Peitnina platana t gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	ponamemi	številki	DU	150.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrL
Varočnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*.
Leto XIV.	Telefon	'št.	2552.	Ljubljana,	v	četrtek,	13.	avgusta	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	92.
Cb desetletnici vladanja IX j.	Vel.kralja
V	ponedeljek 17. t. m. bo poteklo 10 let, odkar je zasedel prestol kr. Jugoslavije njen viteški kralj Aleksander I. Vsa Jugoslavija se s tihim veseljem v srcu pripravlja, da proslavi ta pomemben jubilej na način, ki naj pokaže, da ljubezen državljanov do svojega kralja ni samo puhla fraza, pač pa da je to iskrena, globoka in vdana ljubezen, ki je samo odsev hvaležnosti, ki so jo državljani dolžni svojemu Kralju. Je to vsa tista ljubezen, katero človek čuti do sočloveka, ki mu je prišel na pomoč v najtežjih trenutkih njegovega življenja. Tem večja pa je še ljubezen državljanov do svojega Kralja, ko se ti dobro zavedajo, v kako težkih razmerah je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel prestol od svojega slavnega prednika Petra Osvoboditelja, ki je nad vse herojsko in častno dovršil svoje življenje z osvoboditvijo vseh Jugoslovanov izpod nadvlade tujih narodov.
Kralj Peter Osvoboditelj je zapustil svojemu visokemu Sinu dragoceno dedščino, katero je znal ta s svojimi velikimi državniškimi modrosti še pomnožiti v taki meri, da upravičeno vzbuja občudovanje velikih državnikov vsega sveta.
Vse delo kralja Aleksandra I. je bilo uperjeno na to, da ustvari svojim državljanom vse pogoje, ki so potrebni za čim večje živi jensko blagostanje. To delo našega Kralja, ki je bilo združeno z veliko prevdarnostjo, modrostjo in prizadevanjem, je obrodilo stoteri sad.
Iz v svetu skoro brezpomembne balkanske države je nastala velika in močna Jugoslavija, s katero morajo danes računati ne samo politiki vseh narodov, pač pa tudi njih zastopniki vseh panog gospodarstva.
Desetletno težko delo na odgovornosti polnem državnem prestolu se opaža danes tudi v naj neznatne j šem kraju naše prostrane domovine. Ni pa ta napredek le gola posledica poteka časa, nego je to produkt dela Onega, kateremu je že deseto leto •zaupano krmilo naše države.
šele danes, ko je poteklo že toliko časa, odkar je z bičem v roki naš Vladar razgnal one farizeje, ki so trgovali z žulji našega naroda, moremo pravilno oceniti ta Njegov vladarski čin, ki bo gotovo ostal zapisan na prvem mestu ne samo zgodovine njegovega življenja, ampak tudi zgodovine vsega našega naroda.
če je prej rastel napredek Jugoslavije v aritmetični postopici, raste od tedaj dalje v geometrični.
Ne mislimo pri tem samo na prizadevanje, ki je bilo podvzeto za ublažitev političnih in plemenskih nasprotij, ki so vladale med našim narodom, ampak v mislih imamo predvsem oni napredek in polet, ki ga lahko opazimo v vseh panogah narodnega gospodarstva
Izenačitev zakonov je mnogo pripomogla k sigurnosti in razvoju, prometa, gradnja novih železnic, cest, podpiranje plovbe, kmetijstva,’ obrti, trgovine in industrije, razni ukrepi v pogledu valute, vse to je povzročilo, da se je gospodarsko življenje razmahnilo pri nas v prav znatni meri.
Mi to ddnes občutimo tem bolj, ko v drugih državah razsaja gospodar-
ska kriza, katere posledice pa so pri nas znatno milejše.
Skoro odveč se nam zdi povdarjati, da si je za vse to pridobil največ zaslug baš Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je vedno znal ob pravilnem trenotku in z modrim nasvetom in dejanjem dati življenju pravo pot.
Prizadevanje našega vzvišenega Vladarja po ohranitvi miru v Evropi in Njegove modre izjave so dale po pravici Jugoslaviji eno prvih mest med poborniki za mir med narodi.
Ne udejstvuje se naš kralj samo v vladarskih poslih: vdove, sirote, pohabljenci, telesni in duševni reveži najdejo vedno v Njem človeka, ki čuti zanje in jim lajša gorje. Zato je razumljivo, da se baš oni s posebno hvaležnostjo v srcu pripravljajo na proslavo Njegove 10-letnice vladanja. —■ Svetel vzgled kralja Aleksandra I. po skrbi za socijalno šibkimi, pa je dal številnim organizacijam, korporacijam in zasebnikom priliko, da se tudi oni oddolže ob tej proslavi svoji dolžnosti do bližnjega.
Ko se mi danes, kot zastopniki treh najvažnejših panog narodnega gospodarstva: trgovine, obrti in industrije s temi skromnimi vrsticami skušamo pridružiti onim mnogoštevilnim proslavam deset-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., se nam v srcu poraja ena sama iskrena in prisrčna želja, naj bi Nj. Vel. kralj Aleksander I. učakal še mnogo tako plodonosih jubilejev! — Naj živi slavni dom Karadjordjevi-čev!
OPOZORILO SADNIH TRGOVCEM.
Sreski greinij trgovcev v Celju opozarja vse člane, ki se bavijo z izvozom sadja, da si pravočasno preskrbijo overe-nje za izvoz svežega sadja, ki ga dobijo pri centralni komisiji o .kontroli svežega sadja za izvoz pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. Prošnji, ki mora biti kolekovana s 25 Din, morajo priložiti potrdilo o sodni protokolaciji tvrdke in navesti bivališče podjetja ter obrtne podatke, kakor tudi vrsto sadja, ki ga nameravajo izvažati. Z ozirom, da stopi pravilnik o kontroli svežega sadja za izvoz v veljavo 12. septembra t. 1. priporočamo, da interesenti odpošljejo prošnje s prilogami na društvo sadnih trgovcev Dravske banovine v Maribor, ki odpošlje v najkrajšem času posebno depulacijo k centralni komisiji v Beograd, da na licu mesta izposluje interesentom potrebna overenja. Člani dobijo potrebne informacije, ki so v zvezi s tem pravilnikom v tajništvu gremija, kamor se naj osebno obrnejo.
* * *
AMORTIZACIJA OBLIGACIJ 5% KON-VERZIJSKEGA POSOJILA POLJSKE REPUBLIKE IZ LETA 1924.
Dne 1. jiilija 1931 je bilo izžrebanih za amortizacijo 48.851 obligacij 5% drž. konverzijskega posojila iz leta 1924. — Lastniki obligacij morejo pregledati izkaz izžrebanih obligacij pri Generalnem konzulatu Poljske republike v Zagrebu, odnosno pismeno zahtevati informacijo.
Svetovna kriza.
Niti en dan skoro ne poteče, da ne bi doživeli kak nov načrt za sanacijo. Večkrat se razpravlja o vzrokih, ki so dovedli do te krize. Pri tem se pa često zamenja pojma vzrok in posledica, tako da se nam zdi primerno, ako to stvar tukaj razjasnimo vsaj v glavnih obrisih.
Pri tem moramo poseči daleč nazaj, kajti glavno krivdo za svetovno krizo nosi baš svetovna vojna. Motnje, ki jih je svetovna vojna povzročila na gospodarskem polju, so dvojne in sicer prehodnega in trajnega značaja. K prvini spada škoda in razdejanje, povzročeno po svetovni vojni. Neverjetno hitero je bila ta škoda popravljena. Trajnega značaja so pa drugi vzroki, ki več ali manj latentno vplivajo že celih 13 let na gospodarstvo sploh. Svetovna vojna je namreč napravila iz prekomorskih dežel — dobaviteljic surovin — industrijske državo. Te na novo nastale prekomorske industrijske države so zrušile ravnovesje v svetovnem gospodarstvu. Z industrijsko ekspanzijo omenjenih dežel pa se je še razvila tudi produkcija surovin. Iste prekomorske države so predvsem skušale nadomestiti na evropskem trgu Rusijo, ki je bila pred vojno edini dobavitelj žitai, radi tega so kultivirale ogromna polja. Pri tem se je pa napravila napaka, da se je produkcija v vsakem oziru daleko preko normalne meje forsirala. Tako je kmalu navidezni napredek imel zle’posledice, ki se jih skuša zajeziti s karteli, valoriziranjem itd. Pokazalo se je, da so često zaničevani teoretiki imeli prav, ko so svarili, rekoč: Nadprodukcija ni istovetna z blagostanjem, kajti preveliko proizvajanje nikakor še ne vzbudi dovolj velikega povpraševanja. Na eni strani stoji dovolj stara evropska industrija, na drugi strani pa stoji mlada prekomorska industrija, ki je zrastla v svetovni vojni in pozneje iz tal tako kot gobe po dežju. Od Evrope potrebujejo prekomorske države vedno manj, pa tudi Evropa ne more od njih kupovati. Naravni dotok in odtok blaga in ljudi, ki seje pred vojno precej harmonično razvijal, je zastal, ne gre več. Kam drugam ga usmeriti, je jako težko. Skoro cela Azija z evropsko Rusijo vred ne pride za trgovino z Evropo, zlasti če primerjamo predvojno dobo, skoro v poštev: ne potrebuje ničesar. Tako vidimo, da je možnost trgovine omejena na zelo majhen krog in sicer znatno manjši kot pred svetovno vojno. Simptomov za zboljšanje ni pričakovati vse dotlej, dokler se večji del sveta, ki sedaj stoji ob strani, ne priključi svetovni trgovini, to je medsebojnemu izmenjavanju dobrin.
SESTANEK LESNIH TRGOVCEV.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani sklicuje za četrtek, 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela »Pri Zamorcu« v Mariboru sestanek lesnih trgovcev, — članov gremijev v Celju, srez-kega gremija v Celju, Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici, Mariboru, srezkega gremija v Mariboru. Na sestanku se bo obravnaval zlasti položaj naše lesne trgovine napram ogrskemu lesnemu trgu.
Ker je zlasti za lesno trgovstvo na severu naše banovine ogrsko lesno tržišče jako važno in pa z ozirom na to. ker se bo razpravljalo na sestanku tudi o položaju naše male in srednje lesne trgovine in industrije, poživlja Osrednja sekcija lesnih trgovcev, vse lesne trgovce, člane omenjenih gremijev, da se sestanka zanesljivo udeleže.
Ogris:
0 žitnih monopolih.
Državni žitni monopol ni nikakšna novost našega časa. Gospodarska zgodovina jih beleži vse polno. Med današnjimi in prejšnjimi pa je velika razlika. Prej je država izza znanega primera biblijskega Jožefa posegala do 20. stoletja po žitnem monopolu zgolj le zato, da zavaruje prebivalstvu prehrano. Smisel današnjega žitnega monopola pa je ta, da se kmečkemu producentu v tuzemstvu žitna cena dvigne oziroma vzdrži na taki višini, ob kateri je mogoča, četudi le pičla rentabillteta žitne produkcije.
Potreba, ščititi pridelovanje žita z državnim monopolom uvoza in izvoza, jev kakor obče znano, nastala iz dejstva, da se zlasti izza prvih povojnih let mnogo več žita pridela, nego se ga ob dani kupni moči more na vsem svetu porabiti. Predvsem tlači izmehanizirana ameriška produkcija evropskemu kmetu s svojo konkurenco cene tako k tlom, da pridelovanje žita tudi najboljšim kmetijam ne more več dati zaslužka. Zavoljo tega državni monopol trgovanja z žitom ne prihaja v poštev samo za dežele, ki so poljedelsko pasivne, marveč ravno tako tudi za tiste, ki so v pridelovanju žita tako aktivne, da ga izvažajo. V poljedelstvu pasivnih dežel naj monopol omeji uevšečni in odvisni uvoz ter izravna razlike v cenah z monopolskim dobičkom — seveda, če ga je kaj —, s katerim se pospešuje tuzemsko žitarstvo. V aktivnih deželah naj se poljedelcu zaeigura poštena, primerna cena, tako da mu jo kot kupovalka plača naravnost država, ki naj razliko med svetovno in tuzemsko ceno prevali kakorkoli na vse narodno gospodarstvo, ki je na uspevanju kmečkega1 poklica vendar zelo interesirano.
Razlog, da je poslal žitni monopol baš v -sedanjih letih tako popularen, je ta, da postajajo carine ter izvozne premije čimdalje manj učinkovito in manj zanesljivo sredstvo agrarne zaščite in da nb pomorejo niti — finančno zelo drage — valorizacije in centralizirane izvozne organizacije, čeprav jim nudi država izdatno podporo.
Izvozne premije kažejo naravnost s prstom, da pohajajo iz davčnih sredstev, in se ne otresejo suma, da se jih drži nepravičnost; če pa izvirajo, kakor na Ogrskem, naravnost iz posebnega davka na moko, so kar preveč odijozne. Kar se žitnih carin tiče, se je mehanizem njih učinkovanja v poslednjem desetletju zelo skompliciral. Lahko da poženo carine žitne cene na ono višino, ki varuje nekaj časa rentabilnost kmečkega dela in da omogoči žitni produkciji, da z zvišanimi prodajnimi cenami nabere toliko sredstev, kolikor jih je treba za razdolžitev,. obnovo inventarja in za preorientacijo k intenzivnejšemu gospodarjenju, toda to s zgodi samo, ako dovolijo konkretne okolščine v vsaki posamezni deželi, ako zna kmečko prebivalstvo višje donose, ki jih carina prinaša, pravilno uporabiti, ter ako traja učinek carin vsaj nekaj let. Kjer manjka eden iz mnogih činite-Ijev, ki morajo součinkovati, ako naj carina zares prinese pričakovane koristi, pomeni uvozna carina na žito le trenutno, tnalo izdatno pomoč, potem ,se pa cenovne relacije ko j izravnajo v starih razmerjih, tako da je potrošnik sigurno na slabšem, producenta pa stavlja kriza v poostreni obliki pred nove težave. Pri tem je pa že vseeno, ali so carine stalne ali se giblje njih znesek po kterisibodi premični lestvici; v poslednjem primeru so še manj učinkovite.
A.
Kako pomanjkljive so carine kot agrarno zaščitno sredstvo, se je izkazalo najbolj v poslednjih letih, ko so žitne cene padale tako nagloma, da jih ni moglo dohiteti še tako pridno zviševanje carinskih postavk. Carine so pogodbeno vezane in ako države - sopogodnice ne pristanejo na takojšnje povišanje, ko se pojavi potreba, je zamera gotova. Ce pa ne gre drugače, kakor odpovedati trgovinske pogodbe, grozi ibrezpogodbeno stanje, ako se ne posreči, spraviti novo pogodbo kmalu pod streho. Kaj je v takem položaju samo umevne jšega, kakor da prično prizadeti kmečki sloji opozarjati državo, da ima še drugačna zaščitna sredstva na razpolago in med njimi tudi državni monopol vnanje žitne trgovine 'Ni torej nič manj ko slučajno, da je v zadnjih letih postal klic po žitnem monopolu značilen pojav; v Nemčiji, Ogrski, Avstriji, Angiiji (delavska stranka), na Češkoslovaškem itd. Ne mine leto, v katerem bi vprašanje monopola zdaj v tej, potem v drugi deželi ne prišlo v javno debato ali ne povzročilo kak parlamentaren prepir. V naši državi se o njem ni nič debatiralo, pa situacija na svetovnem žitnem trgu se je izobličila tako neugodno, da našim državnikom ni ostalo mnogo izbire in smo zato monopol dobili preko noči. Drugod, kjer žitnega monopola še ni, producenti neutrudno opozarjajo, kako bi jim bilo z monopolom pomagano namah in pa trajno, v poljedelsko pasivnih deželah nahaja monopol celo med potrcšniki-vnete zagovornike, ker pričakujejo od njega pocenitev življenja.
Način, kako se žitni monopol organizira, za visi kajpak od konkretnih razmer in potreb v vsaki deželi, katerim je treba organizacijo prilagoditi. Bistveno je, da si uvoz in izvoz — ne tudi vedno dejansko in tehnično — načelno pridrži država za sebe. Da bi pa. država sama trgovala z žitom, tega ji ne svetujejo izkustva, ki si jih je nabrala z raznimi vojnimi osrednjimi nabavljalnicami in vnovčevalnicami. Zato se kot komisijskega posrednika poslužuje kakšne mešane združbe, osnovane na ipodlagi društvenega ali delniškega prava, v kateri odloča po svojih delegatih in kontrolnih organih. Pri nas vrši (o funkcijo pTivilegova-na izvozna delniška družba: monopolske trgovinske posle obavlja ali sama ali pa po svojih zastopništvih v Zagrebu in v Skopi ju ter po kmetijskih zadrugah in trgovcih, ki kupujejo žito na račun društva od producentov. Da morajo v taki družbi dedovati osebe, ki mojstrsko ovla-dajo trgovsko rutino, ki imajo redko lastnost, špekulirati srečno, in ki razpolagajo z zadostno mero izkustev in nepristra-nosti, se razume samo ob sebi. Monopol pa se organizira lahko tudi tako, da izvažajo oz. uvažajo žito zasebni trgovci, toda pod pogojeni, da dobe za vsako izvoženo ali uvoženo količino potrebno dovoljenje države. Zasebni trgovci ni treba da se izločijo iz vnanje žitne trgovine tudi tedaj, ako države določi le cene, za katere sme monopolska organizacija puščati v promet inozemsko žito, monopolska organizacija pa bi bila tudi dolžna vsakomur dobaviti žito za te cene v kte-risibodi količini. Dokler tuzemska cena ne doseže cene, ki jo je določila država, in za katero more monopol uvažati žito iz inozemstva, trgovec nima povoda, da bi žito uvažal. Ako cena omenjeno mejo prekorači, bi mogel vsakdo uvažati; čim bi pa cena zopet padla, bi privatni uvoz zopet prenehal. Na ta način bi cena sama uravnavala uvoz in bi se uvoz ne ravnal, kakor sicer, po ceni.
Pa organizacija se najde že sama, njo diktirajo konkretne okolnosti, mnogo važnejše je, kako določati cene, tako nakupne (prevzemne) kakor tudi prodajne (oddajne). Nakupne cene tuzemskega žita imorajo biti — to je vendar zmisel monopola, — vsaj tako visoke, da se kmetu pridelovanje žita še splača, se morajo gibati torej več ali manj visoko nad pariteto, ki vlada na •mednarodnem trgu. To velja kakor za agrarno aktivne (n. pr. Jugoslavija) tako za agrarno pasivne dežele (n. pr. Švica, Norveška). Prevzemne in oddajne cene so lahko po vsej državi enake, — seveda odstopnje-vane po kvalitetah — lahko pa se Uidi diferencirajo po posameznih krajih, tako da monopol oddaja žito v siromašnejše kraje ceneje ali da producentom, ki pridelujejo žito ob posebno težavnih razmerah, dovoli nekaj višje prejenme cene.
Za zboljšanje trgovine z ribami, divjačino in perutnino.
Trgovina z ribami, divjačino in perutnino se je v zadnjih dveh letih zelo poslabšala. Krivda temu leži v vsesplošni gospodarski krizi in v transportnih ne-prilikah z ozirom na pomanjkanje špeci-jalnih hladilnih vagonov. Trgovino z ribami se more izboljšati po odpravi nekaterih nedostatkov pri železnici in carini.
Potrebno je hitro ocarinjenje in takojšnja ekspedicija (s prvim vlakom). Sveže ribe so pakovane v led, vsled česar je nemogoče, da ribe ležijo v skladiščih železnice po 4 in celo 6 ur, predno se odpremijo. Potreba po takojšnji ekspediciji in ocarinjenju (vsaj v roku pol ure kot je to v Avstriji in Nemčiji) je nujna Železniška uprava bi morala sprejemati brzovozne pošiljke tudi izven uradnih ur, ker primerov, da se mora za vlak, ki odhaja šele ob 24. uri, oddati blago že do 18. ure, niso redki. Seveda ribe in divjačine, kakor tudi perutnina zelo trpi radi takega počasnega poslovanja, posebno v poletnem času, to je od 1. aprila do 15. septembra. Vsled tega bi bilo nujno potrebno, da železniška uprava kakor
Jesenska velesejmska prireditev.
Jesenski ljubljanski velesejem od 29. avgusta do 9. septembra bo kaj zanimiva prireditev. Vse je skrbno pripravljeno, z ljubeznijo in največjo vestnostjo. Zato je tudi upravičeno upanje, da bo uspeh popoln. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino^ obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije zlasti v strojnih in tehničnih pripravah, pa tudi v drugih številnih sezonskih predmetih, ki jih bodo razstavile številne tvrdke, bo letos še cela vrsta razstav:
I. Tujskoprometnn razstava, ki bo obsegala propagandni del, strokovnopou&ni del in tehnični tujsko/prometni del.
II. Raizstava slovenskih mest.
III. Kmetijska razstava, ki bo obsegala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjadno razstavo, vinsko razstavo in sejem, razstavo poljedelskih strojev in orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev.
IV. Higijenska razstava.
V. Novodobno gospodinjstvo, ki bo obsegalo stanovanje po načelih smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po na-rodno-gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleko gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi, domačo lekarno in svoji k svojim.
'VI. Obrtna razstava.
VII. Razstava domače obrti.
VIII. Razstava pohištva stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in
IX. Industrijska in obrtna razstava.
Vse te razstave bodo. dale letošnjemu
jesenskemu velesejmu tudi kulturno-go-spodarsko obeležje Vsaka razstava zase zasluži, da si jo bo vsakdo ogledal, ker bodo vse za vse sloje našega naroda velikega vzgojnega pomena.
Industrijski, obrtni in trgovski oddelek bosta nudila obiskovalcem najboljšo priložnost za nakup in naročila najraz-novrstnejšega blaga. Posebno opozarjamo na krasno pohištvo, gospodarske stroje za najrazličnejšo uporabo, radio, blago galanterijo, bižuterijo itd. itd.
V agrarno pasivnih deželah prihajajo le relativno neznatne količine domačega žita na trg, ki jih mora osrednja liakupo-valnica prevzeti ne glede na ponujeno količino po določeni stalni ceni, pretežni del žita pa nabavi monopol izven države na trgih, kjer so najugodnejše cene. Tuzemski potrošnji (n. pr. mlinom) oddaja osrednja monopolska nakupovalni-ca žito po neki srednji ceni, ki leži med nabavno ceno tuzemskega in nabavno ceno inozemskega žita.
(Konec ^prihodnjič.)
tudi carina vsaj v poletnem času sprejema oziroma pregleda brzo pokvarljivo robo, žive ribe pa vedno in v vsakem času.
Žive ribe se izvažajo v lesenih kadeh z montirano aparaturo za potreben kisik. Taki sodi se v Nemčiji in Avstriji po železnici prevažajo po posebnih predpisih in sicer tako, da mora vsaka tvrdka priglasiti take sode na meroizkusnem uradu, kjer se izmerijo na vsebino vode. Ta vsebina se potem uradno vtisne na sod z uradnim žigom in potem železnica zaračuna kot bruto težo vedno vsebino vode posameznega soda. Tako odpade tehtanje na brzovoznem oddelku in stranke pripeljejo sod do vagona, kjer se potem isti z vso previdnostjo naloži. Prekladanje takega blaga je velika muka za železničarje. Dalje mora imeti poleg uradnega žiga vsak sod svojo številko in ime firme. Glede carinjenja sodov živih rib z aparati za kisik je treba urediti poslovanje tako, da se omogoči povratek sodov nazaj brez plačanja položni ne.
Glede železniške tarife za prevoz živih rib naj se zaračuna po vzorcu v Nemčiji in Avstriji 25% teže uradno žigosane vsebine vode posameznega transporta soda. S tem odpada tehtanje na brzovoznem oddelku ter stranka ne plača previsoke prevoznine za vodo, ker je v vsakem sodu največ 20% rib in 80% vode.
Neka švicarska tvornica za anilinske barve išče zastopnika za Jugoslvaijo. Zastopnik mora biti prvovrsten, dobro uveden v branši in imeti dobro prodajno organizacijo.
Švicarska tvornica električnih strojev iii vseh vrst ventilatorjev išče zastopnika ,.a Jugoslavijo, ki pozna temelj.to to stroko.
Tozadevna vprašanja in oferte naj interesenti pošljejo na: Konzulat Švice, Zagreb.
Rag. Giulio Catalano, Catania, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvoznimi trvdkami lesa, ki želijo biti v tem
mestu zastopane.
Mnozzi Pagani & Co., Monza, Via Ce-nisio No. 13, Italija, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki se zanimajo za uvoz klobukov odnosno s takimi tvrdkami ali osebami, ki bi hotele prevzeti zastopstvo.
in	H
stvene opreme.	...
LJUBLJANO, KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Telefon 3482
ZAKAČUNANJE POSLOVNEGA DAVKA PRI POŠTNIH PAKETIH.
Trgovec nam piše:
Citali smo, da se bodo tudi pri poštnih paketih uvaževale pri zaračunanju skupnega davka originalne fakture. 1 re-ba bi pa bilo vedeti, kako se naj fakture prilože. Ali naj naročamo tovainar-jem, da prilože vsakemu paketu origi-nalno fakturo ali prepis ali naj se priloži faktura spremnici. V praksi nastane sledeče vprašanje:
Tovarnar mora že itak radi statistike izstaviti več kopij. Ce se račun priloži spremnici se lahko zgubi, saj se večkrat zgubi še spremnica. Če ga priloži paketu, bi moral vedeti, kako naj se to zgodi, da bo vsem zahtevam odgovarjalo. Ce j6 več paketov, se dogodi da se na pr. od poslanih 4 paketov carinita samo 2, ostala 2 pa 2—3 dni pozneje. Račun je morda priložen pri paketih, ki so prišli prej na vrsto glasi se pa seveda za celo poslano količino. V tem slučaju bi račun ne odgovarjal ker en del blaga še ni niti zacarinjen. Osobje, ki odpira pakete in uradnik, ki pregleda blago, ne bo mogel to konstatirati. Trebalo bi torej priložiti vsakemu poslanemu paketu pripadajoč račun, toda to je v praksi zamotana stvar.
To so neprilike, ki so se pokazale v praksi in ki zahtevajo nujnega dopolnila predpisov.
fo'Swhx
I ""1i
Izvoz zgodnjih sliv se je pričel te dni in je zelo intenziven. Kot smo že poročali, prične kontrolna komisija uradovati 15. t. m. in j© do tedaj izvoz prost.
Mednarodni železni trg je bil v zadnjem času pod nemškim pritiskom in je kazala tendenca navzdol.
Svežega sadja in namiznega grozdja preko Subotice v Avstrijo in Češkoslovaško gre vsak dan 16 do 20 vagonov. 20% vse množine je iz Bačke.
Trg jajc je bil v zadnjem času vsled dogodkov v Nemčiji, ki ni toliko kupovala kot sicer, prav slab. Brž ko bo Nemčija uvažala normalno množino, bodo šle cene rapidno kvišku.
Za sanacijo tekstilne industrije v Lan-acshire obstojita dva načrta; eden predvideva koncentracijo z izločitvijo odvisnih tovarn itd., drugi pa tvorbo prisilnega kartela s kvotnim sistemom in minimalnimi cenami. Pred jesenjo pa pač še nobeden od cbeh načrtov ne bo zadobil jasnih oblik.
Češkoslovaška Narodna banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5% in je s tem sledila splošnemu toku sedanjega časa.
Direktne avtobusne vožnje iz češkoslovaške v Jugoslavijo je vpeljalo čslov. turistično društvo v Pragi. V Sarajevo je n. pr. prispel 5. t. m. avtobus proge Praga—-Kotor s 30 čslov. turisti.
Nova ureditev eksperta lesa iz Poljske stopi v veljavo s 1. novembrom. Namen nove ureditve je seznani vseh eksporter-jev, ki izvažajo papirni les in rezani material.
O stanju vinskega pridelka v Evropi in Severni Ameriki poroča Mednarodni poljedelski zavod v Rimu. Pridelek vina v Franciji, Španiji in Italiji bo po tem poročilu srednji, v Jugoslaviji, Bolgariji in Severni Afriki pa zelo obilen.
VIKTOR MEDEN
veležganjarna, tvornica Ukerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, CelovSka c. 10
Svetovne zaloge starega železa so naznačene z najmanj 17 milijoni ton in zadostujejo za štiri mesece. Na USA pride 40%, s čimer se izvaja stalen pritisk na cene.
Nemčija je odpovedala svojo udeležbo pri vagoiiskem kartelu per 31. dec. 1931.
Utemeljuje odpoved s spodbijanjem cen od strani belgijske kartelne skupine in z nezadovoljivo rešitvijo vprašanja financiranja. Nemci bodo le tedaj zopet vstopili v kartel, če se bodo sporna vprašanja rešila za Nemčijo zadovoljivo.
Iv o n kurz o v v Nemčiji je bilo otvorje-nih v juliju 1013, poravnalnih postopanj 657, obojno približno toliko kot lani.
Cena kavčuka v Londonu je zopet padla in je s temi kavčuk'med vsemi surovinami na ceni največ izgubil.
Avtomobilua produkcija v U. S. A. izkazuje v prvi letošnji polovici 1,506.000 osebnih in tovornih voz; -to je 28‘6 odstotkov manj kot v prvi lanski in 51r3°/o manj kot v prvi predlanski polovici.
Stavbne tnlke v Varšavi so z 80 odstotki brez dela, ker se skoraj nič na novo ne gradi.
Za izkoriščanje bakrenih nahajališč v Belgijskem Kongu se je združilo več belgijskih, v Kongu interesiranih vele-tvrdk. Bakrena vsebina rude je visoko-odslotna. Odvažanje bo olajšano po novi železniški zvezi preko portugalske kolonije Augola.
Zaposlenost ameriške jeklene industrije je padla na 30 odstotkov normalne produkcije, kar je najnižje stanje po letu 1919. Na 50nodstotno zaposlenost v jeseni se ne računi več.
Produkcija petroleja y Oklahomi, enem najbogatejših ameriških petrolejskih distriktov, je v zadnjem času zelo restringirana, deloma do 20-odstotkov.
Philipsovo podjetje v Holandiji bo obrat zopet omejilo in bo odpustilo na novo 900 delavcev. Sedaj je skupno število delavcev 8900.
Naši gospodarski krogi na Češkoslovaškem.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine daje o potovanju predstavnikov našega gospodarstva na Češkoslovaško, ki bo trajalo od 7. do 13. septembra, naslednja pojasnila:
Potovanje se bo vršilo v interesu napredka trgovine med obema državama, ki zlasti zdaj po sklenitvi trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo zasluži večjo pozornost. Potovanje bo imelo resen program in mu bo svrha praktična korist tako za obiskovalce, kakor za domačine. Po poročilih iz Prage vlada tam že veliko zanimanje za ta obisk. Veliko število češkoslovaških in-dustrijcev, uvoznikov in izvoznikov se udeleži sprejema naših gospodarskih krogov, da pride tako z njimi v direkten
iStik.
V	programu je nekaj zelo važnih prireditev splošnega pomena, ki naj pomagajo ustvariti kontakt med našimi in češkoslovaškimi industrijci in gospodarskimi krogi. Tako bo 7. septembra prirejen na praškem velesejmu »Jugoslovanski dan«, posvečen jugoslovanskemu gospodarstvu. Ta dan bo pomemben za obisk jugoslovanskega paviljona, ltazen zastopnikov oblasti in korporacij bodo prisostvovali tudi naši gospodarski krogi.
8. septembra dopoldne bo ogled češkoslovaških industrij in tovarn. Istega dne bo tudi seja interesentov za jugoslovansko proizvodnjo in konferenca češkoslovaških kmetijskih zadrug z našimi kmetijskimi zadrugami, da bi se dosegle med njimi čim tesnejše zveze in sodelovanje. Razen tega se bodo vršili sestanki zastopnikov industrij po skupinah. Da
f Ivan Kastelic.
Dne 11. t. m. je preminul v Ljubljani ugledni trgovec, tovarnar in posestnik g. Ivan Kastelic, solastnik trgovine s papirjem na debelo Kastelic in drug. Pokojni je bil eden naših najpodjetnej-ših trgovcev. Pokojnik je bil najprej ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani, nato pa je ustanovil trgovino s papirjem na debelo, ki je izredno dobro uspevala. Bit je zastopnik Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode in solastnik podjetja Črna-Kaolin, družbe, ki je eksploatirala kaolinske rudnike. Bil je tudi solastnik Jenčičeve opekarne v Mengšu ter se je tudi drugod udejstvoval na gospodarskem polju. Pokojni Kastelic je bil izredno marljiv, blag in dober mož, rad je pomagal vsakomur in kjerkoli je le mogel, delal je pa po znanem reku, da levica nikoli ne sme vedeti, kaj dela desnica. Bil je skromen, delaven kot mravlja in je užival v gospodarskih krogih največje zaupanje in simpatije.
pokojnikom žaljujejo rodbine Kasteličeva, Hladkyr Marčan in Gjud. Odličnemu trgovcu in vzornemu gospodarju ohranimo časten spomin, težko prizadetim rodbinam pa naše iskreno sožalje!
BOJ PROTI BREZPOSELNOSTI v USA.
Hoover hoče izvesti javna dela v znesku 300 milijonov dolarjev in tako omiliti brezposelnost. Proti temu načrtu je pa vodja delavcev in predsednik delavskih sindikatov W-illiam Green in prihaja z lastnim načrtom. Pravi, da je v USA šest milijonov brezposelnih in da bi tudi v slučaju, če bi ves od Hooverja določeni znesek ostal v rokah delavcev, zaslužil vsalc delavec samo 50 dolarjev na leto. Green predlaga sklicanje konference finančnih, agrarnih in gospodarskih strokovnjakov ter delavskih zastopnikov; konferenca naj bi izdelala načrt, ki bi zagotovil radikalno odpomoč. Drugače bo število brezposelnih naraslo že to zimo na sedem milijonov, kar bi pomenilo polom gospodarskega ustroja USA. Prišla bi nova in še hujša brezposelnost. Do uresničenja od konference izdelanega načrta naj bi se brezposelnost omilila na ta način, da bi se namesto petih delovnih dni vpeljali dvakrat po trije delovni dnevi z dvema posadoma, s čimer bi dobilo delo dvojno število delavcev. Sicer bi bile mezde manjše, a vsak delavec bi zaslužil vsaj vsakdanji kruh.
bodo mogli udeleženci čim pl-odono-sneje izkoristiti pičlo odmerjeni čas, bodo razdeljeni po skupinah tako, kakor določa program. Program je glede na resne razmere in na jesensko delovno sezono sestavljen tako, da bo obisk kar mogoče kratek, vsega skupaj 0 dni, in da se bo ta čas najraeijonalneje izrabil, obenem pa bo potovanje po možnosti poceni. Stroški bodo znašali ali ‘2350 iDin za vožnjo v II. razredu od Maribora do Prage in povratek na državnih železnicah do meje v Subotici ali Koprivnici, dalje vi-diranje potnih listov za Avstrijo in Madžarsko, stanovanje v prvorazrednih hotelih in hrana za 6 dni, in vožnja z avtobusi — ali pa 1450 Din. V drugo ceno je všteta samo vožnja z železnico in avtobusi ter vidiranje potnih listov, ni pa všteto stanovanje in tudi ne hrana.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine se nadeja, da se bo zbralo mnogo predstavnikov našega gospodarstva, ki bodo porabili to priliko in pokazali češkoslovaškim bratom zanimanje, ki ga imajo zanje tako v gospodarskem, kakor tudi v političnem pogledu. Zato je Zavod razposlal vsem gospodarskim ustanovam tiskan program, v katerem jih vabi, naj -opozore svoje člane na to potovanje in naj se ga tudi sami po svojih delegatih udeleže.
Vsa pojasnila daje propagandni odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, iBeograd, Negoševa 5, telefon 3475 in 6394. Prijave se sprejemajo do vštetega 25. avgusta. Priložiti jim je treba tudi potnico, potrjeno od naših oblasti.
Sestanek sadjarjev v Veliki Nedelji.
V	nedeljo 2. avgusta se je vršil veliki vadjarski sestanek v Veliki Nedelji in minulo nedeljo pa pri dv. Lenartu in je bila udeležba ogromna. Predaval je predsednik Društva sadnih trgovcev za Dravsko banovino v Mariboru g. Rudolf Pevec iz Ormoža, ki je žel za svoja stvarna izvajanja vsestransko priznanje. Vsebina govora je bila, podučiti sadjarja o določenih sortah, kako se poprijeti sadjarstva, gojiti prave zahtevane sorte, katere zahteva svetovna trgovina, dokazoval sadjarjem o novem pravilniku za Izvoz sadja, da tudi sadjar naj pojmuje in stoli svojo končno dolžnost, da bode naše sadje pridobilo odnosno obdržalo isti sloves v svetovni trgovini, kakor si ga faktično zasluži. Nekatera precizna in dokazljiva izvajanja so poslušalce do solz ganila in tako je lepo zborovanje zaključil s prošujo-apejom na sadjarje in mladino, da se poprime edino še plodo-nosne panoge sadjarstva, katera je za dobrobit sadjarju, za okraj kinč, za občino dohodek in za državo pa napredek. Z zahvalo so se sadjarji poslavljali od njega s pozivom, da jih zopet kmalu poseli. Takšna zborovanja so hvalevredna in velike važnosti za ves okraj, osobito pa za kmetovalce-sadjarje kot takšne. Tako je društvo priredilo v treh mesecih celo vrsto takšnih važnih sadjarskih shodov in pokazalo, kako se mora iti sadjarjem s stvarnimi poduki na roko in jim dokazati, da je prišel moment, ko 'mora sadjar odbijati svetovno konkurenco, iti roko v roki, ramo ob rami za boljšo bodočnost in po možnosti omiliti to socijalno bedo Proč osebnosti, proč strankarstvo, pojdimo skupno na pomoč kmečkemu sadjarju.
POMORSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE S ŠPANIJO.
Odkar je družba »Oceania« pričela z rednim parniškim prometom v Španijo, eo se poleg stavbnega lesa močneje razvile tudi druge izvozne panoge v smeri proti Franciji in deloma tudi proti Španiji; parniki, ki gredo v Španijo, obiščejo namreč tudi francoska pristanišča. Ta močnejši promet velja zlasti za živino. Sedaj se pogaja »Oceania« z veliko trgovsko tvrdko v Španiji glede opreme vsaj dveh parnikov za izvoz zaklane živine. Ministrstvo za trgovino in industrijo se za to prav posebno zanima.
TEDENJ
KX>ebvftp( m ^rftrr Devizno tržišče.
Tendenca spremenljiva, pri (Jurihu čvrsta.
Pretečeni teden je zaključil na Ljubljanski borzi z nekoliko manjšim prometom od predzadnjega tedna (20,521.032 dinarjev 50 para), t j. s 16-506 mili j. dinarjev. Od celotedenskega prometa je bilo posredovanjem Narodne banke zaključeno v celem za 4-281 milij. Din deviz in sicer največ Curilia (2-021 milij. dinarjev), Prage (1-325 milij. Din) ter Dunaja (818 tisoč dinarjev), poleg tega pa še po par zaključkov Amsterdama in Pariza. Nasprotno je bila pretežna večina zaključkov perfektuirana vsled znatne ponudbe privatnega blaga. t. j. za preko dvanajstinčetrt milijona dinarjev, med drugim največ Londona (za 4-014 milij. Din), zatem dokaj manje Dunaja (2-304 milij. Din) in Trata (2-132 milij. dinarjev), dalje Ne\vyorka za 1-620 milij. dinarjev, Berlina za 892 tisoč dinarjev, Curilia pa za 648 tisoč dinarjev, Amsterdama za 188 tisoč dinarjev, Prage za 159 tisoč dinarjev, Varšave za 94 tisoč dinarjev ter končno par zaključkov Pariza in malenkost Budimpešte in Bruslja.
Na poedinih borznih dnevih so bili doseženi ti-le dnevni devizni premeti:
3. avg. Din 7,578.370-7(5 London-VVien-Curih
4. avg. Din 1,440.452-28 Curih-Newyork-London
5. avg. Din 1,985.451 02 Ilalia-London-Wien 0. avg. Din 4,020.719 24 London-VVien-Curih 7. avg. Din 1,475.19913 P.raha-Curih-VVien tedaj na ponedeljkovem borznem sestanku največji, a na torkovem najmanjši, dočim so na vse te dneve prevladovali zaključki v devizah London—Curih, Dunaj in Trst, a le deloma Praga.
Devizna tečajnica pretečenega tedna obeležuje le bolj neznatne oscilacije. Dočim je Curih, Newyork in Praga beležila s tendenco navzgor, so vse ostale devize utrpele večje ali manjše tečajne padce, kot je razvidno iz tehle notic (z dne 3. in 7. t. m.), (prva številka znači -blago, druga denar):
Amsterdam 2273-44—2280-28, 2272-62—2279-46 iiruselj 787 08— 790 04,	785-79— 788-15
Curih 1099 35—1102-65, 1100-55—1103-85 Dunaj	79207—	794-47,	791-83—	794-23
London	274 12—	274-94,	273-92 —	274-74
Newyork 5630 00—5647-00, 5632-03—5649-03 Pariz 221-30- 221-96, 221-10- 221-76 Praga	166-99-	167-49,	167-06-	107-56
Trst	295 16—	296-06,	‘294-93—	‘295-83
Tokrat je došlo do zaključka tudi v devizi Varšava in sicer 3. t. m. po intervencijskem tečaju 631-46—633-36.
Efektno tržišče.
Tendenca zelo mlačna.
Tečaji so ostali tekom zadnjega tedna brez izprememb, izvzemši Blairovih posojil, ki so bila nudena: 8% Din 87-—, 86-—, 80-—, 82"— in zopet 80-— (dne 7. t. m.), ter 7% Din 73--, 78-—, 70-—, 71’— in v petek 7 t. m. zopet 70-—. Zaključena je bila 7. t. m. samo Kranjska industrijska družba po 328-— Din.
Lesno tržišče.
Tendenca slaba.
Situacija na lesnem tržišču se pretečeni teden ni spremenila. Pojavili so se
XV. Mednarodna konferenca dela.
(Nadaljevanje.)
Taka sestava delegacij se nikakor ne more dovesti -v sklad z zvezanostjo soci-jalnih in ekonomskih vprašanj in zato bi bilo dobro, da bi se dodali delegacijam ob priliki konferenc, na katerih dnevnem redu bi -bila gospodarska vprašanja, strokovnjaki iz vrst v gospodarskih vprašanjih poučenih resorov in organizacij.
Ves prvi teden konference je bil posvečen kritiki poročila direktorja, katera kritika je imela ta skupen značaj, da so bili vsi s poročilom nezadovoljni. — Med tem, ko so namreč delavski delegati stavili v akcijo MUD in poročilo direktorja trdno nado na brzo ozdravljenje krize na podlagi konkretnih mednarodnih mer, so v tem delodajalski delegati obravnavali preveč nerealno pojmovanje
lANSKl-BORZi
*
kupci iz Italije, ki so kupovali trame. Povpraševanje je bilo 1 e po letošnjem blagu, a cene, ki so se nudile za to blago, so bile tako nizke, da ni prišlo do večjih -zaključkov. Inozemski trgovci dobe od malih producentov letošnje blago po nizki ceni, a to le tupatam kali vagon.
8 tem pa, da oddajajo manjši producenti letošnje blago po cenah, Iti bi odgovarjale cenam starega blaga, ki se radi kvarljivosti -mora oddati, ogromno kvarijo in ogrožajo cene v tramih nove produkcije Zadnji čas bi bil, da se ta direktni izvoz, če že ne vsaj nekoliko organizira, pa vsaj otežkoči od strani raznih organizacij, ki so se osnovale in se še vedno snujejo v zaščito naše lesne trgovine.
Kakor čujemo, se je vršilo te dni zopet zborovanje na Sušaku v svrho ustanovitve lesnega kartela. Udeležili so se tega zborovanja interesenti iz Savske in Dravske banovine. Sedež tega kartela je na Sušaku.
V	drugih vrstah lesa ni nobene izpre-membe. V dr vali se išče le blago zimske sečnje. Gene v oglju so pa popustile.
Povpraševanja.
Bukove doge: 20 nun debeline, 90 cm dolžine; 15 mm debeline, 105 cm dolžine. — Franko meja Postojna tranzit.
Bukova -drva z nekaj hrastovimi, večina bukova, gabrova, bratova, dolžina 30/35 cm, Iranko mej,a.
Hrastove okroglice, suhe in bukove okroglice do 8 cm premera. Vse zdravo in suho Iranko meja.
300 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 13 mm debelino (vezano).
150 komadov parjene bukovine, I. do 11., od 14 cm naprej, 20 nun debeline (vezano).
50 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 40 mm debeline (vezano).
3 m3 parjene bukovine, I. do 11., od 14 cm naprej, 13 111111 debeline.
1 vag. 3 m3 parjene bukovine, I. do II. od 14 cm naprej, 20 111111 debeline.
2 ni1 parjene bukovine, 1. do 11., od 14 cm naprej, 27 111111 debeline.
2 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cin naprej, 40 111111 debeline.
1 vag. 5 1113 parjene bukovine, I. in II., 40 111111, od 14 cm naprej, 3 m3 parjene bukovine, I. ali I. do II., 50 111111, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. ali ]. do 11., 90 111111, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. -ali I. do II., 100 111111, od 14 cm naprej, 5 m3 naravne bukovine, očeljene. I. do II. kvalitete, 38 111111 debeline, od 2 do 4 111 dolžine.
Parjena bukovina se razume v dolžini od 2 do 4 111 s 15%, od 1 do 190 111.
Ca. 20 m3 naravne bukovine, od ‘20 do 30 cm, debelina 100 -ali 110 ali 120 111111, dolžina vse samo 2-50. Cene najnižje Iranko Sušak pristanišče.
Tedaj 13. avgusta 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M		2276-20	2283-04
Bruselj 100 belg Budimpešta 100 pen«r8 . Curih 100 fr. . . .	786‘64 1101-75 793-79 274-39 5638-18 221-34 167-24 295-37	789 — 1105-05 796-19 275-21 5655-18 222-— 167-74 296-27
Dunaj 100 šilingov . . . London 1 funt	 Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 fr. .		
Praga 100 kron .		
Trst 100 lir . .		
problema brezposelnosti, izraženo v prvem delu poročila. Delodajalski delegati so predvsem ugovarjali poročilu g. Thomasa iz razloga, da nima enotnega okvirja in programa, ki naj bi služil za osnovo sistematičnega proučevanja vzrokov krize in -sredstev za nje ozdravitev.
V	poročilu se navajajo vzroki ciklične in endemične krize, navajajo se pojavi nacionalnega in mednarodnega obeležja brez ugotovitve vzajemnosti in zveze in ne da bi se obravnavali metodično.
Kar se tiče poedinih delov, je treba -poudariti, da je poročilo zelo rezervirano v pogledu teorije visokih dnin, bolj kakor je bilo v prošlem letu, pač pa se zato spušča v druga vprašanja, kakor je vprašanje zmanjšanja delovnega časa, uvedbe zavarovanja proti brezposelnosti, katera vprašanja bi lahko dovedla, ako bi se uvedlo -vsako za sebe, do nadalj--nega povečanja proizvodnih stroškov in budžetnih izdatkov, kar bi se končno prevalilo, tako da bi se zmanjšala proizvodnja in povečala brezposelnost.
Poročilo so sploh dovolj ne izraža proti avtoritativnim meram države in privatne incijative, katere onemogočuje-jo funkcijo ni ran j e gospodarskih zakonov v pravcu avtomatičnega ustvarjanja gospodarskih rezervnih sil, kar sauio po sebi že vodi do ozdravljenja gospodarstva. On v resnici iznaša gotove pojave, kakor je carinski protekcionizem ali pa pojave, ki potekajo iz slabih ekonomskih pogojev radi nedostajanja sigurnosti i. t. d. Z ozirom na to >bi se predhodno 'morale uveljaviti mere za pobijanje protekcionizma, mere sigurnosti in razorožitve, mere, ki bi pravičneje razporedile kredite, kapital in podobno.
Poročilo ugotavlja prav isto potrebo, kakor so jo navedli delavski delegati, da bi se namreč uvedlo kontroJirano gospodarstvo, katero bi upravljala in organizirata država. Tako gospodarstvo pa je mogoče le v politično popolnoma av-lokratični državi, katera je zadostno velika tako za proizvodnjo vseh gospodarskih panog, kakor tudi za potrošnjo svojih proizvodov. Samo taka država, ki je razen tega v stanju popolnoma kontrolirati svojo proizvodnjo in potrošnjo, svoj uvoz in izvoz predmetov vsake vrste, kapitala in delovnih sil, lahko misli pri današnjem razvoju gospodarstva in izmenjave dobrin na v6deno gospodarstvo ((Economie dirigče). Tako gospodarstvo je bilo sioer mogoče tudi v nier-kantilistični dobi, ko je bila proizvodnja skrčena in izmenjava dobrin omejena. Toda ogromen napredek, ki ga je gospodarstvo od tega dne zabeležilo, imu omo-gočuje danes ugoden razvoj samo s pomočjo popolnoma svobodnega funkcijo-niranja gospodarskih zakonov. Ono se mora torej osvoboditi teh raznih okovov, p redno bi se pristopilo k podvzemauju mer v pravcu njegovega nadaljnega razvoja.
O	vprašanju delovnega časa v premo-gokopih je podal ekspert in namestnik našega delodajalskega delegata g. dr. Gregorič zelo interesantno poročilo, katerega prinašamo v izvlečku.
Vprašanje reguliranja delovnega časa v premogokopih je bilo že na dnevnem redu lanske Mednarodne konfernce dela. Tedaj je bilo sklenjeno, da se najprej redigira in izglasuje konvencija o delovnem času delavcev, zaposlenih v podzemeljskih rudnikih rujavega in v rudnikih črnega premoga. Za rudnike rujavega premoga bi se morala 'leta 1931. izdelati posebna konvencija. Ker pa konvencija za rudnike črnega premoga ni dobila v plenumu konference dvetretjin-ske večine, je s tem propadla.
Za letošnjo XV. Mednarodno konferenco dela je pripravil MUD načrt konvencije, ki bi se tikala vseh rudnikov črnega in rujavega premoga.
Vprašanje delovnega časa v premogokopih se je najprej razpravljalo v posebni komisiji, v kateri je bilo 48 predstavnikov, po 16 iz grupe vladnih, delodajalskih in delavskih delegatov.
Jugoslovanska delodajalska delegacija se je ravnala po sledečih principih: 1. Za rujavi premog ni potrebna posebna konvencija, ker že Washingtonska konvencija zadostuje in ker so pri nas delovne in ekonomske prilike drugačne od onih v premogokopih črnega premoga. 2. Če se pa že absolutno hoče, da se tudi na rujavi premog razteza konvencija, tedaj naj se posebna konvencija nanaša samo na one delavce, ki delajo pod zemiljo na osnovi osemurnega delavnika, oziroma na podlagi Washingtonske konvencije. Po istih načelih so postopale tudi druge delodajalske organizacije proizvajalke rujavega premoga (Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Portugalska).
Radi tega so predstavniki premogo-kopne industrije zgoraj omenjenih držav predložili komisiji za premog predlog, da se za rudnike rujavega premoga izdela posebna konvencija, s katero bi se delo delavcev, zaposlenih v podzemeljskih rudnikih, reguliralo na bazi Wa-shingtonske konvenoije.
Ob tej priliki je predstavnik jugoslovanske delodajalske organizacije v ko-jnisiji za premog g. dr. C. Gregorič imel govor, v katerem je zlasti poudarjal, da bi se Jugoslaviji, kakor tudi drugim državam z majhno proizvodnjo rujavega premoga storila krivica, če bi se za njen rujavi preanog uporabile iste določbe kakor za črtni.
(Nadaljevanje »ledi.)
KAM NAJVEČ IZVAŽAMO IN 01) KOD NAJVEČ UVAŽAMO.
V	prvem polletju 1931 je naša kraljevina izvozila v Italijo za 055 milj. dinarjev blaga (28-31%> od našega celotnega izvoza), v Avstrijo za 352 milijonov dinarjev (15,22D/o), v Nemčijo za 309 milijonov Din (13’37°/o), na Češkoslovaško za 196 milijonov Din (8'49°/o), na Ogrsko za 182 milijonov dinarjev (7-90°/o), na Francosko za 115 milijonov dinarjev (4-99%), na Grško za 90 milijonov dinarjev (4'15°/o), v Švico za 86 milijonov dinarjev (3-71%), v Španijo za 44 milijonov dinarjev (l'92°/o), na Poljsko za 42 milijonov dinarjev (l-82°/o), na Angleško za 40 milijonov dinarjev (l-76°/o), v Belgijo za 30 milijonov dinarjev (1‘34%>), v Zedinjene države Ameriške za 25 milijonov dinarjev (l’09°/o). V ostale države smo izvozili manj nego l°/o od celotnega izvoza, n. pr. v Tunis za 10'4 milj. Din, v Argentini jo za 16-4 milj. Din, v Egipet za 12 8 milj. Din, v Sirijo za 9'7 milj. Din, na Holandsko za 9-7 milj. Din, v Albanijo za 8‘8 milj. Din, v Maroko za 7-6 milj. Din, v Alžir za 7-4 milj. Din, na Kanarske otoke za 6 8 milj. Din in v angleško Indijo za 65 milj.. Din. — V vse ostale države sveta smo izvozili samo l'54°/o od celotnega uvoza.
Po razmerju uvoza v našo kraljevino se vrste uvozne države sledeče: Nemčija 4B6-9 milj. Din (18-845°/o od celotnega našega uvoza), Češkoslovaška 437-5 milj. Din (10-95°/o), Avstrija 408-1 milj. Din	(15-82°/o),	Italija 275 mil.	Din
(10-67°/o),	Anglija	195-6	milj.	Din
(7’58°/o),	Ogrska 129	milj.	Din (5°/o),
Francija 112 7 milj. Din (4-37°/o), Zedinjene države Ameriške 104 milj. Din (4-03°/o),	Brazilija	57-9	milj.	Din
(2-24°/o), angleška Indija 53-7 milj. Din (2-08%),	Rumunija	za 48	milj.	Din
(1-89°/q),	Švica za	48-4	milj. Din
(l-88°/o), Argentinija za 389 milj. Din (l-51°/o),	Holandska	33-0	milj. Din
(l-32°/o), Poljska 32-1 milj. Din (l-25%>), Belgija 27"6 milj. Din (l-07°/o), Grčija 17‘4 milj. Din (0'680/u), Urugvaj 16 milj. dinarjev (0"62°/o), Kina 7*7 milj. Din (0-30°/o), Švedska 7-2 milj. Din (0-20°/u). Iz ostalih držav sveta (62) smo uvozili
l-6°/o blaga od našega celotnega uvoza.
Že v 24 urah
leke, klobuke itd.
Škrabi in svetlollka srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
jlmbue^dmi
Jesenski sejem v Leipzigu. Letos se vrši ta sejem od 30. avgusta do 3. septembra. V njegovem okviru se vrši v devetih lopah razstavnega prostora sejem za stavbno, hišno in obratno potrebo. Z imenom »hišna potreba« se ozna-ča vse orodje, naprave in mali stroji, ki služijo za olajšanje dela v kuhinji, stanovanju, pri pranju, za negovanje zdravja in telesa, za razsvetljavo, kurjavo itd. V označbi »obratna potreba« vidimo orodje in stroje manjše vrste za obdelovanje kovinskega, lesenega i. dr. blaga, predmete za opremo obratov in delavnic, železno in jekleno blago, elektrotehniške izdelke itd. Obiskovalci sejma imajo na domačih in inozemskih železnicah 25-odstoten popust.
Kraljev teden.
17.	avgusta letos bo minilo deset let, odkar je po smrti kralja Petra I. Osvoboditelja zasedel prestol Nj. Veličanstvo kralj Aleksander 1. Vsa država bo ta radostni dan proslavila s posebno slovesnostjo, saj je naš narodni kralj uspel v teh desetih letih svoje vlade prouik-niti s svojo ljubeznivostjo, z ostrim umom in s svojo dobrohotnostjo v srca vseh jugoslovanskih državljanov. — Mesta in pokrajine bodo tekmovale kdo bo bolj imenitno in primerno proslavil 10-
■ nico kraljevega vladanja. Ljubljanski občinski svet se je tudi že bavil s tem vprašanjem ter je poleg drugih sklepov tudi enodušno sprejel nasvet, naj jesenski festival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec v odkritju spomenika kralju Petru L, nosi ime kraljevega tedna. S tem se enako oddolžimo spominu Kralja Osvoboditelja in hkrati dostojno proslavimo obletnico vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. — Ogromne množice, ki bodo privrele v Ljubljano k odkritju -spomenika kralju Petru, se bodo udeležile tudi vseh drugih gledaliških in pevskih svečanosti ter bodo pod geslom ;>Kraljevega tedna«, strnjene v mogočne falange, manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja in združene domovine.
J. HLEBŠ
družba se o. z.
UUBUANA, Sv. Petra cesta 33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
Svetovne borze v znamenju
baisse.
Velike svetovne 'borze so bile v tednu od 25. julija do 1. avgusta nadalje pretežno slabe. Negotovost glede poteka nemške finančne krize, zgube zlata v Londonu in pojemanje izgledov za bližnje ozdravljenje svetovne gospodarske krizo, vse to je imelo povsod močen vpliv deprimiranja in so razen Milana vse v spodnjem seznamu navedene borze imele nove, deloma prav občutne tečajne zgube. Tu podamo seznam:
				00
Konec 1. 1927. — 100	M S 95 a & >0 C5	7.-18 1931	, 7.-23 1931	. 7.-1. 1931
	C3 1-*		00	10
	N	tH		
Berlin	113(5			—	—
London	102-6	42-8	39-7	3GG
Pariz	150-8	81-7	771	75-7
Brusolj	133-8	45-2	410	40-5
Amsterdam	104-5	44-9	42-4	40-2
Stockholm	1090	60-5	559	52-8
Ziiricli	101-0	600	00-7	59-5
Dunaj	91-4	45'2	450	44-5
Budimpešta	109-2	—	—	—
Praga	108-3	703	660	64-2
Milan	124 0	72-1	71-1	715
Nevvvork	1373	77-4	765	74-6
Iz delniških indeksov desetih najvažnejših efektnih trgov sveta izračunjeni mednarodni borzni indeks (leto 1927 =z 100) je v tednu od 25. julija do 1. avgusta zopet padel, kakor nam pravi gornji seznam, in sicer za nekaj več kot 2 in pol odstotka od 57*5 na 58-0 odstotkov. Tako je padel ta indeks vteku sedanje baisse-dobe, kri traja vobče že od začetka julija dalje, skupno za 13 odstotkov.
Če gledamo nazaj na 1. 1929., na dobo pred velikim krahom v Ne\vyorku, vidimo na borzah velikanski padec. Berlin in Budimpešta 1.1. m. sploh še nista no-tirala, drugod pa vidimo sledeče: Lon-doski tečaji so od pričetka L. 1929. do 1. avg. 1.1. padli skoraj za tretjino, pariški več kot na polovico, bruseljski pod tretjino, amsterdamski za več kot 60 odstot. stockholmski več kot za polovico, aiirich-ški za d oblih 40 odstotkov, dunajski za več kot polovico, praški za 40 odstotkov, milanski za 42 odstotkov in newyorški skoraj za 46 odstotkov. Kakor vidimo, so izgube velikanske. Semintja si kakšna borza opomore, pa zato pozneje tembolj pade, kar se zlasti opaža pri Newyorku.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6 8 inni, mašinsko 4—C mm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECI RUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telefon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ NA DRŽ. TRG. AKADEMIJI V MARIBORU.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je otvorilo z odobrenjem kr. banske uprave lani enoletni trgovski tečaj z namenom, vzgojiti strokovno usposobljen in narodno vzgojen trgovski naraščaj.
Učni načrt zavoda, ki si je že v kratki dobi obstoja pridobil splošno zaupanje naše trgovske javnosti, je tako sestavljen, da daje učencem solidno splosno izobrazbo v trgovskih poslih in jih uspo-so bi ja za službo v trgovskih in industrijskih podjetjih, kakor tudi v državnih uradih. V trgovskih predmetih, trgovinskem računstvu, knjigovodstvu i dr., ki se jim posveča posebna pozornost, se uporabljajo vsa moderna tehnična pomagala, ki so se obnesla že v inozemstvu, strojepis in stenografijo poučujejo priznani praktiki melodično in iz teh predmetov se vrše po ameriškem vzoru tekmovanja, ki so pokazala že lani prav dobre uspehe. Spretno vodstvo in tako strokovno kakor metodično odlično učno osobje, ki se sestaja iz profesorjev trgovske akademije, utrjujeta šoli sloves, ki ga nima zlepa kak podoben zavod in jamčita hkrati za popolen učni uspeh.
■Posebna prednost tega tečaja je to, Ja se na njem že od vsega počet ka navezujejo prijateljski stiki -med trgovstvom in tečajniki, kar je za njih izrednega pomena. Trgovcem - članom Slovenskega trgovskega društva je namreč poverjeno nadziranje zavoda in zaključnim izpitom prisostvujejo poleg ministrskega odposlanca tudi odlični 'zastopniki našega trgovstva, ki z nagiajanjem boljših učencev vzpodbujajo ambicijo mladine. Zalije se brigajo tudf zastran službe.
Z nizko šolnino ir z znatnim popustom pri najrevnejših se omogoča obiskovanje šole tudi revnim dijakom.
Posebno se opozarjajo na ta tečaj oni podeželski trgovci, ki ne morejo dati iz enega ali drugega vzroka svojih sinov in hčera v dvora/redno trgovsko šolo ali pa na trgovsko akademijo, da jim dajo vsaj eno leto potrebne in praktične trgovske izobrazbe.
Ustmene in pismene prijave, podprte s potrebnimi listinami (zadnje spričeva-
lo,	krstni list) se sprejemajo dnevno pi i ravnateljstvu Enoletnega trgovskega tečaja, Zrinskega trg 1/1.
Sledeče veletržne indekse za mesec julij je izračunala Narodna banka: rastlinski produkti 78‘9 (junij 77-8), živalski produkti 74-7 (71-8), mineralni produkti 76-0 (77-4), industrijski produkti 71-3 (71-7), skupni indeks 74-4 (73-8); izvozni predmeti 75-3	(73-7),	uvozni
predmeti 69-4 (70-1).
Zactierlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. — „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16.
Trpovinska bilanca Avstrije v prvem
polletju. Uvoz v Avstrijo za mesec januar—junij t. 1. je izkazan s 1100-1 milijoni šilingov (lani 1393 milijonov), izvoz s 670-2 milijoni (lani 9449); uro/. je padel napram prvi lanski polovici za 286-9 milj. šil., izvoz za 274-7, torej oba približno enako. Lanska pasivnost je znašala 448-1 milj. šil., letošnja 4.15-9 milj., torej tudi približno enako. Pri uvozu opazimo zlasti padec glede surovin in polfabrikatov (od 299-2 na 244-1 milj.) ter fabrikatov (od 544-8 na 4189); pri izvozu prav tako padec fabrikatov (od 679-6 na 488'5) ter surovin in polfabrikatov (od 224 na 140-4 milj. šil.).
Vpisale so se nastopne f i i' m e :
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Avtomat - tovarna avtomatov«, družba z. o z.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja avtomatov za čiščenje čevljev po izumu družabnikov Ravnikarja, Hebeina in Kocijančiča, ter različnih drugih avtomatov po izumih pred označenih družabnikov.
Družbena pogodba z dne 25. junija 1931.
Družba je sklenjena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 21 tisoč dinarjev. Stvarna vloga v vrednosti 9000 Din donešena.
Poslovodje:	Žagar	Karol,	trgovec	v
Ljubljani, Resljeva cesta 9.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. junija 1931. — Firm.
608/31 — Kg C I V 294/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Bistra-avtoprevozniška družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet družbe je izvrševanje prevoza ljudi, prtljage in blaga z avtomobili v Dravski banovini.
Poslovodje: Hojak Rafael, avtopodjet-nik v Domžalah.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, ,)dd. III., dne 13. junija 1931. — Firm.
526/31 - Rg C IV 286/1. s!;
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »1'abrika Manufakture Vuko-jieie, družba z omejeno zavezo« odnosno
v	francoskem prevodu »Fabrique des Manulactures VukojiCič, societe a re-sponsabilite limitee«.
Obratni predmet: industrijsko in trgovsko izvrševanje produkcije in razpečavanje volnenih in bombažnih manu-lakturnih izdelkov ter drugih podobnih tkanin na ozemlju kraljevine Jugoslavije, posebno eksploatacija manufaktur-nih izdelkov Vukojičič v Zemunu.
Družbena pogodba dne 17. junija 1931 opr. št. 17.932 z dodatkom dne 14. jul. 1931 opr. št. 17,981.
Družba je ustanovljena za dobo petih let, to je do 3. junija 1936 in se lahko podaljša še za dobo petih let.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 100 tisoč dinarjev.
Poslovodje: Faudella Avguštin in Simone Ivan, oba iudustrijalca v Zemunu.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931. — Firm.
589/31 —'Rg C V 1/1.
*
Sedež: Ljubljana
Besedilo:	»Jugopražarna«	in	tovarna
liranil, družba z o, z.
Obratni predmet: Obratovanje pražar-
ne za praženje kave vseh vrst za tuj in lasten račun. Izdelava vsakovrstnih hrani'., kav in kavinih nadomestkov in kon-
zerv. Mlenje kav, sladkorja in dišav. — Nakup za to potrebnih strojev, polfabri-katov in surovin. — Prodaja gori navedenih izdelkov in vsakovrstnih nadomestkov in konzerv. — Udeležba pri enakih podjetjih, snovanje podružnic.
Družba pogodem z dne 9. junija 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 30 tisoč dinarjev.
Poslovodji: Pestotnik Ivan, trgovec v Ljubljani, Murnikova ulica št. 22; Kralj Ivan, trgovec v Ljubljani, Breg št. 16. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1931. — Firm. 553/31 — Rg C IV 289/1.
*
Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo: Prva jugoslovenska tovarna orodja za rezanje prebijala in utiskala, družba z omejeno zavezo.
Predmet podjetja je izdelava orodja za rezanje prebijala in utiskala s pripad-ki. Družba je upravičena, nadaljna enaka podjetja v drugih na novo ustanavljati ali že obstoječa pridobivati ali se na že obstoječih udeleževati in sploh opravljati vse tozadevne posle (vkljuoivši pridobitev nepremičnin), ki so sposobni podjetja družbe pospeševati.
Družbena pogodba z dne 12. jun. 1931.
Višina osnovne glavnice: 30.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 5000 dinarjev.
Poslovodje: Tišler Jakob, ključavničar in posestnik, Slovenjgradec štev. 165; Kuhar Franc, mesar in posestnik, Stari trg št. 24; Reiche Oton, poslovodja družbe Reiche & Weisflog, Leipzig.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 15. julija 1931. — Firm.
364/31 — Rg C II 60/2.
*
Sedež: Zamešani,
Besedilo: Gaves Ivan.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki.
Imetnik: Gaves Ivan, trgovec in posestnik, Zamešani, p. Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 23. julija 1931. — Firm. 615/31 — Reg A III 174/1.
Vpisale so se iz preme m b e i n
dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Jesenice.
Besedilo: F. Klinar.
V,sled smrti se izbriše dosedanji imetnik tvrdke Klinar Franc, .vpiše pa se prevzemnica tvrdka Klinar Ada iz Jesenic št. 157.
Dežel., kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 20. junija 1930. — Firm.
569 — Rg A VI 39/2.
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Anton Kolenc, naslednik.
Obratni predmet je trgovina z mešanim blagom in vsakokratnim drugim blagom, zlasti tudi z deželnimi pridelki na drobna; se razširi tudi na izdelovanje alkoholnih pijač mrzlim potom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Colju, odd. I., dne 15. julija 1931.	— Firm.
367/31 — Rg A I 109/7.
Veletrgovina
A. Šarabon
V L ju bij ani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
a
v
O
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
T e 1 e f
26-66
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 400 ovojev strešne lepenke, 2500 komadov strešnega umetnega škrilja, 200 kg lesnega cementa in 2000 kg samotne moke ter glede dobave 200 kg bločnih verig. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg bencina, razne pločevine, gonilnih jermenov, spojk itd. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznih električnih strojev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja državne pšenice v mletje se 1)0 vršila potom licitacije dne 22. avgusta t. I. pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.)
Oddaja gradbenih del se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice Za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Trjiu poročili
Tržne cene v Ljubljani dne 1. avgusta 19B1. Govedina: V mesnicah po mestu: I.' vrste Din 14—17, II. 12—14; na trgu:
I. vrste 14-17, II. 12-14, III. 8—10, jezika 18, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 14—17, ledic 18, možganov 8—17, loja 6—8 Din. — Telečje meso I. 16 Din,
II. 12, jeter 25, pljuč 16 Din. — Prašičje meso 1. 20—22 Din, II. 16—18, III. 14 do 16, pljuč 8—10, jeter 16—18, ledic 25, glave 8, parkljev 4—6, slanine trebušne 12—13, slanine ribe in sala 14
do 15, slanine mešane 13—14, slanine na debelo 14, masti 16—18, šunke (gnjati) 24—25, prekajenega mesa I. 24—25, II. 18—20, prekajenih parkljev 5—7, prekajene glave 8—10, jezika 25 dinarjev. — Za kg koštrunovega 12—14 dinarjev, jagnjetine 18—20. — Konjsko meso I. 8 Din, II. 6 Din. — Za kg krakovskih klobas 32 Din, debrecinskih 32, hrenovk 29—31, safalad 29—31, posebnih 32, tlačenk 24, svežih kranjskih 25, pol prekajenih kranjskih 28—30, suhih kranjskih 35, prekajene slanine 16—18 dinarjev. — Piščanec majhen 10—15 Din, večji 20—30, kokoš 20—35, petelin 20 do 25, raca 25—35, domači zajec, manjši 8—12, večji 15—25 Din. — Za kg karpe 22—28 Din, ščuke 35—40, postr-
vi	50, klina 20, mrene 15—20, pečenke 12 Din. — 1 liter mleka 2-50—3 Din,
1	kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36—40, masla 30—36, bohinjskega sira 24, sirčka 7—8, eno jajce 0-50 do 1 Din. — 1 liter starega vina 16 do 22 Din, novega vina 14—16, čaša piva 3—4-50, vrček piva 4—4-50, steklenica piva 5-50—6. — 1 kg belega kruha 4-50 Din, črnega 4, rženega 4, navadna žemlja 0-50. — 1 kg jabolk 4—8 dinarjev, hrušk 4—10, ena limona 0-75 do 1, 1 kg mandeljnov 50, orehov 10 do 12, luščenih orehov 34—36, češpelj 4 do 8, suhih češpelj 10—12, hrušk 10—12, breskev 16—18, grozdja 8—14, malin 6, 1 liter borovnic 2 Din. — 1 kg kaVe Portoriko 80—84 Din, Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave 1. 90—100,
II. 80—90, III. 66—70, IV. 56—60, kristalnega belega sladkorja 12—75, sladkorja v kockah 14-25, kavne primesi 18, riža I. 9, II. 7, 1 liter namiznega olja
18,	jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg soli morske debele 2-50, drobne 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike
III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti, 40, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. — 1 kg moke št. 0 na debelo 350—375 Din, na drobno 4 Din, št. 2 na debelo 325—355, na drobno
3-75, št. 4 na debelo 270—290, na drobno 3-50, št. 6 na debelo 225—250, na drobno 3-25, kaše 5—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 8—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2-50—3, koruznega zdroba
4—4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke I. 6—7, II. 5, ržene moke 3-50 dinarjev. — 1 stot pšenice 210—220 dinarjev, rži 200—210, ječmena 190 do 200, ovsa 210—230, prosa 190—200, koruze 155—160, ajde 240—255, fižola rib-ničana 275, prepeličarja 325, graha 8 do 10, leče 10—14 Din. — 50 kg premoga 30 Din, 1 tona premoga 460, kub. m trdih drv 100—145, mehkih drv 70 dinarjev. — 1 stot sladkega sena 75 Din, pol sladkega sena 60—70, kislega sena 50—55, slame 50 Din. — 1 kg ajserice
2—4 Din, zgodnjega zelja 2-50, kislega zelja 5, ohrovta 2-50, karfijol 3—10, kolerab 1-50—2, špinače 3—4, paradižnikov 4—5, kumar 0-75—1, 100 kumaric za vkisavanje 8—10, 1 kg buč 0-75—1, graha v stročju 2—4, luščenega graha 6, fižola v stročju 2—4, 1 liter luščenega
3, 1 kg čebule 2—3, česna 10—12, krompirja novega 1—1-25, repe 1, kisle repe
4, korenja 3—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, zelene paprike 8, ma-laneske 8 Din.
Vinocel
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
£>juhlj ana
nudi najfinejši in naj* okusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna :
Ljubij ana, Dunajska c. 1 a, II. nadstfr.
Zahtevajtc ponudbol
Tovarna mesnih izdelkov
Evuld Popovič, Ljubljana
modernizirana in na novo opremljena z naj novejšimi stroji, zaposlene najboljše strokovno moči
priporoča
svoje prvovrstne mesne izdelke
Dostavlja se bla^o po lastnih raznaialcih na dom po vsakokratni dispoziciji, sicer v zgodnjih jutranjih urah. Izven Ljubljano se pošilja blago s prvimi jutranjimi vlaki Naši raznašalci Vas obiščejo dnevno. Ako vsled prezaposlenosti izostane obisk, telefonirajte v delovnem Sasu na št. iil-^7, po delovnem času na številko 21-51.
Cene nizko. Blago vsak dan svežo.
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica ii. 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande. kuverte. časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
LASTNA KIJ IGO VEZNICA
Podpisana tvrdka javlja svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem tužno vest, da je njen družabnik, gospod
IVAN KASTELIC
veletrgovce ir* posestnik
po dolgi in mučni bolezni dne 11. t. m. boguvdano preminul.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 13. avgusta 1931 ob 6. uri popoldne izpred hiše, Lepi pot št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika ohranimo v blagem spominu.
Ljubljana, dne 12. avgusta 1931.
Kastelic Irt drug.
Trgovina s papirjem na veliko.
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje ALEKSANDER KOZI (3
LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44. Telefon 30-41
Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Izvršitev strokovnjaška.	Cene	zmerne.
Telefon 2 513
naročajte le pri domači tvornici katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
JOS. R. PUH, Ljubljana, Gradalka 22
Najnovejše dvokolo z motorčkom,
1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franko
,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4
Ustanovljeno leta 1906.
Najboljši strojil Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka
The
Tj uhljem a
(jvadišče 1C
Telefon
22G8
tke*
S ujmi Št e 56 ulovljeno let. 1909.
«5!
SPEOICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
LJUBLJANA
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. L a s t a o skladišče t direktnim tirom ed glav. kolodvora Cerlaske skladišče. Mastna trošarin* prosto skladišč«. Carinska posredovani«. Prevez pohištva s pohištvenimi vozovi la avtomobili
1
čBrzojavi: SKrispercoloniale JEjubljana — Gele/on Št, 2263
AdL Krisper Coloniale
fasinilt; Josip Verlič
‘Veletrgovina koloni- r;„I,YT>rrn/v Zaloga Jpi?a’, jalnt robe.	ASJIIU*/ MUM raznega zganja in
IterSlir dunajska cesta 33
Ceniki na razpolago 1
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo apr ej
JAKOB FUGI, dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
XsoČna postrežba	‘Ustanovljeno	leta	J840
ŽITNIK PETER
Ljubljana, Ambrožev trg 9
a
TELEFON ŠTEV. 3146
SPLOŠNO KLEPARStVO SPECIALNA IZDELAVA STRELOVODOV
„C O N C O" IZOLACIJE
KLIŠE|E
vs€>/i vrs£ jpa ,foltygra.fi] cl/l-ali risbafr /*vrif M/e
n aj scrlidn 9/še ki a ma
ST-DIU
L1UB LIANA
DAl M AT IN 0 VA13
JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM
od 30. avgusta do 3. sept. 1931
Vzorini sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Seiem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih in potnih olajšavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB
Starčevičev trg 6/1, telefon 75*91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb ali od Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mibajlova 33
Ipgevci 1 ftlavočajto blago pri tvvdbah, hatovo ogla~ šojo v „Tvgovshom listu".
Motvoz Grosuplje
Jomai slovenski izdelek • Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d- J.
Grosuplje pri Ljubljani
MredUtni zaveti xtM. ivejoviizo in industrijo
Cjubljana, PreSerncva ul. 50 (v lastnem posiop/^j
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon št.: 2040, 2457, 2548; interarban: 2706,2806. - Peterson International Banking Code
Obrestovani« vlo
predujmi in krediti vsake
g, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi Ltd.
IVA.V rt.KSH
Lt Tr*ov**o ■
• LTljeHt/ A G
. --	4
S I M < KO!
ll■<K jt r ih U
MICH ALKK. Llubljana