Poštnina plačana v
luarmrm
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 99
Maribor, pondeljek 4. maja 1931
»IVIRA«
MliiH IIHIill lil11! 1 1—1*1 HHi i1 Ul im MUH ii IWWIi PMfflHM W 'M UMIH IfllTO"11 1 "»J'...'I , FliMIO1*! 1iL"lB J 1'M 1' 		\\f pM'i iM 1 i 'iH"M		
**hai a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din	Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
Belgijski jezikovni dualizem
Te ani je belgijski kralj Albert podpisal zakon, ki je za našo zaveznico in Prijateljico Belgijo morda najvažnejši od vseh, kar jih bilo- izdanih v zadnjih sto letih- S tem zakonom ie namreč za Vedno rešen spor, ki je dolga desetletja obstojal med valonskim in flamskim delom države. Kakor znano, Belgija ni tasno in jezikovno enotna država, ampak jo tvorijo francosko govoreči Valonci in germanski Flamci. Prvi žive na severozahodu, zahodu in jugu, drugi pa na severovzhodu in vzhodu današnje Belgije-Vzhodna polovica je skoraj čisto flamska, le proti sredini sta oba naroda medsebojno precej pomešana, zahodni del Pa ie cisto valonski, francoski.
Valonci so kot kulturno močnejši ele-ment in oprti na veliki francoski narod v r®publiki bili vedno prevladujoči belgijski element, zato je razumljivo, da malo flamsko budstvo, ki je jezikovno v najbližjem sorodstvu s Holandci, saj živi del njihovega naroda tudi v zahodni Holandiji, ni moglo doseči enake pomembnosti. Tako je bila francoščina prvotni državni jezik Belgije. V tem jeziku ie poslovala bruseljska vlada, govorilo se je v parlamentu, uradovalo v vseh uradih in poučevalo v vseh šolah, od ljudskih preko srednjih do visokih. Vsi Eniški inteligenti, pa tudi večina preprosil ljudi, so poleg svojega maternega Jezika obvladali tudi francoščino, dočim so bili le redki oni Valonci, ki so znali flamsko.
Prerod v narodnem smislu, ki je zajel vsa evropska ljudstva v prejšnjem stoletju, seveda tudi pri Flamcih ni ostal brez upliva in posledic. Nastajala je flamska literatura, znanost, umetnost,
u!jU-a Ln i? tem narodna zavest, ki je bolj in bolj odločno zahtevala popolno enakopravnost s francoskimi Valonci. Ta enakopravnost pa se je uveljavljala le zelo počasi. Bruselj ni hotel deliti države na dve jezikovni skuninl držal ie francoske tradicije, pinj?: j! ostril, dokler ni izbruhnil do sporov ki so se z ustanovitvijo flamskih narodnih strank m izvolitvijo njihovih poslancev prenesli tudi v parlament. Tl spori so povzročali mnogo debat in tudi vladnih kriz. Mnogokrat je bila ugodna rešitev vladne krize mogoča samo s sodelovanjem flamskih poslancev, z-a vsako po-moč pa Hm je bilo treba dati novih kon-Ceslj- Položaj je postajal napet, dokler ni n«Posf!ed dozorel do obojestranskega priganja, da je za srečno bodočnost in moč Belgije edina rešitev: jezikovna enakopravnost, dualizem.
Tako je prišlo do novega zakona, ki za vedno rešuje vse spore in razdore. Po njein se priznava kot belgijski državni jezik poleg francoščine tudi enakopravna flamščina. V francoskem delu države bodo odslej vse šole francoske ,, 5ynco? 0 ostane tudi bruseljsko vseučilišče francoščina bo tam edini ura-do.valm jezik. y {Jamskem delu pa bo
Konferenca Male antante
MEDNARODNI POLITIČNI POLOŽAJ. — VPRAŠANJE AVSTRI.TSKO-NEMŠKIH CARINSKIH DOGOVOROV IN STALIŠČE DRŽAV MALE ANTANTE.
BUKAREŠT, 4. maja. Na včerajšnji dopoldanski prvi konferenci zunanjih ministrov Male antante, ki se je vršila v palači zunanjega ministrstva, se je razpravljalo o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na bližajoče se majsko zasedanje Društva narodov. Vsi trije zunanji ministri so podali obširna poročila o svojih informacijah o zunanje-političnih dogodkih po zadnji konferenci Male antante. Na seji je bilo vrh tega sklenjeno, da pride na dnevni red današnje dopoldanske seje vprašanje avstrijsko-nemške carinske unije, ki v enaki meri zanima vse tri države, članice Male antante.
Zanimivo je pisanje rumunskega časopisja o rešitvi gospodarske krize, posebno o stališču, ki naj ga zavzamejo države Male antante napram av-strijsko-nemški carinski uniji. Nemški, pa tudi rumunski listi naglašajo, da
mora Rumunija kot agrarna država za vzeti napram avstrijsko-nemški carinski uniji prijateljsko stališče. Splošno se domneva, da zavzema enako stališče tudi Jugoslavija. Nemško časopisje v Rumuniji je vrh tega mnenja, da bo prišlo med rumunskim in jugoslovanskim stališčem na eni ter Češkoslovaško kot pretežno industrijsko državo na drugi strani, do popolnega sporazuma.
Zunanja ministra dr. Beneš in dr. Marinkovič sta položila včeraj na grob neznanega vojaka vence. Opoldne so bili ministri gostje jugoslovanskega poslanca dr. Colaka-Antiča. Banketu so prisostvovali tudi obojestranski poslaniki, finančni minister (Argentoianu in kraljev tajnik Dimi-trescu. Zvečer je priredil rumunski zunanji minister, svojim gostom na čast banket.
Kruaui izgredi u Egiptu
KAIRO, 4. maja. O priliki prihoda Nahas paše, vodje egiptovskih naci-jonalistov, je prišlo včeraj v Beni Sue-fu do krvavih izgredov. Nahas pašo je sprejela ogromna množica ljudstva, ki mu je priredila viharne ovacije. Policija je hotela množico razpršiti, ven dar pa je bila pri tem napadena s kamenjem. Ko je prišla policija v stiska, je posegla za orožje in je počela streljati na demonstrante. Pri tem .ie bilo osem oseb ubitih in 76 ranjenih. Tudi sedem stražnikov je bilo težko ranjenih. Vlada je imela takoj nato sejo, da se posvetuje o položaju. V splošnem se položaj v Egiptu vedno boli poostru je, kar povzroča v Angliji od dne do dne večje vznemirjenje.
Potres u Rngliji
LONDON, 4. maja- V Manchestru in okolici so čutili včeraj precej močen potres, ki k sreči ni povzročil nobene škode, pač pa se je polastila prebivalstva silna panika. Velika večina ljudstva je zbežala na cesto in je bilo prestrašeno prebivalstvo le z naj večjo težavo mogoče pregovoriti, da se je zopet vrnilo v svoja stanovanja.
Italijani hočejo duigniti ..Uiribus Uniti5“
TRST, 4. maja. Iz dobro obveščenih krogov se poroča, da nameravajo Italijani v kratkem dvigniti avstrij-
sko veliko bojno ladjo »Viribus Uni-tis«, ki so jo koncem vojne ; topili v pristanišču v Pulju.
Smrt ameriškega	jerja
NEWYORK. 4. maja. V starosti 92. let je urnrl tu eden na j večjih ameriških bogatašev. George Baker, ki je zapustil 28.000 milijonov dinarjev. Kljub‘svoji visoki starosti je bil Baker predsednik 47 velikih podjetij in je igral v ameriškem gospodarskem življenju veliko vlogo.
mariborsko glečališče
Pondeljek, 4. maja. Zaprto.
Torek, 5- maja, ob 20. uri »Kavalir Miško«. Ab. A.
Kaualir miško
Pod taktirko Lojzeta Herzoga in v režiji Djuke Trbuhoviča je naše gledališče dalo sinoči opereto Kavalir Miško v prevodu Pavla Rasbergerja. Ljudje so sicer ploskali, ker je bilo mnogo za smeh, teda ogrela stvar ni, in celo tisti, ki so se dodobra nasmejali, so odhajali iz gledališča pod mučnim utisom, da je bila predstava bolj cirkus ko opereta. Kavalir Miško je delo, ki bi se obneslo morda kot zelo groteskna burka brez glasbe, ki itak niti v enem delu ni mogla ogreti, ter je škoda truda in izdatkov za sodelovanje godbe. V mejah možnosti, ki jih nudi precej banalni sestav dela, so igralci storili svoje, ponekod nekoliko pretirano. G. Trbuhovič (Emerik Werner), bi se naj končno navadil govoriti razločneje in ne samo mrmrati, in tudi pevsko bi se lahko nekoliko bolj potrudil. Gdč. Udovičeva (sobarica Rozi) je bila pevsko dobra, igralsko pa spočetka vsekakor prerobustna v primeri s poznejšo svojo vlogo. G. Harastovič (hlevar Miško) je svojo vlogo odigral še precej dosledno, opustil bi pa lahko prevelike izraze hlevarske neotesanosti, gdč. Barbičeva se je kot kontesa Rola potrudila pevsko in igralsko. Vsem pa se je poznalo, da so sami občutili vloge z umetniške strani kot breme- Tudi komika, še tako groteskna in burleskna, ima svoje meje. Takšnih poskusov za bodoče ne priporočamo. Gledališče je bilo še precej obiskano, pokazalo pa se je, da majske nedelje niso več z,a premijere. S.
Turčija : B5K
CARIGRAD, 4. maja. Na nogometni tekmi med reprezentanco Turčije im beograjskim BSK so zmagali Beograjčani v razmerju 6:2 (6:0).
_________ t
ZAGREB, 4. maja. Danes sc je pričela pred velikim senatom sodnega stola razprava proti Marku Hranilovi-ču in 22 soobtožencem, obtoženim po zakonu o zaštiti države. Marko Ilra-nilovič in tovariši so obtoženi v zvezi z ubojem novinarja Toni Schlegla.
SPLIT, 4. maja. Dan za dnem raste promet tujcev na našem Jadranu. V mestu je trenutno veliko Angležev in Nemcev. Večje skupine nemških izletnikov so že na potu. 15. t. m. prispe v Split večja skupina Švedov, ki bodo posetili Dubrovnik in Kotor, potem pa_ potovali preko Mostara, Sarajeva, Jajca in Banjeluke v Zagreb.
»^sprotno učni jezik flamski, in sicer od osnovne šole do univerze, flamsko se
o	uradovalo v vseh uradih in poslovalo tudi z uradi vlade in parlamenta. V mešanem ozemlju se pa uvede takozva-na osebna autonomija, to se pravi, da se bodo državljani lahko po svobodni odločitvi posluževali bodisi francoščine bodisi flamščine. Sole bodo tu dvojne in vse uradništvo bo moralo poznati oba jezika enako. Zakon stopi v veljavo takoj in se mora izvesti najkasneje do konca letošnjega leta.
Tako se Flamci pridružujejo Ircem in Kataloncem in vstajajo na površje kulturne Evrope kot nov narod in nov jezik in raznim univerzam se pridružujejo še irska, katalonska in flamska. Na to samostojno jezikovno življenje pa so se Flamci temeljito pripravili že poprej. Poskrbeli so si učne knjige in ustvarili dokaj obsežno literaturo, ki postaja vedno pomembnejša, saj ima že dela, ki so prevedena na tuje jezike. Celo ml Slovenci smo letos dobili prvi prevod iz f,omskoca slovstva.
Otvoritev strelske sezone
je imela včeraj tukajšnja oblastna strelska družina. Ob 9. dop. se je s Trga svobode z vojaško godbo in v častnem spremstvu treh vodov pitomcev inž. podoficirske šole, djačke čete in voda 45. pešpolka razvila po mariborskih ulicah in preko mesta na radvanjsko strelišče lepa povorka, v kateri so bile tudi strelske družine iz Radvanja, Razvanja, Dol-goš, Hotinjevasi, Dobrovcev in Skokov. Prireditev je vodil predsednik obl.,strelske družine g. polkovnik Putnikovič. Udruženje rezervnih oficira 1 ratnika v Mariboru
vabi svoje članstvo z družinami na praznovanje Jurjevega dne, ki se bo vrši-
lo	v sredo 6. t. m. na Teznu. Zbirališče članstva z družinami na Trgu svobode ob 5.30, od koder se bo formirala povorka vseh udeležnikov. Vsak naj prinese s seboj tudi mal prigrizek.
Kolesarski karambolli in nezgode.
Včeraj zvečer krog pol 20. sta na vogalu Frankopanske in Ruške ceste trčila kolesarja čevljarski pomočnik Anton K u h a r i n trgovski pomočnik Alojz Majer. Kuhar ima poškodovano kolo, polomljeno godalo, ki ga je vozil, in poškodbe na licu. Pravi, da je kriv Majer, ki je vozil po napačni strani, kar potrjujejo tudi pasanti. Majer je izjavil, da bo poravnal škodo. — Na cesti v Košakih pred Wogererjevo tvornico pa se je na vožnji v Maribor zvrnila s kolesom sinoči Ilza Novake v a iz Frankopanove ulice ter se precej potolkla po obrazu, glavi, desni roki in levi nogi. Vodja avtotakse Jos. Kranjc jo je odpeljai na rešilno postajo, kjer so jo obvezali in odpremili na dom.
Stran ž
j, «.
Mariborski	in
XXI. koncert peuskega zbora Olasbene matice u fTIariboru
Po slavni srbski turneji je pevski zbor Glasbene Matice tudi pred domačini odpel svoj s tolikim priznanjem afirmirani program.
V splošnem se more ugotoviti vzdržni razvoj zbora v uporabi rastočega dinamičnega izraževanja, enotnega frazira-nja, nastavka ter lepi izgladitvi moških glasov, ki so se kar mehko-žametno prilegali ubrani liniji svežih sopranov in altov.
Prevdarno izbrani pestri program je žel tudi v Mariboru gromovito priznanje, posebno ko je v koncu prekipel v Hubadovem »Potrkanem plesu« do vzhičene, vriskujoče višine.
V prvem delu sporeda sta nastopila mešani in ženski zbor: prvi je odpel s paljivim navdušenjem »Barbari mi smo!« od Gotovca, ki je na mah osvojil občinstvo, nežno Adamičevo »Svatovske pesmi«, ki so dali občudovati zaobliko-vani bas-solo g. Vlaha, »Zelenega Jurija« od V. Mirka, polno pomladne romantike in cvetočega nastroja z izredno zanimivim stavkom ter šaljivo ljubko Devovo »Turek«, ženski zbor si je pa izbral barvito »Pesem Primorke« od Lajovica, in mehko melodični Adamičevi »Poj petelin...« in »Zgodaj vstala mla- l da je devojka«. Oboje na klavirju sprem- j bani po gdč. V. Pertotovi in g. Cvetku. Z nežnim, zaoblikovanim glasom je odpela gdč. Vodenikova svoj sopran-solo.
Po odmoru je podal koncertni tenorist g. Živko 3 pesmi: Lajovičevi zanimivi »Spleen« in krasno, polno tihe miline »Mesec v izbi« ter eksotični, ves iztočni »Kitajski motiv«. Dodati je moral južno sanjovo Konjovičevo »Pod pendžeri«. Klavirski part je v priznano mojsterski diskretnosti oskrbel komponist, g. prof. Mirk.
Moški zbor se je pokazal z Maroltovo »Ljubi konja jaše« in s Tajčevičevo »P.esmo od kola«, ki je zelo ugajala publiki.
Na koncu je zapel mešani zbor prekrasni Mokraincev Vlil. rukovet (narod, pesmi sa Kosova), izredno dragocenost našega glasbenega zaklada, lepega njegovega Ovčarja ter dosegel z Devovo »Strašno grnti in se bliska« in s Hubadovim »Potrkanim plesom« oduševljeno pritrjevanje in pozivanje na ponovitev. Izrazito podan bariton-solo g. A. Fagane-lija je prišel do učinkovite veljave.
i ernehito naštudirani, vseskozi premišljeni spored je v čast dirigentu, gosp. prof. Mirku, ki ni štedil ne truda ne časa, da je dogradi! to — kar je nam vsem v ponos, diko in priznanje, ki ga je bil toliko deležen neutrudljivi naš Pevski zbor Glasbene Matice.
Presrčne pozdrave iz turneja, ki jih je uvodoma izrekel zborov predsednik, g. Janko Arnuš, so našle topel odmev v sicer redkemu občinstvu, ki pa je z vso iskreno ljubeznijo sprejelo bogate darove požrtvovalne pevske družine. A-. -e.
Našim naročnikom.
Današnji številki smo priložili polož nice. Cenjene naročnike prosimo, da nam naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, takoj poravnajo, da jim moremo list nemoteno nadalje pošiljati.
Uprava »Večernika«.
Smrtna kosa.
V soboto zvečer je preminul v Mariboru po kratki bolezni, ravno na 35. obletnico svojega rojstva g. Stane Kenda, blagajnik Posojilnice v Narodnem domu, iz ugledne kamniške rodbine. Podlegel je pljučnici. Pokojnik je bil izredno simpatična osebnost, navdušen Sokol in športnik. Danes, ob 17. uri bodo blagoslovili v mrtvašnici splošne bolnice njegove zemske ostanke, nakar jih odpeljejo v Kamnik, kjer se bo vršil v torek, ob 16.30, izpred domače hiše pogreb na kamniško pokopališče. — Včeraj je preminula v 55. letu starosti gospa Karolina Jakin, roj. Koršič, soproga gostilničarja in posestnica. Rodom iz Kojskega pri Gorici se je preselila po vojni v svobodno našo državo, po kateri je vedno hrepenela. Pogreb se bo vršil jutri, v torek, ob 16.30 na mestno pokopališče na Pobrežju. Bodi jima ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Radi nevarne grožnje je bil sinoči aretiran Ivan G., ker je svoji ženi, ki ga je baje ves dan iskala po raznih gostilnah, ko ga je našla, grozil, da jo bo ubil
Jurcev dan.
V	sredo bomo slavili vseslovanski praznik pomladi, slovanski prvi maj, ki je obenem praznik hajdukov, uskokov in vseh drugih, ki so se borili za svobodo našega naroda. Na ta dan so se zbirali naši slavni predniki v čete, ki so vodile borbo proti turškemu tlačitelju. Tudi letos bo naša vojska, slgdeč staremu običaju, proslavila ta dan s tradici-jonalnim urankom na Teznu. Vabljeno je tudi vse rodoljubno občinstvo, da se pridruži tej lepi proslavi naše vojske. Zbirališče na Trgu svobode ob petih in poi, pohod na Tezno ob šestih. Na Trgu svobode se bo formirala povorka vseh udeležnikov — vojske in občinstva. Vsak naj prinese seboj tudi mal prigrizek!
Dr. Korošec v Mariboru.
Davi ob pol 10. se je pripeljal v Maribor v spremstvu agronomov iz Beograda in ostale države bivši min. preds. dr. Korošec. Agronomi si bodo v njegovem spremstvu ogledali nekatere tukajšnje zadružne naprave, zlasti pa tudi Vinarsko in sadjarsko šolo- Popoldne se je odpeljal dr. Korošec v Ljubljano, agronomi pa z zagrebškim brzoviakom proti Zagrebu in Beogradu.
Akademija moškega učiteljskega naraščaja.
Akademija naraščaja na drž. moškem učiteljišču v Mariboru je zopet izpričala, da goji naša mladina z veliko vnemo glasbo. Vse muzikalne točke so bile podane z velikim oduševljenjem. Vsi izvajajoči dijaki so bili z -redko vnemo pri stvari. Posebno je presenetil nastop naših vadničarjev (Pogačnik in Pregrad) v ljubki pesnitvi V. Jerajeve »Vprašanje solnčecu« ter ljubki orkester naših malčkov. Pod skrbnim vodstvom profesorja g. Pahorja je zbor z elanom zapel div-no Mirkovo »Na trgu« in Medvedevo čustveno »Ljubezen in pomlad«. Med številnimi gosti smo opazili g. gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška. Vsepo-vsodi se občuti skrbeča roka hišnega gospodarja, g. direktorja dr. M. Potočnika, ki pod neizprosnim diktatom dale-kovidnega izkustva hrani dragoceni zaklad toplega uvidevanja in ljubezni do svoje zaupajoče družine, ki jo vodi do viška strokovne sposobnosti.
Izlet zgodovinskega društva v Ptuj.
Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. maja izlet v Ptuj, kjer bo vodil g. prof. Lad. Mlakar ude ležence med rimskimi spomeniki in jih tolmačil. Odhod iz Maribora z vlakom ob pol 12. uri, povratek zvečer, even-tuelno že popoldne. Radi rezerviranja prostora na železnici prosi društvo vse, ki se izleta udeležijo, da javijo udeležbo v ravnateljstvu Študijske knjižnice. Ker ima izlet strokovno prvovrstno vodstvo, predstavlja redko priliko za temeljito spoznanje stare Petoviione. Na to opozarjamo vse prijatelje domače, zlasti še stare zgodovine.
Vinska razstava in vinski sejem v Mariboru
Redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru, III. vinarski kongres in I. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom bo 9., 10., 11. in 12. maja v Mariboru. Vsi vinogradniki brez izjeme se vabijo, da se udeleže navedenih prireditev. Za vinsko razstavo je prijavljenih nad 500 različnih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev Dravske banovine od navadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin- Najavljene so tudi tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. Vinogradniki, gostilničarji, vinski trgovci in sploh vsi ljubitelji naravnih proizvodov vinske trte, obiščite uvodoma navedene prireditve, posebno pa I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je prevzel gospod ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in jo bo otvoril dne 10. maja ob pol 12. uri. - I
Slouenski sadjarji in urtnarji u fiDariboru
V	soboto, včeraj in danes so zborova-
li	v Mariboru siovenski sadjarji in vrtnarji povodom desetletnice obstoja Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, ki je od okrog 1000 članov koncem prvega poslovnega leta naraslo na blizu 10.000 članov konepm 10. poslovnega leta in ki je tekom 10 iet svojega obstoja ogromno storilo za razvoj sadjarstva. Sadjarstvo, ki je bilo pred 10 leti še ena najbolj zanemarjenih panog našega kmetijstva, se je dvignilo med prve panoge. V soboto so se zbrali predvsem drevesničarji na sestanek odseka drevesničarjev, ki so obravnavali svoje stanovske zadeve.
Včeraj pop. se je vršil v kazinski dvorani občni zbor društva ob navzočnosti krog 300 delegatov podružnic, ki jih je danes že 177. Najvažnejši sklepi občnega zbora so:	da se društveno glasilo
»Sadjar in vrtnar« ne združi s »Kmetovalcem«; dalje, da se bo uplivalo na merodajnih mestih, naj bi se na učiteljiščih nastavili tudi kmetijski strokovnjaki kot strokovni učitelji; in končno, da bo društvo posredovalo pri banski upravi za prepoved krošnjarenja s sadnimi drevesci na sejmih. Po občnem zboru so si delegati ogledali Vinarsko in sadjarsko šolo. Prihodnji letni občni zbor bo v Celju.
Danes dopoldne se je vršil v kazinski dvorani kongres sadjarjev ob udeležbi krog 100 ljudi pod predsedstvom g. Hu-meka. Navzoč je bil tudi g. kmet. svetnik Zidanšek imenom banske uprave Referate o sadni trgovini sta podala gg. ravn. Priol in Rudi. Sledila je živahna debata, v katero so posegli gg. Sagadin, Lagak Kafol in drugi. Tajnik kmet. družbe g Kafol je priporočal složno delo v sadni trgovini, uvedbo točne poročevalske službe ter sklicanje sestanka vseh izvozničarjev, producentov in vseh drugih faktorjev, ki prihajajo v poštev, da se pripravi vse potrebno za smotre-ni izvoz sadja, ki ga je letos v Sloveniji veliko pričakovati. Sledil je še referat g inž. Skubica o sadnih škodljivcih.
Popoldne so Si priredili udeleženci izlet v znane vzorne sadovnjake v Št. liju. S tem so bile velike sadjarske prireditve v Mariboru zaključene.
-I  ...... Bjfjpjjg
KINO
iGrafski
Na splošno željo samo še danes: ZASEBNA TAJNICA.
Od torka napre.i VLASTA BURIAN in ANY ONDRA v svoji najnovejši zvočni veseloigri:
ON IN NJEGOVA SESTRA
Union:
Danes zadnjič:
H A J D U C K A PESEM.
Od jutri naprej repriza krasne drame: NJIH DVOJE.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 1*.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12 ure na blagajni. XXVI
*-.P©LQ KIJSO: V soboto in nedeljo: t R N I VITEZ! ..Richard TALMADGE.
Darovi za šolski oder Sladki vrh.
^ Dosedaj so darovali za šolski oder Sladki vrh: Banska uprava Ljubljana Din 1000; Pinter & Lenard, Maribor 100 Din; L. Ornik, Maribor 100 Din; Glavna hranilnica Sv- Lenart v Slov. gor. 150 Din; Posojilnica in hranilnica Marija Snežna 500 Din; J. Kosi, trgovec, Selnica ob Muri 40 Din; razni iz občine Selnica ob Muri 105 Din; skupaj 1995 Din. Iskrena hvala vsem darovalcem! Prosimo pa tudi ostale, ki so prejeli prošnjo za mal prispevek. Karel Jakopec, šolski upravitelj.
Pondeifek	Torek
Popolnoma novi spored
Velika	kavarna
Studenška nedelja
v znamenju majnikovanja in — ugodnega datuma! Že predpoldne so se izpraznile ulice. Vse je hitelo na Slovensko Kalvarijo, kjer so praznovali vsakoletno »žegnanje«. Ozki greben in vrh sta komaj zajela ogromno število »romarjev« od vseh strani. 16 stojnic in 3 gostilničarji so prišli docela na svoj račun, saj je bila majniška razigranost na višku. Popoldne so bili vinotoči tako zasedeni, da mnogo ljudi ni dobilo niti prostora. Gostilne v Radvanju, Pekrah in Limbušu so »konkurirale« z godbo in suhimi klobasami. Ob dobri kapljici in pomladanskem razpoloženju so manjše nezgode neizogibne ... Hujših nesreč k sreči ni bilo in majnikovanje Studenča-nov je poteklo tudi letos mirno in dostojno.
Odkod je imel Mohorko na Jelove« sekiro?
Davi je prejel preiskovalni sodnik od orožništva v Selnici obvestilo, da je neki kmet na Slemenu po fotografiji spoznal sekiro, ki so jo našli pri Do-bajevih na oknu, kot svojo last. Sekira mu je izginila pred velikonočnimi prazniki obenem s takrat mu neznanim moškim, ki je bil od srede do petka pri njem in je na veliki petek izginil od njega. Tudi je v Mohorkovi fotografiji spoznal zopet moškega, ki je bil takrat pri njem. Iz tega bi torej sledilo, da je Mohorkova izpovedba, da se je od Dobajevih že začetkom tedna podal k Hribcrskemu, s katerim bi bi-a potem napravila zločinski načrt, neresnična, in da Mohorko sploh ni bil | iste dni v Avstriji, ampak se je klatili v bližini Jelovca in se pripravljal naj zločin. Danes sc vrši zasliševanje! Mohorka o lem najnovejšem razkritim Zdi se, da bo Mohorkova trditev o sokrivdi Hribrrakcga res padla v vodo.
Polovična vožnja za obiskovalce I. banovinske razstave.
Generalna direkcija državnih železnic
v Beogradu je odobrila polovični popust vozne cene za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od
10.	do 12. ma:a v Mariboru. Polovični popust voznih cen velja od 6. do 16. maja za vse vlake jugoslovanskih državnih železnic izvzemši S. O. E. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu za Dravsko banovino v Mariboru, pri poslovalnicah Putni-ka in pri vseh Vinarskih podružnicah. Naročilom legitimacij je pridjati po 2 Din v znamkah za vsako legitimacijo. Za razstavne predmete velja popust predviden v tarifi, del II., odsek B. XIII.
Ponesrečen športnik.
Med nogometno tekmo je padel 311e»-rii tapetnik Karl Bauer, član SK Salzburg, tako nesrečno, da si je zlon*,‘ ključnico na desni strani. Športnika * odpremili v bolnico.
Gostilničarji!
Udeležite se zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja ob pol 10 uri v Mariboru' Po zborovanju ogled /inskega semnja, legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite uri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulic.a 6, priložite 2 Din v znamkah.	1287
Ribarsko društvo Maribor
obvešča vse lastnike ribarskih izkaznic (rib. kart), ki še niso plačali banovinsko pristojbino za koledarsko leto 1931, naj je plačajo do 6. (šestega) maja, ker bi bile sicer rib. izkaznice neveljavne. — Odbor.
Veliko simultanko g. Pušenjaka
priredi trgovsko obrtno društvo v torek
5.	t. m- ob pol 20. v društveni sobi v Narodnem^ domu. Vabljeni vsi šahisti-Kdor ima šahovnico, naj jo prinese seboj-Tombola Slov. ženskega društva.
Na prošnjo invalidskega društva ^ Mariboru priredi Slovensko žensk.o štvo v Mariboru v prid »Otroške niške kolonije na Pohorju« neprefcli^*5 svojo tombolo dne 4., v slučaju ga vremena 7 junija in ne, kako* *e ie poročalo, dne 4. oktobr?
Spori
□uočneuno gostouanje 5alz-burger Rtletik 5K u mariboru
V soboto in nedeljo je prvič gostoval v Mariboru prvak Solnograškega, Salz-burger Athletik S. K. Odigral je prvi dan z ISSK Mariborom, včeraj pa s SK Rapidom prijateljsko tekmo. Obakrat so se gosti morali kloniti domačinom, ki so bili za razred boljši. Dočim so gosti predvajali v soboto zastarelo visoko 'gro, so včeraj igrali nizko igro.
ISŠK Maribor :Saizburger Athletik S. K.
3:0 (1:0).
fSSK Maribor, ki je nastopil kompletno, je predvajal igro, ki je zadivila številno publiko. Moramo priznati, da je bila to ena najlepših tekem zadnjih let v Mariboru. Moštvo je jako dobro vigra-no, odporno in ima v svoji sredi mnogo odličnih tehničarjev. Moštvo je šlo na delo z vsem elanom. Vsi igralci so bili na mestu in gre pohvala celemu moštvu.
Gosti so bili proti vzorni igri »Maribora« brez moči. Sicer so se trudili na vse načine, toda izborna obramba domačinov je preprečila vidne uspehe.
Goli so padli v 17’ iz krasne kombinacije po Tončku, v drugem polčasu v 2’ po Kirbišu z razantnim strelom, in v 19’ po Tončku.
Sodil je jako dobro in objektivno g. dr. Planinšek.
SK Rapid:SaIzburger Athletik S. K.
4:0 (1:0).
Rapid ie zadovoljil le v tehničnem pogledu. V pogledu skupne igre nam je moštvo ostalo dolžno vse. Kljub visoki zmagi pa igra Rapida niti od daleč ni dosegla kvalitete igre prvaka prejšnjega dne. Zlasti napad je okleval in je ce-
lo	serijo zrelih situacij pustil neizrabljeno. Krilska vrsta je bila sicer dobra, toda preveč defenzivna. Ožja obramba je bila na mestu in je delala brezhibno.
Gosti so v tej tekmi odpovedali sko-ro na vsej črti. Prav posebno velja to za napad, ki ni zmogel niti ene smotrene skupne akcije; podajanje je bilo več kot netočno, streli so skoraj vedno zgrešili cilj. Tekma se je odigrala v stalni premoči Rapida in je doseženi rezultat več kot zaslužen. Gole so zabili v 2’ prvega polčasa Baumel, v drugem polčasu v 8’ Hofstetter, v 30’ Heller (11 m) jn v 37’ Baumel. Sodil je g. Nemec.
Začetkom tekme so bila igralcem Kurzmanu, Barloviču in Broklu, ki so z včerajšnjo tekmo dosegli 250., 200. in 100. tekmo svojega kluba, izročena lepa sDominska darila.
V predtekmi je Rapidova rezerva zasluženo zmagala nad rezervo ISSK Maribora 3:0 (2:0). Sodil je g. Jančič.
ISSK Maribor :SK Svoboda 15:0 (7:0). Včeraj dopoldne se je vršila na igrišču ISSK Maribora zadnja prvenstvena tek-
ma v prvenstveni sezoni 1930/31 in sicer sta se srečala ISSK Maribor in SK Svoboda. »Maribor« je odpravil z lahkoto nasprotnika v rekordnem številu golov. Res je sicer, da so imeli Svobo-daši proti izbornemu nasprotniku zelo težko stališče, vendar pa so predvajali igro, ki absolutno ni v skladu z znanjem moštva. Igrali so že boljše-
Goli so padli v 14’, 16’, 20’, 23’, 24’, 28’ in 40’ prvega polčasa in v 5’, 8’, 12’, 15’, 18’, 20’, 25’ in 30’ drugega polčasa.
Sodil ie g. Franki v splošnem dobro.
Z včerajšnjo tekmo je bilo prvenstveno tekmovanje v okrožju Maribora 1930/31 zaključeno in si je naslov prvaka ponovno priborilo odlično moštvo ISSK Maribora.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana:	Prvenstvena tekma Her-
mes :Svoboda 5:0 (1:0).
Zagreb: Prvenstvene tekme: Zelezni-čar:Sparta 2:2; Viktorija:Grafičar 8:1 (3:1).
Dunaj: Meddržavna tekma za evropski pokal Avstrija :Madžarska 0:0.
Praga: Sparta-.Nicholson (Dunaj) 3:3 (1:1); Bohemians:DFC 1:1 (1:0). Nogometne tekme za državno prvenstvo.
Zagreb: HaA:Concordia 1:1 (1:1).
Beograd: Soko:Sašk (Sarajevo) 2:1 (0:1).
Subotica: Bačka-.Sand 1:0 (1:0).
Osijek:	Slaviia (Osijek) :Gradjanski
(Osijek) 1:0 (0:0).
Kolesarska dirka okoli Pohorja.
Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor, je priredil včeraj zelo dobro uspelo kolesarsko dirko oko-
li	Pohorja. Na startu ob 6. zjutraj pri mestnem vodovodu se je zbralo 32 dirkačev. Od teh je prispelo na cilj le 8 dirkačev, ostali so med progo izstopili. Cestne razmere so bile zelo slabe, navzlic temu pa so doseženi rezultati po-voljni. Na cilju na Koroški cesti se je zbrala velika množica, ki je dirkačem priredila burne ovacije.
Rezultati so bili naslednji:	1.	Štefan
Rozman (Perun) 7:00:40, 2- Raimund Fric (Perun) 7:9:6, 3. Štrucl Franc (Perun) 7:26:1, 4. Smeh Adolf (EdelweiB) 7:26:14, 5. Vesenjak Ivan (Perun) 7:39:12,
6.	Ledinek Mirko (EdehveiB) 7:39:15, 7. Hetzl Ernest (EdelweiB) 8:13:22, 8. Seid-ler Franc (EdehveiB) 9:19.
Vodstvo tekme je bilo v izkušenih rokah znanih mariborskih propagatorjev kolesarskega športa gg. Kvasa, Hlebša, Zgonca in Pelikana.
Medklubski tennis-turnir SK Rapid:GAK Graz.
Letošnjo tennis-sezono je otvoril SK Rapid z mednarodnim medklubskim turnirjem z GAK Graz. Gostje zavzemejo v avstrijski rang-listi moštev častno III. mesto. Odigrano je skupno 8 iger s sco-rom 7:1 za Graz. Številno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo lepim in napetim borbam; posebno navdušeno je pozdravilo zmago talentiranega Hitzla
nad dr. Bohmom, starim avstr, reprezentativnim igralcem- Leyrer in dr. Blanke sta se uklonila šele po 3 setih svojim rutiniranejšim nasprotnikom.
Rezultati so bili sledeči: dame single: ga dr. Bohm (G):gdč.Lirzer (M)	6:4,
6:2; gdč. Baumgartner (G):gdč. Holzin-ger (M) 6:2, 6:0; gospodje single: dr. Schtirer (G):Leyrer (M) 6:0, 5:7, 6:3; dr. Bohm (G):Hitzel (M)	3:6,	2:6;
S, melzer (G):Holzinger (M) 6:0, 6:3; Reinchard (G):dr. Blanke (M) 6:3, 7:9, 6:3; gospodje double:	dr. Schiirer-dr.
Bohm (G):Hitzel-Holzinger (M) 6:2, 6:2; Schmelzer-Reinchard (G) : Leyrer-dr. Bianke (M) 3:6, 6:2, 6:0.
Ocenjevalno vožnjo za motorna kolesa z in brez prikolice priredi dne 10. maja Moto-klub v Mariboru. Pravico do udeležbe imajo vsi prijatelji motosporta. Proga: Maribor (Trg svobode)—Slov. Bistrica—Konjice—Stranice—Vitanje—Straže—Slov. Gradec— Dravograd—Muta—Marenberg— Brezno —Sv. Ožbolt—Selnica—Maribor. (Koroška cesta pri prvem kilometerskem kamnu-) Skupno 142 km.
Sakolstm
Ustanouni občni zbor Sokolskega društva (Daribor III. Krčevina-Košaki
se je vršil včeraj na prijaznem dvorišču krčevinske šole- Ob 15. uri se je zbralo lepo število članstva, naraščaja, de-ce, zastopstvo sosednih Sokolskih društev: Maribor-Matica, Pobrežje in Tezno ter Sokolstvu naklonjenega občinstva. Br. Cvetko je kot predsednik pripravljalnega odbora otvoril občni zbor ter pozdravil udeležence, posebno vladnega svetnika dr, Ipavca, podstarosto Sokolske župe Maribor br. dr. Kovačiča ter starosto Sokolskega društva Tezno, br. Tomažiča. V svojem nagovoru je izvajal, da je izšla inicijativa za ustanovitev Sokolskega društva Krčevina-Košaki iz učiteljskega zbora, ki je, uvažujoč potrebo sokolske vzgoie ljudstva v tukajšnjem šolskem okolišu storilo zadevni sklep na svoji domači skupščini dne 19. dec. 1. 1. Že 28. dec. se je konstituiral širji pripravljalni odbor, ki se je takoj lotil notranjega in zunanjega organizačnega dela. S telovadbo se je pričelo v začetku meseca februarja, to pa v vseh oddelkih. Do danes so bili izpolnjeni vsi predpogoji za definitivno ustanovitev društva. Pozval je navzoče, da zakličejo kraljevi rodbini, ki so jo predstavljale tri slike v ospredju, trikratni »Zdravo!« — VI. svetnik dr. Ipavic je govoril o važnem pomenu kraljevega manifesta in zakona o snovanju Sokola kraljevine Jugoslavije z dne 5. dec. 1929., pozdravil novo društvo ter mu želel najlepšega razmaha.
Sledila so nato izčrpna poročila: tajnikovo, prosvetarjevo, načelnikovo in blagajničarkino. Iz njih se je dalo povzeti, da šteje novo društvo nad 100 članov
ter da je imelo dosihdob 2595 Din dohodkov in 1310 Din razhodkov. Predsednik je izrekel zahvalo vsem funkcionarjem, posebe načelniku br. Hrovatinu, načelnici s. Ribarič Stani, br. Ribarič Slavanu ter požrtvovalnim vaditeljem in vaditeljicam naraščaja in dece; istotako ravnateljstvu drž. ženskega učiteljišča in
II.	dekl. meščanske šole za souporabo telovadnic. — Slavnostni govor br. dr. Kovačiča o zgodovini in namenu Sokolstva so navzoči poslušali z velikim zanimanjem ter govornika nagradili z živahnim aplavzom. — V pogledu na mnoge potrebščine mladega društva se je članarina za tekoče leto določila na 3 Din mesečno. — Volitev na podlagi liste, ki jo je sestavil pripravlj. odbor na seji dne 20. aprila je podala sledeči izid: br. šol. upravitelj Cvetko, starosta, br, prof. Struna, podstarosta, br. Hrovatin, načelnik, s. Ribarič Stana, načelnica, br. Andrejčič, tajnik, br. Schalda, pro-svetar, br. Ribarič, matrikar, br. Ivanovič, gospodar, s. Rajšp, blagajničarka, I br. Bratoš, pevovodja. Podstarosta Sokolske župe Maribor, br. dr. Kovačič je nato proglasil Sokolsko društvo Maribor III Krčevina-Košaki kot ustanovljeno, mu čestital ter izrekel željo, naj živi, se razvija in procvita. -- Pri slučajnostih se je sklenilo na predlog s. Švarčeve, da se 14. junija priredi ljudska veselica s telovadnimi nastopi. — Zaključni govor br. Tomažiča, v katerem je vznesno in globoko občuteno povdarjal, da naj novoustanovljeno Sokolsko društvo poleg drugih tvori močno nacijonalno trdnjavo v okolici Maribora, so prisotni sprejeli z navdušenim odobravanjem, nakar je starosta zaključil zadovoljivo uspeli ob* čni zbor. Zdravo!
i	Sokolsko društvo Sv. Mar}eta-Št. Janž
'priredi v nedeljo, dne 10. maja ob 14. pop. v Sv. Marjeti na Dr. p. veliko tombolo. Ker je namenjen čisti dobiček za . nabavo raznega društvenega orodja in ! za fond bodočega Sokolskega doma, se narodno sokolsko čuteče občinstvo vabi na obilen poset. Prometne zveze z vlakom in avtobusom na progi Maribor—1 Št. Janž—Ptuj so prav ugodne. Ker bo društvo razposlalo močnejšim sok. društvom mariborske župe nekaj tombol-skih kart, se prosijo ista, da jih ne vračajo. Med tombolo svira godba na pihala. Razpored tombole razviden na le* pakih. Zdravo!
Najprej klobuk, potem glavo.
V	Dortmundu je bilo občinstvo priča težke prometne nesreče. Odprti avto, v katerem so bile štiri osebe, se je prevrnil v trenutku, ko sta dva potnika opozorila šoferja, da sta izgubila klobuke. Šofer je hotel voz čim hitreje ustaviti, pri tem pa je najbrže zgubil oblast nad njim. Voz se je prevrnil in pokopal vse pod seboj. Šofer je bil takoj mrtev, trije potniki pa so dobili težje oziroma lažje poškodbe. Tudi eden od ranjencev je kmalu nato v bolnici podlegel težkim poškodbam.
M. Zemceof
V senci jezuita
ftffKtaviaiid ruuuu.	i s 7
Zileto'611*11	^	ltra1^	izvec*el>	*e	ona	“srabila
»izgubljena sem,« je dejala sama pri sebi.
Vse to pa ji ni branilo, da ne bi odgovorila kralju s svojim najlepšim poklonom; prva zmedenost jo je kmalu minila, in začela je obsipavati Žileto z vsakovrstnimi nežnostmi-
Nehote se je bila ozrla vojvodinja po gospodih, so spremljali kralja.
Med njimi je zapazila Aleša Lemahuja.
»On me je izdal!« je kriknila sama v sebi.
Kralj je bil medtem odšel.
Dal je razna povelja, zlasti to, da naj pripravijo kočijo za potovanje.
Zileta, ki je ostala z dvornimi damami, je takoj spoznala vojvodinjo Etanpsko. Vztrepetala je groze spričo priliznjenosti te ženske in jih sprejela s tolikšnim hladom, da je vojvodinja, videč začudenje dam, so sedele na okoli, predrzno vzkliknila:
»Ali, dragica, zdi se, kakor da vas navdajam z grozo!«
»Ne milostljiva,« je odgovorila Zileta. »V zadrego ste me pripravili samo zato, ker ste čudno podoba
ni neki drugi, ki me je zavlekla k blazni revi, da bi me ta umorila.«
»Moj Bog«, je kriknilo več glasov, »k blazni ženski!....«
»Da,« je rekla Zileta- »K blazni ženski, ki se imenuje Margentina in prebiva v nekakšnem brlogu blizu Dvora Čudežev ... Ali jo poznate, milostljiva? ...«
Vojvodinja Etanpska se je ugriznila v ustnice in ni odgovorila.
Toda bila je prepričana še bolj nego prej, da jo je Aleš Lemahu izdal.
Njen strah je trajal celo uro* dokler se ni vrnil kralj.
Prišel je osebno po vojvodinjo Fontenbloško.
Bralcu je znano, kam jo je hotel odvesti.
Ko se je kralj vrnil, se je vprašala vojvodinja Etanpska, ali je ne bodo še ta hip aretirali in odvedli v Bastiljo-
Toda v njeno veliko začudenje se je kralj pokazal izborne volje; blagovolil je pokusiti pojedino dvornih dam in prisedel k vojvodinji Etanpski, tako da je bilo očitno v očeh vsakogar, da še nikoli ni bila v toliki milosti kakor zdaj.
Baš v tem trenutku pa so javili, da se je vrnil Monklar.
»Prosite gospoda velikega profosa, da pride semkaj,« je ukazal kralj.
In dodal je:
»Novico imam za dame: dvor se bo selil.«
Plosknile so z rokami-
»Kam pojdemo, sir,« je vprašalo veči tistih, ki so hrepenele po časti, nadomestiti vojvodinjo Etanpsko v njenem dostojanstvu.
»V Fontenblo. Jutri odidemo.«
Takrat pa je vstopil Monklar in prekinil vzklike, ki so sledili kraljevi novici.
»No, Monklar,« je zaklical kralj, »ali ste zadO' voljni? Ali ste vpepelili Dvor Čudežev?«
»Sir,« je dejal Monklar, »prosil bi vas časti, da smem razgovarjati par minut z Vašim Veličanstvom.«
Franc I. se je ozrl krog sebe.
Dvorne dame so vstale z velikim šumenjem svile s svojih sedežev, poklonile se po strogem cere-monijalu in odšle.
»Govorite,« je rekel kralj, videč se samega z Momklarjem.
»Sir,« je rekel veliki profos, »tepeni smo!«
»Vi se šalite, gospod!« je vzkliknil Franc I. in je prebledel.
»Jaz, sir, se ne šalim nikoli!«
»Res je, da še nisem videl smeha na Vašem obrazu. A to, kar pravite, je tako neverjetno...«
»Sir, nekdo nas je izdal.«
Nato je podal veliki profos popolno poročilo o napadu, o svojih odredbah in o tem, kaj jim je sledilo.
Kakor vselej, kadar ga je kaj nejevoljilo, je ko. rakal kralj med tem semtertja, tako da je parket odmeval od rožljanja njegovih ostrog.
»Sir,« je dejal Monklar nazadnje, »upam, da j«
(Nadalicvanie n ■	■
n *
MarTKoršKT V E C E P N T K Jutra
V	M a ' l 5 o r ti, dne CV. 1931:
nih evropskih državah (Anglija, Francija, Nemčija, Češkoslovaška) porodi stalno padajo, ima fantazija široko polje, da si napravi sliko, kakšne bodo prilike v dajset ali trideset letih. Odprta je pot za najbolj smele hipoteze.
Kako 5e množi čloueštuo
Pravijo sicer, da v kulturni Evropi porodi v zadnjih letih vedno bolj padajo. Ako pa vzamemo zemeljsko oblo v celoti, pa človeštvo stalno narašča.
Po zadnjih statističnih podatkih živite na	našem planetu krog 2 milijardi ljudi,
od	tega v Evropi krog pol milijarde, v
Aziji 1,1 milijarda, v Ameriki četrt milijarde, v Afriki 140 milijonov in v Avstraliji kakih 10 milijonov. Letno umre na celem svetu 36 milijonov, rodi pa se 52 milijonov ljudi. Umre tedaj približno dnevno 100.000 ljudi, rodi pa se jih krog 145.000. To se pravi, da se vsako tretjo sekundo človeštvo pomnoži za dve ose- j Fotografsko pomočnico bi,	vsako minuto za 40 in dnevno za :	sprejme	takoj	Foto-Eli, Maribor, Ale-
57.000 oseb. Ker pa v najbolj civilizira- |	ksandrova	cesta	1.	1296
Oddam lepe sobe
z eno posteljo, eventuelno z dvema. Sodna ulica 26, vrata 2.	3002
V Primorski ulici št. 3 oddam
s 1. junijem sobo s štedilnikom, dve sobi prazni, eventuelno opremljeni tudi s hrano.	1292
Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje 2. maja 1931. (Za event. tiskovne napake se ne odgovarja.)
Din	40.000.—:	90.729.
Din	30.000.—:	81.406.
Din 20.000.—: 12.717, 28.408, 63.701.
Din	10.000.—:	50.599,	89.324.
Din	4.000.—:	21.486,	35.230,	37.926, 49.055,	77.150.
Din	2.000.—:	184, 512, 1824,	7567, 15.440,	22.080, 23.083,
23.349, 23.824,	25.687,	27.053,	31.932,	33.554, 33.890, 35.830,
37.377, 38.077,	38.248,	43.286,	45.941,	46.859,
49.622, 51.631,	52.571,	54.451,	56.636,	56.686,
61.186, 62.101,	62.941,	63.923,	65.769,	67.322,
73.811, 74.495,	75.000,	76.597,	77.052.	77.086,
82.368, 83.351,	83.707,	84.410,	85.173,	85.957,
90.894, 92.636, 93.066, 94.179, 97.949.
Prihodnje žrebanje 4. maja 1931.
47.298,
57.519,
71.702,
79.107,
86.645,
47.584,
58.275,
71.769,
81.182,
88.261,
153
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
SLOVENSKA ulica
Stanovanje,
solnčno sobo in kuhinjo, 8 minut od kolodvora oddam s 15. majem. Primerno za vpokojenca ali železničarja. Slivnica pri Mariboru 7.	1395
Kovčke za potovanje
v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1112
Hiša z gospodarskim poslopjem,
vrtom in njivo na prodaj. Pobrežje, Tezenska ul. 7.	1250
Prodam »Singerjev« šivalni stroj
pogrezljiv v dobrem stanu in namizni štedilnik ceneno. Naslov pove uprava lista.	1247
Kanarčka
prvovrstnega pevca, prodam s tičnico vred. Vprašati Sodna ulica 14 II, vrata 8.	•	1264
Gramofon
s 14 ploščami še popolnoma nov ceni na prodaj. Naslov v upravi.
po
1259
■Hill ■■■! II I
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo Va*' še noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
i»
Stanovanje,
2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60 in
80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44.	1016
Dobro idočo gostilno
oddam v najem. Vprašati Dravska ulica 13.	1301%
Prazno sobo
oddam boljši gospodični ali gospodu. Kosarjeva ulica 38.	1300
Inserirajte v
,Večersi*kM“
Tukajšnja prima gorska vina liter .
Dalmatinska vina liter...........
kakor Malaga, Maršala, Samos in Wermouth, odprta in v originalnih steklenicah 1185
L. Uhler, delikatesna trgovina
Maribor, Glavni irg
m se
Drez posebnega obvestila.
Nepričakovano nas je sinodi po kratki in mučni bolezni, prav na petintrideseto obletnico svojega rojstva, za vselej zapustil naš nad vse ljubljeni, dobri in nepozabni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Stane Kenda
blagajnik Posojilnice v Mariboru (Narodni dom)
Blagoslovitev blagopokojnika se vrši v Mariboru v ponde-ljek, dne 4. maja ob 17, uri v mrtvašnici splošne bolnice, od koder se prepeljejo zemeljski ostanki v rodni Kamnik.
Pogreb v Kamniku se bo vršil v torek, dne 5. maja ob ^ 17. uri iz domače hiše na kamniško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Mariboru in Kamniku.
Maribor, Kamnik, dne 3. maja 1931.
Fini, soproga. Bogdan, sinček. Rodbine: Kenda, Stepic, Regallv,
Kratner in Perc.	1291
Prosimo le tihega sožalja.
. 0. m
[T. SOKLIČ
Nariba
Mstopniki s« sprejme!*
Din 12.-
Din 10.— [ BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 2S Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola - V. razreda,
dne 2. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja):
2 X Din 40.000.—: 90.729,
2 X Din 30.000.—: 91.406.
2 X Din 20.000.—: 12.717, 28.408, 63.701.
2	X	Din	10.000.—:	50.599, 89.324.
2	X	Din	4.C00.—:	21.486, 35.230,	27.926,	49.055, "Hriso.
2	X	Din	2.000.—:	184, 512, 1824,	7576,	15.440,	22.080,
2	X	Din	2.000.—:	184, 512, 1824,	7576,
23.083, 23.349,	23.824,	25.687,	27.053,	31.932,
35.830, 37.377,	38.077,	38.248,	43.286,	45.941,
47.584, 49.622, 51.631,,	52.571,	54.451,	56.636,
58.275, 61.186,	62.101,	62.941,	63.923,	65.769,
71.769, 73.811,	74.495,	75.000,	76.597,	77.052,
81.182, 82.368,	83.707,	84.410,	85.173,	85.957,
90.894, 92.686, 93.066, 94.179, 97.949, 83.351.
Prihodnje žrebanje dne 4. maja 1931.
15.440,
33.554,
46.859,
56.686,
67.322,
77.086,
86.645,
22.080,
33.890,
47.298,
57.519,
71.702,
79.107,
88.261,
1195
1$*^'	•	•*	■
M:*kr ^
Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je po kratki mučni bolezni preminula naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, mati, stara mati, teta 1. t. d., gospa
•v
včeraj, dne 3. maja ob 22. uri v 55. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 5. maja ob pol 17. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 6. maja ob 7. uri v stolni cerkvi.
Naj ji bo lahka svobodna slovenska zemlja, ki jo je tako ljubila.
Maribor, Kojsko pri Gorici, dne 4. maja 1931.
1294
Anton Jakin. soprog. Ivan, Dragotin, sinova. Tončka. Marija, Angela, hčerke, ter vsi ostali sorodniki.
Odbor Posojilnice Narodni dom v Mariboru naznanja, da je po kratki in težki bolezni umrl nje dolgoletni blagajnik, gospod
Stane Kenda
Bodi pokojnemu ohranjen časten spomin!
Maribor, dne 4. maja 1931.
iadaia Konaotc« »Jutra« », Lj"bljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska Uskarna d. d, predstavnik STANKO DETtiLA
v MaHhoru.