugodilo in ie včeraj o stvari končno razpravljalo. Mladi pustolovci. Bivši dijak trgovske šole 20Ietnl Gvidon Korošec \t Št. Vida. mizarski oomočnik Jože Pleveli iz Vižmarij, trjfovskt sotrudnik Adalbert Majerčič iz Ljubljane in urar-ski pomočnik Ivan Žlebnik iz št. Vida nad LJubljano, so začeli že L 1917' 18 pustolovsko karijero, ki jih je privedla v kriminal. Gvidon Korošec je dobil od dijaka Frana Cirmana iz St Vida tisočak, da mu kot dober poznavalec fo-tografičnlb predmetov nabavi fotogra-fični jiparat. Korošec je poverjeni mu znesek v neki kavarni v Ljubljani zaigral na hazardni igri. Pričel pa ie na-nram Cirmanu rafinirano Izsiljevanje. Rekel mu je. da je bil tisočak ponarejen in da je sedaj zadeva pred sodnl-jo. Cirman se je sodniie zbal in iz naslova »sodnijac so potem vsi štirje izvabili od Cirmana okoli 1000 kron. — Dijak Fran Cirman je dal Korošcu foto - aparat, da ga popravi. Nekaj časa je aparat nosil okrog, a ker bi bil rad šel s svojim tovarišem Zlebnikom v gledališče, sta ga v Ljubljani pri nekem znancu zastavila, kier sta dobila 50 kron. Ivan Žlebnik je dalje po navodilih sokomplica MajerčiČa poneverll 1900 kron, katere mu je bil Izročil dne 29. novembra 1919 iz Sofije v Ljubljano došli elektrotehnik Josip Okorn, da iih zamenja za žigosane, ker so bile nežigosane. — Dalje so vsi štirje dne 22. novembra 1919 odnesli Is Škofovih zavodov v Št. Vidu motor in druge malenkosti v skupni vrednosti 1060 K. Pri včerajšnji razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bila omenjena četvorica obsojena zaradi tatvine, poneverbe in Izsiljevanja: Ovfdon Korošec na 10, Josip PleveU na 4, Adalbert Majerčič na 10 In Josip žlebnik na 10 mesecev težke ječe. Po rat-sodbi so vzkliknili: »Madona, deset mesečevi« fn se odšli. — tatinska mladina. Ker to dne 19. decembra 1919 iz vagona na južni železnici ukradli 96 kg bele tkanine, so bili v soboto pred ljubljanskim deželnim sodiščem sojeni In obsojeni: Prance Tomšič, Peter Cermeli In Hin-ko Saftič na tri mesece navadne leče. Po razsodbi Je mladim nesrečnikom podal predsednik Vedemjak kratek poduk: »Zapomnite al to sa nadalino vašo pot, pošteno živite Mi delajte, če hočete biti sebi in staršem v čast. Na taki poti delate sebi in staršem sramoto.« Dva mladeniča sta izjavila, da sodbo »prefllčeta«, to Je, da se prl- Nepošteno natakarica. Predsednik senatu: »SeraJnlfc Marjeta«. Stopi mlada Komika« Predsednik: »NI dolgo te**% kar smo vas videni Da. zaradi tatvine pri Marčanu 9^ dobili dne 9. decembra 1919 tri. mesece.« Zagovarjati se mora za dnino tatvino, ker Je iullia meseca lanskega leta pokradla gostilrričarki Barbari Sevdl več netila In drugega Mata v vrednotit 1960 K. 5eydl Je bila tedaj mternkana. Sera}-nik Je bUa obsojena na t mesec kče. — Jemali % laiulrarlaaa Janes Žavbi je čeden kmačkl lan« fet KralnJe, dote. let kHvec nosi za klobukom. Kadar Je vinjen, takrat ie ljubosumen tn ne dovoli vsakemu fantu spremtiati kmečkih isvolienk. Ker le tjnt Cepu-der spremila] nunco, *•» le Zavtd ima; nt BjFiJJhmtmm avnutt §*eni rttiMal, Ljubljansko deželno sodišče mu le odmerilo dva meseca težke ječe. Za tak špas bo drugič vedel. — Paragraf 10 A srb. kaz. zak. In akrivnl žaanjekuhar. Janez MoŽina. L IMd. rojen na Vrhniki, premožen posestnik, analfabet, ie strgal raz kotla za kuhanje žsania. uradni pečat finančne straže, da ie zamogel skrivaj kuhati žKanje. Zaradi nespoštovanja uradnih naredb je dobil 24 ur stroK©-aa zapora. Dopisi. St, Jpkob v Rož«. Gledališko društvo V RoŽu je v kratkem Času svo'ejra Obstanka priredilo že več prav dobro uspelih predstav: Brat S'ikol, Napoleonov samovar, Špansko muho, dne 17. In 18. pa Opnelover:a S*na. Cjrjl, Helena, starf Slemec In Marfca so Izborno reši? težke vlo«re, nič mani pohvalno se moramo izraziti o vseh osfal"h sode-lova'cfh na deskah našega o'ra Vsj so bjl? na mesnt, tako da smo imeli koncem predstave prenpčante: ravno tako in nič drugnOi se mora izvajati predstava Oan?:!overa * S?na*. Mnoeobroino občinstvo je nmevalo trtid oo^rtvoval-nih igralcev in jra honor'ra^o z burnim ploskanjem. Zelo umestno bi b'lo, : ških predstav, ki širijo kulturo in na- ■ t>redek. —^— ■ ■ I ——i——W1 I .1 Društvene ve^t« in pr?r«Hitv*. — Dmitvo tehnikov ▼ LJubljani Ima v sredo 28. t. m. ob pol 8. zvečer v običajnem lokala odborovo sejo. Odborrikil Pridite zanesljivo! — 7veza Jugoslovanskih železničarjev se je preselila iz Narodnega doma v Gradišče št. 7 pritličje. — Šahovski turnir. Ljubljanski . šahovski klub v Ljubljani priredi šahovski turnir vseh klubovih članov ter vabi vse prijatelje šaha. ki bi se I hoteli priglasiti k turniriu. da se sl-I gumo udeleže v ponedeljek, 26. t. m. ob 5. uri popoldne v kavarni Evropa sestanka. Prijave za turnir sprejema insr. mestne elektrarne gospod V a -gaja. — Izredni občni zbor Zveze rnvaflrfnTh častnikov In častniških asplrantov se vrSI v sredo, ZS. t. m. ob 7. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Udeležba obvezna. Odbor. Raznoterosti. • Sedemdesetletnica Edvarda Benv stalna. Dne 6. Januarja ie dosegel znani nemški socialistični vodja Edvard Bern-steln svojo sedemdesetletnico. Bernstein je Sin strojevodje ter rojen v Berlinu, kjer je pod navodili svojega strica Ar ona Bern-stelna, slavnega urednika »Berllner Volks-zeltung« začel svoje politično delovanje. Posrečilo se mu je, doseči združitev marksistov in Lass ali ovih prlstaSev. Za časa pronsocllallstlčneza glbanla v Nemčiji je bival v Curihu In Londonu kot časnikar ter se Je vran šele leta 1890. v Berlin. Početkom svetovne vojne je tudi Bernstein dovoljeval Nemčiji vojne kredite, pozneje pa Je uvidel kvarnost te politike ter Je bil nekaj časa na strani neodvisnih soctjalistov, od katerih pa se ie po revoluciji ločil, ker nI hotel sodelovati pri njih bolj Ševi ških Izgredih. Bernstein uživa še danes velik ugled v nemški socijalističnl stranki. • Avllatlčarsfca nesreča. V Turlnu se la dvignil neki Italijanski poročnik s še drugim spremljevalcem v zrak. Ko Je avt-Jatičar Izvajal takozvani smrtni polet v vl-šini kakih tisoč metrov, raztrže se nenadno pas, s katerim Je bil zavarovan sprem-llevalec na svojem sedežu, vsled česar le Izletel Is aparata. Takrat Je bil polet res — smrtni. Pilot Je z zrakoplovom pristal na zemlji brez vsake nezgode. • Na Donela zapravljalo darove, na-asaajane za lajšanja bede. Pomanjkanje na Dunaja ie veliko In ljudstvo neizmerno trpi. Prihajajo darovi iz Nemčije, Nizozemske, Švice, Danske. Italije, Španije, Amerike. Berlinski »TaReblatt« je bil nabral 800.000 mark Pred dnevi pa so razni dunajski listi vpraševali, kam grelo pošl-Hatve moke, mleka in drugih živil in dognalo se le, da se z udeležbo narodne obrambe na kolodvorfti krade kar na debelo In da mnogo teh pošillatev pride v roke verižnlkom. Izdano ie bilo sicer tozadevno neko poluradno obvestilo, ki pa nI modo pomiriti javnosti. Grozi velik Škandal. — Te dni Je gladna množica hotela naskočiti tovorni kolodvor, kjer so obilna Živfla, pozvano ?e bilo vofaštvo, M Je s strojnicami razgnalo lačne ljudi. Nekaj Je ubitih, obilo ranlenlh. • Anailla In Peka. Anglija Je uvaJala na Reko 3*4 mllilone q, skoro polovico vsega reškega uvoza (7-75 milijonov q) ali za 71 mP!Jonov kron; odneliavnla pa je z Reke 1-45 mfllj. q a*T za 40 milijonnv kron (15 mffijonov ve€ nego ItalllaV Anglija |e Imela sknnneea prometa na leto 4*5 milijonov o aH 11 f milijonov kron. !tal"a samo tQ muli. q aH 40 mPlionov km* V*»* an-"losaHrt promet (BritanUa In Unllal na Reki |e znašal na 4 mnijone q ali m mm-lonov kron; to^le več nego vse druge dr-ftrve. To fe bil uvoz Trvnz r*a le zna*.*d WS mnilofis o alt 52 rr»fHIonov kron. Že Is teh podatkov se vidi. da Peta nt samo podonavska aH evropska, marveč tudi svetovna InVa • ,f*d»pr«lra »*r»r*:»*. r*M*arf te 9 kron, H. vrste 8 kron, III. vrste 7 kron. Koščena živina brez razlike 5 kron za 1 kg Žive teže. — Okrama glavarstva Imajo oskrbeti, da se te cene čim preje uveli a vi jo ter vsako navijanje teh cen prepreči. * Zopet španska In še nova bolezen. !x Tnomosta poročajo: Dočim se je lani španska bolezen poiavila zlasd v prvih pomladanskih mesecih, razsaja letos sred! 2ime. Kakor poročalo listi, ie ta bolezen na Jeznem Tirolskem zelo razširjena. Poleg te bolezni se je pojavilo tudi neke vrste vnetje možgan, pri čemer bolnika popada zaspanost Dosedaj so ugotovili 18 primerov te nove bolezni, 4 osebe so umrle. Bolezen se začne z močno razdrale-nostio v čelu in z bolečinami v udih. Pojavlja se tudi ohromenje Mrzlica nI močna, časih tudi popolnoma manjka. — Iz Ujsaga poročajo,, da se zadnje dni zonet širi španska bolezen. Umrljivost je velika "m znaSa 10 odstot Ko je španska bolezen nastopala zadnjikrat, je* znašala umrljivost samo l*r* odstotka. * Knez Btilow nevšečea gost v Rimo. Knez Bulow. čegar žena je Lahinja, biva najraje v Rimu. Tako se nahaja tudi sedaj zopet tam. V njegovi hiši se pridno gibljejo diplomati fn politiki. Te dni pa je bilo knezu Bfllowu s strani laške vlade namignje-no, da jej njegova navzočnost v Rimu v tej dobi ni prav nlC vSeč. Radi tega bo pre-zlmoval Bulow v Lucernu. * Anrlska najdbi prt Rimu. V okolic* Rima so te dni izkopali etrusko svetišče s skupino 4 bogov v naravni velikost!. Nai'epSe je ohranjena Apollonova soha. Skupina je najbrže iz šestega stoletja prea Kristom. * Stroj, ki bi nnlčn vse protivnike boljsevikov. BoljSevlSki dnevnik »Komu-nard« je razpisal nagrado 100.000 rubljev za izum novega vojnega stroja, ki bi na mah uničil čete Anglije in kontrarevolud-Jonarnc ruske čete ter menda sploh vse protivnike boljsevikov. ____ ________________ ■■ i I 11^— M ■ ———T----1------"-----"~-—^————------------------ nalnoDelSa noroftla. AMERIKA PROTi ITALIJANOM. Rim. 25. januarja. V Italijanskih krogih se z gotovostjo računa na ta da se bo Amerika postavila v jugo-slovensko - Italijanskem konfliktu odločno na stran Jugoslavije, Z ozlrom na to pišejo italijanski listi, da ne ho nastop Amerike samo naperjen proti Italiji, marveč v celoti tudi proti Antanti. Listi naela-Sajo, da bo Amerika najbrže pričela z represalijami proti Italiji. Treba je računati s tem. da bodo Američani započeli z? srospodarskimi reprcsali-jami in da bndo mobilizirali banke in razna trgovska podjetja proti Italiji. JADRANSKO VPRAŠANJE INNAŠ1 DRŽAVNIKI. LDU. Zagreb, 24. januarja. Novinski ured javlja uradno: Na tendenciozne vesti o posebnem stališču nekaterih činiteljev srbskega dela naseda naroda z ozirom na jadransko vprašanje, se ugotavlja z mero-dajne strani, da so vse te vesti izmišljene in da vsi merodaini faktorji našega kraljestva zavzema»o edinstveno narodno stališče v tem vprašanju, ponatisne to notico. N1TT1 V RIMlT SE VTPNO RAČUNA 5 SPORAZUMOM. Rim, 25. januarja. Ministrski predsednik NitU se je vrni! iz Pariza, da poroča kraliu o situaciji na parišk? konferenci. Takoj po svojem povratku je Nitti odšel v Kvirinal. kjer ga je kralj sprejel v posebni avdjjenci, ki je trajala nad eno uro. Po avdijenc? je bil sklican minstrski svet V razgovora z žurnalistj je Nitti iztavjl, da podajanja med Italijo in Jugoslavijo slede Jadranskega vorašanja še niso pretrgana. Res pa je, da so stopil v zvezo z \Vi!sonom po posredovanju VVailaceja, ki je že dvakrat konfeiira! z jugoslovanskimi delegati, in da 86 nadejajo, da bo predsednik Zedinjen:h držav interveniral nffm v korist. V kolikor je ta nada upravičena, bo pokazala bodočnost. Nittj še vedno upa, da bo prišlo do sporazuma med Italijani tn Jugrosloveni, ne tali pa, da so tež*-koce za ta sporazum silno velike, zlasti ker so poslanci, ki zastopajo v narodnem predstavn:štvu pokrajine, kf jih je okupirala italijanska voiska, odločno proti vsakemu kompromisu, kar zelo otežuje stališče beogradske vlade. ITAIJIANSoTr! SVttBi. LDU Bakar. 25. januarja. Današnji tržaški »Piccnlo« ima oster trvodnf članek, v katerem naoada VViJlsona in Ameriko radi njihovega zavzemanja za Jugoslavijo. LDU Bakar, 25. jnoarja. »Vedetta d' Italia nozivlia zopet na orožie. ker da se bodo morali Rečanl boriti v obeh slučajih, bodisi da Jugoslavija sprejme, bodisi da ne sprejme rešitve jadranskega vorašanja. NAŠ NOTRANJI POLOŽAJ. Beograd. 25. Januarja. V oetek se fe vršila seja demokratske zaiednice, na kateri se ie razoravljalo tudi o no- tranjem položaja naše države. Notranji mtnister Svttozar Pribičević je ob tej priliki poročal o aretaciji članov vodstva Javnih nameščencev v Zagreba ta o aretaciji odvetnika dr. Ambroža Dražiča, Id ga proslaviata »Obzor« in -Hrvata kot hrvatskega narodnega mučenika, a ie bil aretiran radi tatvine. Poročilo ie je vzelo odobruje na znanje. Minister je poročal nato o odgovoru vlade opoziciji glede sodelovanja v ustavotvornem odseku, ki pa ne bo parlamentaren, marveč sestavljen Iz strokovnjakov vseh političnih prepričanj. — Vlada bi želela, da se sprejme volilni red po parlamentu, zato pa ie potrebno, da pride med vlado in opozicijo do popolnega sporazuma In da se stvori koalicijski kabinet po čemer je stremi! Davidovičev kabinet že od vsega začetka. Tak koalicijski kabinet, ki bi ne značil nikakršnega zadržka, bi moral gledati v pni vrsti na to. da se spreitne v parlamentu volilni red. nato nai bi razpustil parlament in takoj razpisal volitve. — Razpravljalo se je nato še o raznih internih strankinih zadevah, o pripravah za volitve in o strankarskem časopisju. VLADNI ODGOVOR OPOZICIJI. Zagreb. ^5, januarja. »Narodna Politika- poroča iz Beograda: V petek je odgovorila vlada opoziciji, pod katerimi pogoji bi se mogel sklicati parlament Vlada zahteva: 1. Med vlado in opoziclio mora oriti vsaj v glavnih spornih točkah do sporazuma: 2. nova politična situacija, ki bj nastala vsled tega sporazuma, bt rodila vstop sedanje opozicije v vlado in to brez kakršnegakoli pridržka. 3. Ne sme se od sestave nove vlade izkliučiti nobene osebe iz dosedanjega kabineta. — Zahteve opozictie: Spremembe v sedanjih pokrajinskih vladah: reSitev valutnega vprašanja; sprememba sedanjega absolutističnega režima, kakor uklnjenle občinskih pravic, kontrola pri razdeljevanju posestev, podelitev koncesij pri eksploataciji narodnega gospodarstva« sprememba zunanje politike itd. OBLETNICA MARIBORSKIH DOGODKOV. Gradec 25. januarja. Dne 27. t tn. bo obletnica krvavih dogodkov v Mariboru, ki so jih inscenirali razni vsenemški hujskači. To obletnico hočejo Oradčani praznovati. V to svrho sMfcnfe nemški Volksrat za srednje Štajersko dne 26. t. m. velik shod, na katerem bodo protestirali proti - jugoslovenskhn nasilstvom in se v ljubezni spominjali žrtev — slovenske strahovlade. Dasf delalo vse-nemci za ta shod veliko reklamo, vendar se zdi. da nimajo široke mase orav n^b^netra uaariilfciita. da b? se dale izrabljati vsenemškim hujskačem. KOLKOVA.lt FNO IN DVFK^ONSKIH BANKOVCEV V AVSTPUL Dunaj, 25. januarja Avstrijska vlada namerava v kratkem izvesti kolko- vanje eno In dvekronskih bankovcev. Po Izkazu avstro - odrske banke kroži pribfžno ena milijarda teh bankovcev v prometa. Kakor se sodi odpade na Avstrijo od te količine okroglo 200 mi-U'onov kron. 2*gi bodo v zeleni barvj. sicer pa slični onim na drugih bankovcih* ZA ZDRUŽENJE AVSTRIJE Z NEM. cuo. LDU. Dunaj, 25. Januarja. (DKU). Po fnicfativj narodno - demokratske stranke je b?la popoldne z geslom »Lakota ali priklopitev« manisestacija za združenje z Nemčijo. Ko je govorilo več govornikov, se je sprejela ta-le resolucija: Pozivljemo vlado in narodno skupščino, stopit! na pot, katere beda jn narodna volja zaznamujeta nujno. Stopite možato pred zmagovalce in recite: »Naš narod se uničuje! Vj veste, da mu ne morete pomagati. Pustite nas k našm bratom, pustite nas k nemški državi in ne pretiravajte stvari, da obupano ljudstvo ne podre proti va*>i volji mejnikov, ki ga ločijo od materine dežele.« KANDIDATURE 7k PREDSEDSTVO ZEDINJENIH DRŽAV. LDU. Berlin, 25. januarja. (DKU). »Deutsche AMgemeine Zeitung« poroča iz Haga: Američki demokratski listi so prjčelj hudo borbo za kandidaturo Hooverja. VVilsonovo mnenje do sedaj še ni znano. Voditelj demokratov Hit-schock se ie izrekel za kandidaturo Hooveria. SAMOSTOJNA ARMENIJA. LDU Lyon. 25. januarja. (Brezžično.) Vrhovni svet je zast^r.ikoma Armeniie Bosres Nubar paši m Ahare-manu naznanil, da priznava samostojno Armenijo, ne da bi s tem prejudiciral določitvi kor.čnoveljavnjh mej. JAPONCI IN KIALCAL. LDU Pekng. 24. januarja. (Dtin. kor. ur.l Japonski poslanik je včeraj obvestil kitajsko vlado, da prevzame Japonska po mirovni pogodbi vse pravice, ki so jih Nemci uživali v KiauČau. Vsled tega da je Japonska pripravljena, pogajati se s Kitajsko glede -povrnitve ozemlja, ki ga je oddala v naJem, ako bi bila Kitajska s tem zadovoljna. Jšprovliacita« t Petrolej aa A rzfcazitlce ta VL oferai Radi tiskovne pomote v nekem Hsta — se sporoča — da prodaja petroleja na A izkaznice in sicer: na Št. 1 do 195 g. Jerše, Sv. Petra cesta, na št. T 96 do 370 Anton Mencinger. Na vse druge številke pa kakor Je bilo objavljeno. Darila. Upravnlltvo našega lista )e prejelo: Gospod Stanko Hoffman v Planini je plačal 100 lir t j. 722 K. gosp. Fani Šinkovec, da jih ona poljubno vporahi — ker je gospa odstopila od tožbe, ko je g. Hoffman svoje razžaljenje preklical hi prosil odpuščanja. — Omenjeni znesek darujem Oril-Metodo-vi družbi v Llnhltanf, ki nai neizprosno deluje proti nemSkema renegatstvn. Srčna hvala! Kdo ve kaj o sedanjem bivališču begunca Petra Krape?! iz Tolminskega Loira pri Sv. Luciii. Naslov imenovanega naj se naznani Ceciliji Košir, Ljubljana 7, Gospo-svetska cesta št 70/1L s •»■?»- ££| K Vetr°vft Htbo 4 tatja. v mm *f 23 2. por 743 4 2 8 brezvet { veC. )aa> , a. sv. 743 a 1*4 a1* svv oblačne 24 7. z j. 743 8—2-2 bfeavet , Obir 9044 m nad morjem. j 27J9. zv. 5937 —-loj si. tevtr jasno 23! 7. zj. 594*9 — *1!1 ». svr oblačna Piftvlia t Ljtbliaal v 24 araa t aa Oikjat mm Srednja včetaiSna temperatuta — 2*lf. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek- Odgovorni urednik: Božidar Vod eb. illl ........■ ■ —■*■> Cenenim naročnilioni.' Vsled neprestano rastočih cen papirja in povišanja drugih stroškov smo bilj žal primorani naročnino »Slovenskega Naroda« zviSati in znaSa sedaj: v Jugoslaviji: v inozemstvo: na mesec K IO— na mesec K 12*—•; na \U leta K 30-— na '/« leta K 35*— na Vi leta K 60-—- na '/? leta K 7f>— celo leto K 120-—• celo leto K 140-— Cenjenim naročnikom je gotovo1 znano, da »e nanaja slovensko časopisje v silno težavnih razmerah. »Slovenski Narod« bode vršil tudi nadalje svojo nalogo vestno s točnim informiranjem slav. občinstva o vseh tekoči* dogodkih tet una. da bodo na§l vedno zvesti naročniki vpo§tevali težavni položaj in nam ohranili svoje simpatije v isti ali še vjšji meri kakor do sedaj. V Ljubljani, 22. decemb. 1919-Uprava »Slov. Narodac. Ste prehlijeni? Imate bolečine ▼ hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza fluid! i 6 dvojnatih ali 2 velik? specijalni ste-, klenici 24 K. — Zagorski sok zoper, kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. ____ Trpite na reumatizma tn grhtičnpt bolečinah? Vdrgnenje s pravim Feller-: jevim Elza fluidom je takorekoč dobro-dejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenic} 24 K. Rabite milo odvajajoče sredstvo* Fellerjevc prave Elza krogljice Izvršujejo svojo dolžnost! 6 Skatliic 12 fC — Zagorski sok zoper kaSelj in prsne bolečine. 1 steklenica 5 K. Želodec okrepčuioča švedska tinktura* 1 steklenica 12 K. — Omot In poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Fefler, Sto-b?ca donia. Dzahr*:, št 238. Hrvatska. * llrftda tO dobro ohiamena stiskainl-rhjud Vi ca aa seno. Cena po do-uovoru. If an Bregtr, trgovce, Rot, p. Vel. tašče. 5'J5 Večja množina cedilnikov je naprodaj. Poiive se: deranova ul. številka 11. ______________10424 fnkn i5fe vfsoko?olec. Cenjene nomidhe 1020 m upr. .SI. Nar/ pod .Ooričaa 568*. 568 fhra rnifarfa **' b* Prfrfno In dobro de-UlO aill!dl|0, lata. se vzameta takoj za trajno oprarilo pri tvrdki Viljem Spitzer, Ljubljana, Kol i rej. Predstaviti se v pisarn . 55* Sirejmem mjOTskep nartnlftota spretnega Železninana, samos'o no, sta-ejšo moč rod ugodnimi pogoji. — 1 Šolnik. Ljnfttjaas. ZaloSka cetta. 467 Enjtt Leam &fi£gSU stropje. from 12 to 1. or 4 to 5 p. m. Ifonmi?!)! in kompletni iitnl Spits In RoPlGUal JE Schell stroj. Poizve se iz prijaznosti pM J. KlDM trgorca v Kot-aavasi — Koroško. 493 flfjva sTEt'oirorJra aepe a cbioe fthlnkS in par francoskih fevljev St. M UlIiKnd se proda. J. Lanenčlc. Dunajska cesta 6.__________________________558 » * ■ * ^^^i—n i ffiroimn fn boliša plaartUAka nt o C SPl!jD1E SE in tudi starejši paaaoinia za veletrgovino t manufakturo v Ljubljani. Dopisi pod ,Teletrgo?iaa.'57aa na a prav. tega lista. :: izurjeno nradmeo:: stenotrratiBifo aprejma dr.R.Pipuš v Maribora. Tmnffl inliil zanesljiv, vešć dežel, jezikov in nemščine, se išče. Ponudbe z navedbo referenc na Tfomico kota And Jak > L Karinrac 598 lanu roda pumeneSa „Speclarin temnega polraf inlranega edda pdniiiAi nai mu. 8^*- Brošur« "fjjaj „Pod novim orlom" ie izšla v ponatisu.— Dobi se v v«Va< rodni knjigarni" ▼ Lr*kltaau% Pre-šeinova uuca 7. — Ceaw s poštnine 6*ftO B NaroČila se rešujejo le prot posiljatvi zneska v aaprai ali pa pt pofietjtt. -ntabe- kratkočasne 2godbe, spisal ttaf Pobila Na nabavne i le berilo za samske in p<> roCene! Cena s poStino K 6 50. Na roča se v Narodni ln]lgarBi v LlaibilianL Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prt-tnžno vest. da ie naša preljuba nepozabna mamica, stara mama babica, sestra, tasta in teta, gospa * Jožefa Gustin včeraj dne 23 t. m. ob l!*\l. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previđena s svetotajstvl za umirajoče v 71. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajni« je v nedeljo 75. t. m. ob pol 4. uri popoldne. V blag spomin ia molitev jo priporocame. lavo aestt, dne 24. prosinca 1920. Žatujoftl ostali. Posesat saroaofla so ae ootfo taista. vrt m posebneg« obvaatil«. v Potrti globoke žalosti javljamo vaetn sorodnikom, prijateljem in znancem preZatostno vest, da Je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, stati oče, brat, stric in tast, gospod VINKO 0G0RELEC star. posestnik itoU dne 25. t m. ob Vs7 zjutraj po kratki mučni bolezni, prividan s tolažili sv. vete, mimo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 27. januarja 1920 ob V»10 dopoldne iz hiše žalosti na Skofeljci it. 9, na pokopališča v Šmarju V ŠKOPELJCI, dne 25. Januarja I92& Marija Ogorelec, a Jproga. v svojem hi haenu svoJOi otrok M-J '.. » ^»k eaajjaj sosoaafkav. I Pretresla je nas tužna vest, da je gospodična Mara Koprivnik dtaponantlnla nepričakovano preminula. Naši blagi sorrudnid, k! je bila izvanredno blagega značaja, hočemo ohraniti trajen spomin. Bodi ji lahka zemljica! MARIBOR, dne 24. prosinca 1920 Petrolejska družba. V neizmerni žalosti, a vdani v božjo voljo, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da se je preselil v boljše življenje naš ljubljen! dobri sin in brat, gospod Leopold Matjašič dne 25. januarja 1920 ob 12. uri opoldne. Pogreb se vrši v torek, dne 27. januarja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. LJUBLJANA, dne 26. januarja 1920. aUlszjotl OStall. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* dne 27. januarji 1920. Rev. 21. Potrta od bridke izgube javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj lskrenoljubljeni soprog, gospod Ivan Metlika trgovec, posestnik in bivši večletni žnpan občine Ocizle Klanec (Istra) po kratki in mučni bolezni dne 15. januarja t. 1. iz-dahnil svojo blsgo dušo v bolnici usmiljenih sester. Pokojnika priporočam v blag spomin! Zagreb, dne 17. januarja 1920. Joaipina Metlika, soproga. Zahvata. Vsem, ki so mi ob priliki nenadomestljive izgube blagega soproga, gospoda Ivana Metlike lajšali neznosno bol, kličem iz dna žalostne duše: Prisrčna hvala! Osobito se zahvaljujem blagim častitim usmiljenim sestram za skrbno in blago negovanje pokojnika in spoštovanemu gospodu hišnemu zdravniku bolnice. Bog plati! larrreb, dne 20. ja m .rja 1920. a, soproga. Notarska zbornica ▼ Linbllaafl javlja tužno vest, da je njen bivši dolgoletni predsednik, gospod IfS A £9a HA S IS 0^k Bftksm* Aaa CMfe van riantan emer. notar danes dne 24. januarja 1920 ob 3. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, preminul. Pogreb pokojnikov bo v poaotlollek, das M. fanuarla 1920 ob 3. ari popoldne is bito žalosti, Gledališka ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. V L|ablf*a!, dne 24. januarja 1920. M|Mm ■JMJ— •* ereia. — ■"■■ PHBBi Sivi tm 24. I. sMr. Oftaa h Mftt ti if-_Tfr| |. maska ali domača obtoka, ee aiiii — Naslov v upi■ vi »Slov. Naroda«. 588 ttltifei MlVak dobro ohr«»ien, ka ia Dimi! mUl Ponudbe pod .A. O 504* na spravo »Si-v. Nmoea«, 594 Dva akalatlhi kraif iZD°rni miefca- Jlx PRBrlllBI aiSfl -ici in voznic ežka pasma, se preda Kje, pove unn» vnlštvo .Slovenskega Ntrodaa. 59' Prtim tenki plaiL "fcSS Cm, L-A odrasle gospodične. — Naslov •ove upravo »Qlov Naroda". 591 aaaW aa naa (rat atesta atleta po IHi it! «el»* ugodni C' ni. Naslov ove uprava Slnv. Narod V 59« • ftea a* meniti ^i>Dr: r*hran»eni, arae* SifC KPtinfK! Marila Rugat. Flortjiaaaj ulica *t 13 5©ri 'roda se Mami strti T£. >; k. ha nabrežju Štev. 29, ri Velikonjd rnt.ičje. 5^8 Mili to i ml HI -. 1. februar »em. Ponudbe pod Griibe ii k 567« na upravo Slov. Naroda. 587 RlMaisifofka v e°stilr,J8k> stroki DlCUfJIlLClRO, i oponnma izurji a M sprejau ia tata)** o restavracijo itkei Vprašat« ZMatska stasa 4.11. r.85 nUaaaaaVa traMta «»tdenbti»ake ra*c nCKNU liana lH/a pesti v.S4.ka ek^emplar za laztiave^ se pr da sam« dobremu konjereleti. Piatati ? gest U i rjoveč, Daeajska cesta S92 Trtiisi mm tastu itiNMa koji je u poslove svt.ga djetokruga aibo'fe upafen te postedoie dot rt preporuke za naatup odatah. Ponude pod .Masriaefaat §4ft- na upravniStvo Slovenskega NancU. 546 Otroški stol, visok, dobro ohranjen, se kupi. Ce-mene poavdbe pod MSeal" na Legat. Petjaeeta cesta SI. neestr. 500 : Strojarnica : se vzame v aafoaa ozir at aapL ako so ugodni pogoji. Ponudbe pod aSaFe-» |*MSa" na npr. »SI. Nar.« 580 KontoriJtinjo s prakso, zmožna slovenščine ia nem-Khie v govoru in pisavi, a* tsbO| .nrefstve. Ponudbe z navedbo pret-Snje slufhe ter zattevo plače ped „Prekee S87" na upravo »Slovenskega Naroda*. 567 &0T Prodajam ~~S':; •VD7a faira v originalnih zabojih po VlUi \t\UL 1440 komadov pn K 1 5 komad. «— Ponudbe na Frc .Scpatsc v Rogatca. (Sle?. Sta ersko) 544 Pravi 574 tlomnčf kostanj prodaja v vsaki množini kg a 2 K, postavno na kolodvor Varaždinsko Topltee tvrdila Ferdo Mken ii mi Varaždinske Toplice - Hrvatsko. DrTloldi Berč ordialra breaplaćao vsak dan od pol 4. do pol a. v otroški bolnlel, Streli ika alloa t S. 422 Dnina Silna! Ms prodal imam ▼lasadje (baroke) ia brada sa draatva v vsaki Isbtrl. Josip RuZiCka, •ađvlasaljar kr. zeaalj. kazališta v Zagrebu Poslovodjo starejšo, le prvovrstno samostojnomoč dobro izurjeno v manufakturi, speceriji, lelezninl. steklu in sploh v vseh stto-kah meSanega blaga, sprsfms tvrdka ■orb. Saalfr a sla, Sv. Pavel ri Praboldn, Štajersko. 54S Inventurna prodaja: Deli tovornih avtov Rat M m „ Sflssing „ motornih plusov W. D. m m KOmoHC Patamciaa aH m kite. 39* Vedno v zalofi eaafeat In >W—I avli. ^U0 in 8 m. I H. Ita W.. Trentr. 14. Tel. m h 47114 TeL Ur. Ea ffln. Violine, itrune, citre, harmonike, kitare, tamburice, teloved. rogovi, se druge glaib. instrumenti In ootreblfine v veli-k kenski zalogi, s ALFONZ BREZNIK glasbeni učitelj in edini zapriseženi izvedenec dež. sodišča LJUBLJANA Kongresni trg Jt 15. (Nasproti nuneko cerkve.) 30 mmiTkov uide! lastnega pridelka X 3clealč -1 ubijan., aje aj i. er Kupujem po najviših cenah hlode, rez j: in tesan jelov kakor trd les te vsakovrstna drva za kurivo. VIKTOR GLASER, lesna trnovi Ruše pri Mariboru 99 T luni mm kipi rana afki po nam 1 c ni V4K*« SaSaer. L an , Kotiztj. S DR V k mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V* Seaejaettf, parna žaga za državnim kolodvorom. 9921 itZMŠttleii lesk, plohov in late v (I st) k u r.anko vagon tvrdka, J Aeajoatio LaMlaaa S». alaka, 8v. Jama i, «1 SSI. 693 OMna efektna lotenia aiaitia .Seireiaisaa4' v Mmbljaal ffl hajaleJ fSftai fSaascanS. iieetav- Hdaa> hi Mrflkea. 131? AobN-kav * stapnf araOnati 80.000 K. 20.000 kron. Srafka 2 krasi. SrsCka 2 kroni. Srečke ee earetaje v letsritaki taserei v Ljeafjaal. Petjaeati assip st 10 frekaaje ee S. fekr. IffS ek a. evi s? ecer. [jiareiii papir i tat jci za cigaieteaa veliko! fiOLUB SIMUM aUB EXTRABIS F10R BELM0NTE TRMI MZ rtSINO SMULY SUBIIME Preeajr sa tklaeleta saae aa veMke: 6rite»eto4ska Zagreb, PrerasavMev trg kr. 4. U vašem je interesu nabava cigaretnog papira iz vrela. CfWd nnlfttf fnidl ! Varhirino ci$ilo Bj v najrazličnejših izdelavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrd^i SVETLA. Ljub' ina. Mestni tre 25. 11047 Uiiiiiillu lilODu IjlU. K moderni mufi, boe i.t.d. se modernizirajo in iz-Grotovlja v najkrajšem času. V zaloeri doma izdelane garniture ter specijelno damske kožuhovinste čepice. Prevzame:n vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v na modernejše garniture. Lulovfk Rot, krznar, 0rsaiiss 7, n»s«ratl Dr**ns*s«ts 01sclelfs6a> r v bb^^bshf ^r^^^a^aT db^^s? ^bbma ^B^a^HveT __^^ prvovrstno angleško blago za f akete, modne hlače, obleke itd. Na zalogi velika izbira doma izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter vsako- 158 : vrstnega manufakturnega blaga, : srajc, samoveznic, športnih čepic, :-: nogavic itd. itd. itd. :-: Invalidi In domn sa vračajoči : vietnikl primeren popast! : Pnra kroa!*ka rasaotlljalna SCHWAB & BIZJAK LJUBLJANA Dvorni tr9 1 Dvorni trg : (Pod Narodno kavarno) s Lastni modni atelje^ Jadransko hotelsko in kupollino dion. društvo Siiiak4l«kai Zvonimirova ulica Itev. 102. ■eaT Uateiat sleiaofli batslsv In aaaatari]ari ^M| Motel Penston „srBBjuriA* ,naTEl'A." Oeaella. Hotel-Pensktn in mor*k kopališče JMT SekIHMa T'icfon n^rufb 2-14. noiei-renatoit tu ntorsa«' kopaliSCe .JaVaBAN* iakar. I sanatorij in veliko morsko kopališče „TSBaPI 'A'* Crlarcalca. Vs hoteli in sanatoriji ^o i aimod«rncie i vsem Kontortom ure,eni. — Okrba izvrs>na. — Otvor-ieni skozi celo leto. — Vse naročb* prejema ir date pojasnila za Chkvenico: uprava hotela .Slreaare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Sarfejas v Novosa: za Sušak; SrHItaji erei dm-Stfa, Salai-aeaa. Naalov za brzojave Jadran eeatrale S«aek-Heka, Meran« tsMrs Uti. Hi Palače-Hotei „MISAMAHE" Crlkffaica Tewfw hrlenjra. 11. rl-itci- ens»on „3*!f MASI!!O" Hiii ftsoaiill TU Hitmr. S. Hotel ■ Peaaloa ia veliito morsko koaallšće .LISANJ' Noti Viaotfolski Podružnica Ljubljana. DelnUka glavnica: K 30.O00.O0O. JADRANSKA BANKA SPHBJDIA. Vloga u kaJUloa Vloga aa tako« la Uro wmšmm proti sajsfodacjšcma obrestovanjs. Dviga se lahko vatk dss brst odrt na m* i-torij. Rentni davek plača banka is svojega. KUPUJE Uf raODamefat a Devize, vsilite, vretlarostae papirje tUL eaatralat Taaa. Paelraiaalaa t aeaae«*t*em Opetaja BaejeBja1 ^pa^p^»^^a^ Podružnica Ljubljana. Rezerve: okrog K 10,993,009.— • HMeHaBali Mesiče, deviiet vretlnoatse papirje itd* llBaUa\i Čeke. asksinice is akreditive ss vsa tu- in inozemska mesta. BAJM TBaOVSaU. UUDITE pod najttgodne|Simi pogoji. ■AA PBaaaMMlIl; aa vrednostne papirje ia os blago, ležeče v javnih __________ sklsdUčik. PMl-alMali Bortsa naročila in jih izvrinje na|kalantneje. Brzojavni naalov i JADRANSKA. Telefon it. 257. Ustaeaa la tlak »Naroda* teksta**, Zateacraua del odiovorai VaJeotia Kopita..