Prilovanje hibridne koruze Lanl so ustanovili združenje pridelovalcev karuznega seraena, kl ima naiogo, da orgamizira pri-dedovanje hibridnega semena, s katerim bd že v letu 1956 lahko zasejali 400 do 500.000 hektarov površine, kar pomenl 16 do 20'/» i koruzo posejanih površin. Hkrati pa so pri naših znanstve-nih zavodih organizirali pridelo-vanje čistih limj in enostročnih hibridov, s katerimi bodo zago-tovili zadostni pnidelek hdbrid-nega semena v naslednjih letih. Obenem z ustanovitvijo zdru-ženja so izdelaM tudi načrt setve hibridne koruze, po katerera bi od skupne setve koruze, ki znaša 2,400.000 hektarov, sejali hibridno koruzo po letih: LETA '95* M 58 59 M 61 Letožnj! plan pridelka semena hibridne koruze smo presegli, tako da bomo v letu 1956 lahko zasejali 500 do 600.000 hektarov s hibridno koruzo, kar priča, da bomo lahko kaj kmalu dosegli gornji smoter. Pridelovanje semena hiibridne koruze je zelo zapleten proces in ga ni mogoče izvajati brez dobre organdzacije. Pri tem ima-jo posebno važno vlogo kmetij-sko-znanstveni zavodi. DONOSI SE LAUKO ZELO POVECAJO S pravilno setvijo hibridne ko-ruze lahko povečamo donos za najmanj 3 do 4 metrske stote na heklar, kar pomeni, da bi že v naslednjem letu lahko povečali letino za 180.000 do 240.000 ton skupaj. Letos so mnogi pridelo-vaJci, ki so posejali seme hibrid-ne koruze in ga dobro obdelovall in gnojili, dosegli donose nad 120 metrskih stotov koruze na hektar (na primer državno kmetijsko posestvo v Osijeku in sadna in vmogradniška drevesnica v Su-botici). POVECANJE DONOSA KO- KUZE NA HEKTAR OB UPO- RABI SEMENA HIBRIDNE KORDZE predvsem po zr -\h organl-zacijah, ki bodu mo izvedl« široko akcijo za setev hibrldne koruze In za njeno pravilno ob-delovanje in gtiogenje. Ukremili bodo tudi vse za stro-go spoštovanje navodil o rajoni-zadjt posameziiiih hiibridov, da se nc M zgodilo, da bi seme poznorod.nega hnbrida poslall v kraje, kjer ni pogojev za n^je-govo dozorevanje, s čamer bi po-vzroiili znatno škodo in napra-vili nepatrebne težave pri izva-janju te akcije. V prihodnjem letu bodo orga-nizirali pridelovanje semena bi-bridne koruze na precej večjih površinah kakor dozdaj, tako da bomo v letu 1957 lahko z njo za-sesjald 800.000 do 900.000 hekitarov zeroljišča. GRADNJA POSEBNIH SUSILNIC Naši znanstveni zavodi In državna kmetijska posestva so popolnoma obvladall pridelova-nje semena hibridne koruze. Se-daj je važna naloga, kako to seme očuvabi. To lahko dosežemo samo s sušenjem semena v po-sebnih sušilnicah pri toploti, kl ne sme preseči 43° C. Letos smo uvozili iz ZDA štiri velike sušil-nice, od katerih &na že dela v Osijeku, medtem ko v Ruira, No-vem Sadu in Pančevu še niso dokančane. Da bi dosegli plani-rani pridelek semena, moramo v prihodnjem letu zagotoviti grad-njo še najmanj osem novih su-šilnic, in to zlasti v Somboru, Bački Topoli, Kikindi, Zrenjani-nu, Bečeju, Požarevcu, Vinkov-cih In Belju. Sušilnice, ki smo jih dosedaj uvoaili, imajo pogon na nafto, kar pa je glede na naše cene precej drago. Zaradi tega Izde-luje skupina na&h strokovnja-kov prograrn gradnje sušilndc iz domačega materiala, v katerih bi namesto nafte kurili koruzne storže, s oimer bi se stroški su-šenja zelo p^cenili. Te sušilndce bi lahko uporabljali tudi za su-šenje drugega semena. S tem bi se izognAli velikim škodam, ki jim imamo v vsakem vlažnem letu, ko nam zaradi pomanjka-nja sušilndc propade veliko se-mena. A. Golušič 0 15,5 METRSKTH STOTOV V Zvezl kmetijakih zborndc FLRJ so imeli nedavno sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki zadružnih zvez, kmetojskih zbor-nic, združenja državnih kmetij-skih posestev in združenja pri-delovalcev koruznega semena Na sestanku so proučili doseda-nje izkušnje in skleniLi, da bodc bibridno seme širili v napre, Letina poznega sadja Po cenltvah j* letos pozno sadje zelo dobro obrodilo. To velja zlastl za JaboLka, kl so letos bolje rodila kakor katero-koli leto po vojoi. Tudi letina sliv je ena najboljših v zadnjih nekaj letih. Skupni pridelek (vagonov) 1951/54 1959 Jabolka Slive 13.000 70.600 24.900 90.324 Donos posameznega drevess (kilogramov) Jabolka Slive 17,5 12,2 2« 18 Od drugih vrst poznega sadja so zlasti dobro obrodill orehl (3.627 vaganov) ta kutine (1351 vagcmov). Hraške la zlasti breskve pa se letos zelo alabo rodile. 00N0S NA 1 DREVO (v kilogramih) t i Zaradi odlične le-tlne sliv bo-mo imaU letos zelo dosti suhega sadja. Gl&de proizvodnje suhih sliv je letošnje leto, po rekord-netn letu 1953, najboljše. Proiivodnja suhih sliv (vagonov) 1951 2.326 1952 81 1953 4.496 1954 836 1955 2.343 Proizvodnja ostalega suhega sadja je popolnoma neznatna. Letos smo proizvedli skupno 1.715 ton drugega suhega sadja (ne vštevši smokev). Dtraiaia predelava sliv v razne vrste žganja je letos dosegla sko-raj sto milijonov litrov. Predelava sadja Od skupne količine žganja, kl smo ga proizvedli v letu 1955, je močnega žganja 60.000 hekto-litrov. Drugega sadja smo pre-delali v žganje nekaj nad 30.000 hektolitrov. Čeprav je v primerjavi z letom 1953 letina gliv za skoraj 12.000 vagonov manjša, pa smo proiz-vedli dvakrat manj suhih siliv, toda 37.000 Utrov žganja več ka-kor leta 1953. Nerešeni problenal sušenja sliv nujno silijo na pt>-večanje proizvodnje žganja. PROIZVODNJA SUHIH SLIV (v vagonih) IN SLIVOVKE (v hektolitrih) 1953 Naše slivarstvo Naša država je v svetu znana po zelo razprostrtem slivarstvu. ! Za razvoj slivarstva lmamo pri nas izredne pogoje. Na vsem svetu imajo okrog 160 milijonov rodnih dreves sliv, samo v našl državi pa 57 milijonov. Veliko sliv gojijo v Nemčiji, ZDA (Ka-lifornija), Franciji, Bolgarijd, na Madžarskem itd. V letih, ko slive dobro oforo-dijo, kot na primer 1. 1939, 1951 In 1. 1953 odpade na našo državo tretjina svetovnega pridelka sliv. L. 1951 je svetovni pridelek sliv znašal o-krog 350.000 vago-nov, v naši državi pa smo pri-delali 116.000 vagonov sliv. Ob dobrih letinah pridelamo v naši državi na vsakega prebival- , ca okrog 60 kg sliv. V drugih državah, ki prav tako spadajo 1 med večje pridelovalce, pa ja pridelek sliv na prebivalca mno-go manjši: v ZDA 5kg, v Fram-ciji 4kg, v Nemčiji 3 kg itd. Pri nas ie visok pridelek pred-- vsem zaradi velikega števila > dreves, ne pa zaradi velikega ) donosa od posameznega drevesa. V rodovltnih letih se pri nas jjiblje povprečni donos okrog 20 kilogramov, kar je zelo malo. To dokazuje, da je pri nas slivar-stvo zelo ekstenzivno. Največji pridelovalec sliv je ožja Srbija, ki ima 65°/» vseh dreves, dalje Bosna in Hercego-vima z okrog 22°/» itd. V našem sadjarstvu je najbolj zastopana sliva: 75"/» vseh sad-nih dreves tvorijo slive, 25°/o pa vse druge vrste sadja. To obe- PRIDELEK SUV NA POSAMEZNEGA PREBIVALCA (v kilogramih) nem priSa o enostranosti našega sadjarstva, kar pa ne bi bilo nič negativnega, če bi bila struktura samega slivarstva bolj ugodna. Širjenje nevarne virusne boleznl »šarka slive« povzroča namreč našemu slivarstvu veliko škodo. Ta bolezen napada našo najbolj-šo vrsto slive, ciboro, ki jo lah-ko uporabljamo za razne name-ne (sušenje, marmelado, žganje). Zato se število dreves te slive zmanjšuje, na njeno mesto pa prihajajo vrste z enostransko uporabo (samo za žganje). To je tudi vzrok la vse večjo proiz- lUGOSLAVtJA zda FRANCIJA NEMCIJA vodnjo žganja, ob hkratnem upadanju količine sušenih sliv. SUve izvažamo danes manj kor pred vojno prav zato, ker se zmanjšuje pridelk kvalitetne vrste sliv, za katero je v svetu veliko povpraševanje. Tako smo v obdobju 1921—1931 izvažali iz naše države povpreč-no 1846 vagonov svežih in 3200 vagonov suhih sliv. Po letu 1931 pa izvoz že upada. V obdobju 1950 . 1954 smo izvažali pov-prečno 655 vagonov svežih in 906 vagonov suhih sliv na leto. Za našo slivo kvalitetne vrste vlada po vsem svetu izredno povpraševanje in jo danes izva-žamo v 23 držav. Razem upadanja kvalitetne sll-ve pa na obseg sušenja in obe-nem tudi na izvoz še vedno vpli-va način sušenja sliv in pomanj-kanje drv. Obseg proizvodnje kvalitetnih sliv je še vedno tak In bo še zelo dolgo, da lahko povečamo sušenje za najmanj štiri- do petkrat, če bi zadruga gradile moderne sušilnice, ki bl jih lahko kurili z lignitom all drugim gorivom. Ta pioblem je precej pereč in zanj bi se mo-rale zaniimati zadmžne zveze ia zbornice.