Kaj je novega? Romanje na Velehrad od 12. do 18. argusta leta 1927. Na pobudo jugoslovansih škofov se bo v proslavo velikoga slovansikega jubileja ob 1100:letnici nalega apostoia in pro svetitelja sv. Cirila priredilo prvo slovensko romanje na Velehrad. Med potjo si bomo ogledali najlepše slovnške in češke kraje ter stopili v stik z bratskiin češkim in slovaškim katoliškim ljudstvom. Čehi in Slovaki se že pripravljajo za bratski sprejem slovenskih romarjev. Organizacija romanja je poverjena Apostolsivu sv. Cirila in metoda ter podpisanemu odboru. Po dogovoru s češkim Apostolstvom sv. Cirila in Metoda se je določil nasiednji program: dne 12. avgusta popoldne odhod iz Ljubljane, zvečer odhod iz Maribora. Dne 13. avgusta zjutraj prihod na Dunaj; ogledovanje mesta. Okoli štirih popoldne odhod v Bratislavo, slovasko prestolnico. Dne 14. avgusta (nedelja) služba božja v Bratislavi. Okoli 9. ure odhod iz Bratislave, vožnja skozi najlepše slovaške kraje (kosilo bode v Trenčinu) do velehradske postaje (Uhersko Hradište. Ob šestih popoldne prihod na Telehrad, Poadravi, Tečenniee; priložno&t za apoved. Dne 15. avgusta popoldne odhod v Pi-ago. Dne 16. in 17. avgusta ogledovanje Prage; rme« izlet v Staro Bole&lavo, slavno češko božjo pot (kraj mučemi&ke smrti sv. Vaclava). Dne 18. avgusta prihod v domovano (skozi Dunai in Maribor). Cene: II. razred 1500 Din, III. razred 900 Din. V t«m je vračumjena vožnja, hrana itti preeočišča. Skupna hrana &e pricue"z večerjo v Bratislavi. Ves čas se bomo vozili s svojim pc»ehniim vlakom. Na Sl<>vaskem in Češkem nam bodo pri vodstvu pomagale slovaške im cešike katoliške organizacije. Prijaviti se je treba čim prej, na}kasneje pa do konca maja. Ker je za romanje veliko zanimanje, zato opozarjamo, naj se romarii cimprej prijavijo. Vsak priglašenec dobi za^sni program in položnice, da takoj po prijavi pJača prvi obarok: za II. razred 400 Din, za III. razred 300 Din,. Ostala svota se mora plačati v dveh Badaljnjjh enakih obrokih. Drugi ofcrak mor*, biti plačan do 10. junija, eela svota pa najkasmje}e do dne' 10. julija. — Odbor za romanje na Velehrad; Maribor^ Glavni trg 7. Osebna vest. Vlč. g. župnik pri Sv. Bolfauku na Kogit g. Franc Planinc, ki se je zdravil dalje časa v mariborski bolnici, se je na lastno željo prepeljal v bolaico t Ormož» kjer je tudi bMžje župaiji. Bivši veliki župan dr. Pirkmajer t pravi luži. žerjavovo časopisje od »Jutra« do »Domovine« ne neha. v «vezde kovati upravne in pisateljske zmožnosti bivsega velikega župana mariborske oblasti g. dr. PLpkmajerja. Pirkmajerja so dvignili samostojni deraokratje na mesto velikega župana, akora\Tio je bil premlad za to čast ioi tudi ne dovolj usposobljen za to važno službo po svojih zanožnostih fer izobrazbi. Brž, ko je nastopil g. Pirkmajer službo velikega župana, si je vzel za svojega osebnega tajnika našeg«. odlicnega pristaša g. dr. Stanka Majcen, sina zrnanega pisca bogzna koliko gospodarskih olankov za naš list, g. prof. Gabrijela Majcen. Vse ono, kar je g. jPirkmajer izdal tiskanega, vse okrožnice in tudi ono spomenico ob otToritvi oblastne skupšžine je sestavil g. dr. Staako Majcen in je pod duševno delo našega pristaša podpisal dr. Pirkmajer sam» STOje ime in nič drugega. Bivši g. veliki župan je znal le na zunaj kazati dostojanstvo velikega župana, se voziti okrog v avtomobilu, pritiskati na našo straiiko ter 6asopis|e io gladiti in izkazovati vse mogoce ugadnosti dr. Žerjavovim demokratom. še enkrat pribijemo, da je uredite? mariborske oblasti le po imenu in po podpisih delo dr. 2erjavovega prijatelja dr. Pirkmaierja, a t resnici pa je uprar ljal ter vodil mariborsko ©blast naš pristaš, član katoliškega visokošolskega društva g. dr. Stanko Majcen, katerega je takoj pri vstopu naše stranke v vlado poklical y ministrstvo za socijalno politiko g. dr. Gosar. Ako »Jutro< in »Domovina« ne bosta nehala svojega miljenoa dr. Pirkmajerja kititi s pavovim perjem, bomo še javnosti marsikaj razodeli, kak veliki župan }e bil samostojni demokrat dr. Otmar Pirkmajer, ki sedaj škuša zbrati vse takozvame naprednjake v skupno fronto proti SLS. —e—. Oblastni odbor v Mariboru je miova naročil 4000 kO" madov »Distola« in sicer 2000 komadov za Prekmurje, koder je metuljavost napravila najhujšo škodo, 500 komador za okraj Šmarje, 500 komadov za okraj Ptuj, 500 komador za okraj Maribor desni breg va 500 komadov za okraj Maribor levi breg. — Skupno je dosedaj obla&tni odbor nabavil 10.000 komadov >Distola«. ZanimiT pustolovec. Mariborska policija je dobila ia Zuricha obvestilo, da je bil tam aretiran neki Franc Bardossy iz Prekmurja, pri katerem so dobili dva potna lista, glaseča se na imeni Eduard Žagar Ln Edmund Antončič. Aretiran je bil radi raznih pustolovščin. Ziiriška policija je napravila dober plen, ker spada Bardossy med najnadebudnejše naše pustolovgke junake. Rojen je v Martijancih pri Murski Soboti. Pridobil si je olikano in prijetno vedenje, znal &e je postaviti v vsaki družbi. V Andrijevcih je izmamil od nekega Lajoša Kovaca 2000 Din ra 500 Dol, češ, da mu bo preskrbel potni list za Združene države. S fem denarjem je pobegnil kcmcem leta 1925 v Maribor ter začel veselo življenje. Predstavljal se je kot baron Ferena von Vardossy iz Prekmurja ter dobil stike z raznimi mariborskimi krogi. Vedno ga je bilo videti v Veliki kavarni in Centralu. Nenadoma pa je iz Maribora izginil, z njim pa je odšel tiidi sin mariborskega hišnega posestnika W. Odšla sta baje v London in za Bardossyja se dalje časa ni prar izničesar vedelo, dakler ni nas konzulaf v Parizu obvestil : nše ablasti, da je"tam mdki ncfteBj Bardossy iz Preknrarja izmamil od dveh naših rojakov Žagarja in Aniomeiea potne 4iste^ in več tisoe framkov gotoviae, ceš, da ba dal potne li«te vidirati, ter 'pcvbegnil. Mariborsko oikrožno sodtsče bo zahtevalo izročitev Bardossyja iaa maiibotrska porota bode aopet «i en zaaisuiv proces bogatejša. Nerarno staJ obolela g. kanonik In ddfcam v Skm. Biafrici Jože Oerjai: in vlč. g. žopnik v Rušaži Jamko Ilc. Velikonečne pozdrave pošiljajo naši l&ntje vojaki iz Makedonije, Bosrie, Dalmaeije Itd. vsem Stateljem in naročiukom »Slovenskega Gospodarja«. Imen vseh leh fantov-vojakov je nemogoče objaviti, ker jih Jje preveč. Tudi •urednistvo inupravništvo »Sl<yvenskega Gospodarja« želita vsean našim vrliin fantom-TOJafcom po južnih krajih najlepse in najvesefejše veliikonoone praznike in dal Bog, da bi se povrnili vsi zdravi v mdlo nam Sloveaijo .meft svojce, ki jih že prav ieljno prieakujejo! Fojasnila k Inseratu »Dobra služba«. Eer smo dobili razm vprašaoja^ kako je s to »dobro službo«, smo dolžni dati p. n. narocEikom sledeče pojas-nilo: Uprava »Slovenskega gospodarja« sprejema mserate zelo iprevidn© in vse sumljive zavrne. Ker pa ne pozna vseh ljudi, ki ipošiljajo inserate, in ne Bjihovih ter krajevmih razmer, ne prevzame za vsebino iriserata, oe je lažnjiva ali .žaljiva, nikake odgovcrnostL Kar torej zadeva inserat »Dobra služba«, je potreboo pred vsem povdariti, da tudi ¦za ta inserat ne no»i odgovornosftl iiprava »Slovenskega gospodarja«, sampak tisti,, ki je inserat vposlal. Vsakdo, ki se je za inserat zanimal,ije dobil jtteslov. Vsakdo, ki misli, dasemu:je zgo- - diia kšvica, ima jpriložnost, da si pravieo poisče obieajnim ¦potom.. Seveda j& uprava »Slovenskega gosp&darja« vsem, Vki njfej javijo vs^lo pritožbo glede inseratOT, zelo b-valež«a in tedi sama posreduje, da se napravi red in da «e iz- '¦¦. kljuži vsaka zloraba. Uprava »Slovenskega gospodarja.« Mariborsko pevsko okrožje. Na splošno željo pevskih ^dmštev. in zborov aaariborskega pevisikega ©krežja se&kup :-na prireditev ne bo vršila na belo nedeljo, dne 24. aprila, ^mpak oa nedeljo, sdne 15. maja, popoldne ob teeh v dvoirasni G5tz. Pevskandmštva naj nam, v kolikor to se niso j«torila, prijavijo tafeoj svoje sodelovanje in navedejo ^pes«nii in število pevcej', ki bodo sodelovali. — Opozarjamo vsa pri nas volanjena pevska društva im zbore, naj nam taMO} prijavijo tudi sicer vse svoje člane imenoma, -1o pa i&voljo tega, da jim nw>remo izposlovati sledečo fugodno&t: *V sanislu piravilnika o povlasticah knajo vsi člaaai pevskfii 4n dragih d^uštev trikf at na leto ugodo^stno vo&ip za 50 •odstotkov znržanja, ako potujejo sami ali v skupinaji. Poleg tega bodo imeli vsina našo letošnjo sikupščmo dne 15. snaja, ki se bo vršila ofeenem s popoldanskim koneeritoin, polovlooo vožnjo. Te dni dobite vsi okrožnfee, prosinj©, da na mje eimpreje odgovorite! Dra vlomilca v Mariboru. V četrtek m pripeljali iz Zagreba v Maribor Ivana Erkerja, ki je bil aretiran v Osi' jeku in Jfesipa Škx>l iz Reke, katerega so vlovili v Zagrebu. Oba sts osumljena, da sta izvršila znani vlom v blagajno špedicije Jaklič. Aretirana sta bila na podlagi okrožnice z osebnLm popisom, kaiero je razposlala mariborsika policija. Širol je poznan težek vloiuilec, ki je bil radi vlomov že večkrat kaznovan. Oba bodo v Mariboru predstavili osebam, ki s ovidele vlomilce pred izvršenim vlojnom na dv<v rišou Jakličeve hi-še. Zasliševanje vlomilcev se je pričelo dne 1. aprila. Oba sta prefrigana vlomilca, zlasti Širol, ki ima na vesti tudi še en bančni vlom na Reki, ki mu je pred petimi leti vrgel 50.000 lir in 5000 dolarjev. Oba sta prav elegantna mlada možakarja. Svoje bivanje v Mariboru v času vloma pri Jaklicu odlogno tajita, vendar pa je preiskavi neka oseba oba že spoznala, Zaprta sta v policijskih zaporiih. Mariborsko mesto že ima tri velike osebne avtomobile « katerimi vzdržuje promet med Mariborom ter Dravogradom in Mariborom ter Celjem. V kratkem času dobi mestna občina še dva nova osebna avtomobila in potem bo zažela ljudi prevažati na progi Maribor—Ruše. Ko bodo enkrat v prometu vsi ti avtomobili, se bo dal natisniti poseben vozni red, ki bo nabit po vseh mariborskih krčmah in ^avnih prosforih. Napravili se bodo po inestu posebni sve#Mki, na katerih bodo ti vozni redi ki jih bo lahko oital vsakdo tudi ponoči. Osebni avtopromet bo v Mariboru tako nrejen, da se bodo vsi avtomobili zbirali na Glavnem trgu fca bo lahko vsakdo takoj prestopil iz ene proge na drugo, 1 in ne 'bo treba teh osebnih avtomobilov iskati po iraznih ''<< krcmah. Vlomi v Mariboru so se zelo pomnožili. Skoro ne mime dan, da jne bi bil izvršen ali vsaj poskušen kak vlom v gostilmo &li trgovino. V noci od pretekle sobote na nedeljo je vlomiJec poskusal na treh krajih vdreti in sicer v poštni urad, v-neko braijjarijo v Frankopanovi ulici in v trafiko v Stnmi ulici. Poskus pa se mu je povsod ponesrečil, odlomil je sicer obešenko, toda ker ni imel vitrihov, ni mogel odpreti ključavnice na vratih. Policija je priredila že več noči zaporedoma pogon, toda vlomilec ji dosedaj še ni padel v roke. Pasijon ? mariborskem gledalršfiu. Za velikonočni čas pripravija mariborsko gledališče »Pasijon« (Kristovo dramo), katero je Sipisal L. Deutsch, prevedel F. S. Finžgar. Premiijera bo na evetno soboto zvecer. V nedeljo popoldan ob treh vse predstava ponovi. Nastopi ves dramski »bor, poimnotžea z mnogirai pomožnimi silami, režira g. Železniik. VreSke poneveirbe v Mežici. Mežica na Koroskem je obcuia, iki je popolnoma v rokah soeijaldemdkratov. V tem kraju je, precej tovara irn socijaUsti imajo večino. Te socije je vodilaičitelj Vinko Moderadorfer, kaiteremu so slepo za•upali ter ga izvolllijpri zadnjih oblastnih volitvah celo za oblastoega poslamea. Modenndorfer je vodil tudi gospodarstvo obciae Mežica, ker so v obSnskem svetu in v krajnem šolskem svetu aedeli sami njeg0vi najzvestejši pristaši. Gospddarstvo občisie Mežica so ihvalili po socijaldemo; kraških li&tih in na išiiodih kot Bajbelj vzomo v Sloveniji, . povsod so naglašali, <da bo tak red v -vsaki občini, katero bodo vodlli socijalisti. Kak red je ibil v občkii Mežica, ;pa aiam dobro kaže sedaj odkritje velike.^afere, ki je na mah fliaprav^a ikomec gospodarstvu Modemdorferja in zadala smrtni jsdarec komunisiiani in takozvani Bernotovi socijalisticni sifcraiiri, V Mežici so laosiko teto dozidali veliko šolo na obeinaike stroške i«i takoj poftean so začeli graditi velik občinski vodovod, k-crjega stroški so bili proraounani na 800.000 Dio.; Gradnjo vodovoda pa je prevzel brez vsakega.razpisa v ;svoje rofce krajni šolski svet v Mežici, ki je oddal delo kar pod roko a&cijalistionemu delavskemu konOTjianemu drtJsbm »Naprej« v Celju, fci pa za izvrševanje taiki-h del sptoh nima ifcono&sije. »Naprej« je gradifev začel, idelali so pa tako, da je stal vodovod mesto 800.000 D — ljSOO.OOO Din. Med ljudstvom se je takoj pričelo šušljati, da denar iz t>bciosike blagajne ne gre samo za ta vodovod, da so izdatki preveliki itd. Na podlagi te>h govoric je bila odrejena prefekava, kat&ro je izvršil vod|a policije v Mariboru g. nadsvetniik Krševan. Podatkl, kates-e je spravila preisikava na <3an, so bili taki, da je poseglo vmes drž. pravdni^tvo t&r odpedilo, da se niorajo vsi olani krajnega šolskega eveta zapreti, dalje se snora aretiTati tajnik »Napreja« v tCelju Leskovšek in v Ljubljani dva voditelja komuinistov. Aretacije so že izvršeoe in že v aedeljo so deitektivi marlborske policije pripeljali iz Mežice MSdemdorferja in štiri njegove s<^krivce ter jih oddali v zapore okrožnega «odišča. Poai©yerjene so velike svote, katere so izdali obtože»ci največ za agitacijo pri zadnjih volitvah, da so spravili v oblastno zbomico učitelja Moderindorferia, Tak je bil kooec socijalističinega gospodarstva v Mežici in na§emu ljudstvu je v dober nauk, da pazi, komur zaupa. • Cesto Št. Ilj—Velka sedaj pridno gradijo. Dne 4. t. m, je bilo na novo spTejetih okoii 50 noviih delavcev. Najprvo popravljajo tir za železnioo, po kateri bodo vozili od Mnre kamen in prodec. Prihodnji teden 'bodo sprejeli zopet večje stevJlo delavcev. Nove orjunaške bombe. V Pesmici pri Mariboru so ustamavljali preteklo nedeljo Orjuno. Iz Maribora je priišlo kakih 20 mož in mladeničev v čmih umiformah, kakor diimnikarji, in Pesnieaini so to strašilo začudeni gledali. Posledice tega obiska je obcutila v nooi od torka gostilna Kerenčič. Skozi okno je bila vržena v gostilnišiko sdbo bomba, ki je eksplodirala ter napravila veliiko škodo. Sreoa, da ni bilo nikogar v sofoi, ker 'bi bil gotovo ubiit. Vse govori, da je bombo vrgla Orjuna. Ljudstvo že komaj pričaknje, da bo to društvo razpuščeno tako ikot je bilo na Kranjskem, kjer imajo sedaj miir pred sfrašili v čmiih oblekah. Popravek iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Gospod urednik! Vi ste pisali, da je znana samostojno-demokratska dnižba radi prepovedanega tihotapstva bencina bila kaizmovana na 200.000 Din. Poročam Vam, da ste se malo zmotili. Dotiana družba je bila ikaznovana za mnogo višjo svoto. Celotna kazen s taksami vred znaša namreč okroglo 380.000 j Dim. Nismo škodoželjni, ali samostojno-demoikratsikiin ko! zlom, ki so nosili glave tako visoko, je res dobro, da se jim rogovi -malo potolčejo. j Ultraden avtomobil v Rušah. Dme 4. t. m. se je v Rušah mudil z avtomobilom neki trgovski potnik. Med veoerjo v gostilni Novak je pustil avto na cesti z zaprtim motorjem, ko pa je poveoerjal, je v veliko začudenje opazil, da je avtomottl izginil. Vse iskamje po Rušah je bilo zaman. Ko je šel proti postaji, da telefonira v Maribor po drugi avto, je našel tik postaje v grapi ležati svoj avtomohil, ves razbit in nepcraben za vožnjo. Storilec, ki niii je avto- odpeljal in zavozil v grapo, ni znan. Težka avtomobilska nesreča. V forek se je pri Ptuju dogodila težka avtomobilska nesrefia. Avtoomnibus tvrdke Volker iz Maribora je pridrvil preko imosta na Breg, na cestnem ovimku pa je odletelo avtomobilno prvo kolo in voz se je zaletel z vso silo v brzojavni drog, da ga je podrl. Šofer si je pri udarou prerezal roko na šipi ter bi bil izkrvavel, da mu niso hitro priskočili na pomoč ter krvavenje ustavili. Avtomobil se je razbil. Pasijon na ptujskem odru. V mestnem gledališču v Ptuju se je že mnogo iger in predstav priredilo, zlasti pa v letošnji sezoni, ko prav agilno deluje pod vodstvom g. Bratime. Toda vse dasedamje igre in prireditve bo pa gotovo prekosila predstava o Kristusovem trpljenju ali sveti pasijon, ki jo bo igralo Dramatično društvo zdraženo skupaj s Kat. izobr. društvom v mestnem gledališdu. Pri igri nastopi nad 70 oseb, vse v lepih jutrovskib. nošah. Oder bo popolnoma novo opremljen, vse ibo prav veličastno. Ker je predstava res tudi verskega pomena, je že sedaj po Ptuju in okolici že veliko zanimamje za to igro. Vsaiki bi moral si ogledati to lepo dramo, in nobenemu ne bo žal ne denarja in oe časa, ki ga je zato porabil, ker kaj takega ee ne vtidi vedno. Da pa vsakemu, tudi tistim, ki so dalec, omogočimo, da vidi to predstavo, jo bomo veokrat ponovili in sicer na cvetno nedeljo, dne 10. aprila, ob treh popoldne, ter dne 12. aprila ob osmih zvečer; na veliki ponde•ljek, dne 18. aprila ob treh popoldne; dne 22. aprila ob j itreh popoldne za šolško mladino in v nedeljo, dne 1. maja, ob treh popoldne. Te lepe prillke naj nikdo nikar ne zamudi! Razno od St. Urbana pri Ptuju. Smrt še zmiraj ima tu pri nas obilo žetve. V naši precej obširni župniji jih je navadno letno pobrala od 70 do 80 in letos v treh mesecih že 42. Jemlje vsevprelk, stare in mlade. Med večjimi smo poikopali dme 1. aprila Čehovo Lizo, bivšo kmetico v Lo>6iou, ki je v starosti prvacila sedaj naši župniji. Dosegla je starost 93 let. Zapustila je dva sina ira dve hoerki, katerih otroci imajo tudi že svoje potomce, tako da je bila Z9lš% prava praibabica. Na njeni sedmini pri siou Josipu Čeh je* g. žurpan iz Ločica nabral za vojni spomenik padlih vojakov ufbanske župnije 85 Din. Posnemanja vredno! Do sedaj |e vsega vloženo v hranilnici pri Sv. Urbanu okoli dva tisoc Dm. Upaino, da bodo občine, ikatere še niso pobrale, to kmahi storiie, da bo moglo biti rešeno vprašanje, kje in kakšen bi naj brl spamenik. Drava v Draviščuu-fo V«like Nedelje nam paročajo: Česar smo se zelo bali, se je žal zgodilo. Drava je na !orminskem »Otoku« aaasproti Zavroa in Gvetkovcev pretrgala nekaj metrov sirok pas zemlje med Dravo in Draviščem, in na dolgo kaikih 20 m vdrla v strugo Dravišča, Dravišoe dalje v Pesnico. Tako gospodari zdaj Drava Dravišču, PesBici in zemlji na levo in desno, posebno »Otokn«. Jako hude poslediee bo imela njena nova struga. Ljudje, ki imajo svoja zemljišča onkraj križniškega »Otoka«, v takomenovani »Meki«, ne bodo mogli do svojih njiv. Več vasem odpade pasa na Otokn. Katastrofalno pa bo ob vsakem vežjem deževju in nalivu zia polja in travnike clbčin Cvetkovoi, Trgovič in Velika Nedelja. Veliko vprašanje nastaja tudi: kako bodo te navedne in druge občine z »Otoka« drva dobivale? Pred petimi ali šestimi leti bi se bila Drava na omenjeneim ikraju regulirala % nekaj stotisočaki. Sedaj bo stala regulacija težke iniilijone. Smrt vzglednega moža v Loki pri Zidanem mostu. Dogodek, kakoršen se ponavlja po šimi zemlji vsako ininuto povprecno 68krat, a vendaT ne moreano mimo njega. Ravno na 1. peteik meseca aprila ob treh zjutraj je umrl velik častilec presv. S. J., odloono veren in poseben mož, tretjerednik, g. Mihael Zupanc, oskrbnik grajščine loške, v 78. letu svoje starosti. Kakor je v prejš.njih letih neustrašen in močen, kot je bil, pretresel grešne kosti, tako je bil vedno nenavadno pobožen in pravičem ter je podpiral le dobre liste. Delavci pri njem niso smeli kleti, jih je znail takoj zavrniti; vsako priliko si je hitro »vzel za pokoro«; prijatelju na sprehodu je pre-cej rekel: »Ali ga vidiš, kako je lep?« Kdo? Pokazal je s palico na tla, kjer sta dve slamici, dva leseka ali druga predmeta slucajno drug črez drugega pravilno ležeča tvorila križ, katerega je veselo po zdravil. Vsak spričuje: »To je bil poštenjak, tako zvestega in skrbnega grajščina ne bo več imela.« Po mnenju gotovih ljudi ni bil »pameten človek«. Vedkrat bi bil lahko milijanar, posebno med vojno, a izrazil se je: »Kaj bi pa »tam« rekli?!« Sploh je bil rajni Zupanc mož izredne originalnosti in duhovite veselosti. S častito Pašičevo brado je malo pomigal in moral si se mu srčno nasmejati in si se čutil potolaženega. Saj tudi take potrpežljivosti nisi >kmalu našel. Zlomilo nm je desno nogo, drugokrat zopet levo, in ko so ga nesli v bolnico, žvižgal je korake, med tem ko so se drugi jokali. Istotako je zadnje svoje bolečine, ko mu je pri nalaganju dreves kost počila, sedem mesecev s čudovito potrpežljivostjo prenašal in se ni nikdar pritožil. Hvaležni za njegove mnoge dobrote in vsako-kratno pomoc se tedaj sosedi in znanci s težkim srcem poslavljamo od njega in izrekamo njegovi soprogi Mariji in trem poročenim hčerkam Micikii, Ani in Heleni svoje najiskrenejše sožalje. Velika sreča za Vas! Dobitki loterije za Martinišče: automobil, tovorni voz, kolo, Singerjev šivalni stroj, slamoreznica, radio-aparat, dve ovci, dobro rejen prašač, dve vreče moke 00, pet debelih gosk, tele, zaboj fig, zaboj pomaranč, zaboj makaronov, zimski povr&nik, stiskalnica za sadje, stiskalnica za grozdje, likalnik, stroj za repo, stroj za lase, plug in brana, blago za rjuhe, harmonike in citre, itamburica (I. brač), polovnjak vina, pet litrov »tokajca«, stenska ura »lnxku«, tri žepne srebrne ure, vaziček za otro ika, pet kg finih salam, -eokoladna torta, deset brisač, cevlji iz boksa, fina britev, usnjat kovček, razliono pohištvo, različna posoda za kuhinjo, narocnina za vse k. liste za celo ileto, voz drv, lepa smreka, kad za zelje, tehtnica za 150 kg, veliko zrcalo, različne knjige, Sv. pismo, nevestina obleka, anolitvene knjige, stenske podobe, vože za voz, kotel za tžganje, metercent črešnjevca, nahrbtnik, raočan roj, stroj tza izmetavanje medu, štiri leta stare sadne sadike, platno •za ponjavo (plahto), perje za blazino, več litrov marmelade, vaze za cvetlice, najrazlionejše orodje, samokolnice, kompleten servis za zajutrek. Tu so označeni le nekateri dobitki, kajti vseh je 670. Ne zamudite te izredne sreče! jEea srečka stane le 5 dinarokov. Dobite jih doma v župmišču, ali pri vodstvu Martinišca v Mursiki Soboti. Pišite dopisnico s svojiin na&lovoim, pa dobite srečke! Vojska molitve za Afriko. »Nepregledno velika je moč imolitve, in mi niti ne slutimo, kaj vse premoremo z molitvijo.« (P. Mešler, D. J.) Ali se ne bomo poslužili te velike anoči k večji časti božji in za zveličati.je duš? — Poseben namen za to ima takoimenovaina »Vojška molitve za Afriko«, katera se opravlja vsako leto pred praznikom varstva sv. Jožefa. Naj se ji vsi pridružijo, bodisi vsak sam za-se ali pa še bolje slnipno s celo družino, istotako kongregacije. Letos se priene ta lepa devetdnevnica dne 26. aprila, ravno na praznik Marije Matere dobrega sveta. Prosimo SJuIk) Mafer božjo, da se nam pridruži ter izroči naše moJitve za spreobrnjenje Afrike pres. Srou svojega božjega Sina. Priporočajte tudi drugim to pobožnost in naročite v ta namen »Molitvioe k presv. Srou Jezusovenra za spreobrnjenje Afrike«. Dobijo se zastonj in kolikor kdo hoče pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3. Samo za poštnino prosimo poslati mal znesek. Tej molivici je p»riložen tudi mal listič, katerega se lahko vsakdo pofiluži, kdor želi biti deležem velikih duhovnih dobrot te devetdnevnice. Za Dijaško kufiinjo v Mariboru je nabrala pri pogrebu Jozefe Lorber v Spodnjem Gasteraju Antonija Verlič 151.25 Din. Poziv priž. Pozivajo se delavci, ki so pomagali 31. jul. 1926 nakladati v Št. Lovrencu na Pohorju železniške pragove na avtomobila Konrada Kaurana, ko se je ob tej prilifki ponesrečil delavec Franc Brinjovar, da sporočijo svoje naslove Franou Brinjovar v Mariboru, Židovska ulica 17, ali pa advokatu dr. Karlu Škapm v Mariboni. Pisalni stroji in pisalni stroji so dvoji. In alko Vajm tisofikrat nasprotno zatrjujejo — ne dajte se izpeljati na led. Poskusite, da se pomirite, vse stroje, ki so v prometu, kolikor mogoče natanono Ln potem izvolite. Res je, kdor mo* ra izbirati, se mora tudi mučiti. Pa navzlic vsemu. Rajši se mučite nekoliko ur z izbiranjem, kakor leta in leta s strojem, ki Vas ne zadovoljuje. Ako si pa vsekakor hočete prihraniiti izbiranje in muko, lahko prav tako miimo kaikor bi bili poskusili vse stroje, naročite na slepo »Continental«. S tem ste si feupili desetletja trajajoce vegelje.