&dini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Eshaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov 7 _ __1 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Hieiontjr in tb»nm» Issued every day* €235^ Sundays and HbSa^^ i ii i' ■ ■ 1 ' ^^ ..... -' --------- • ■ ■ —— i , ^i——i TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Second-Glass Matter. September 21, 1903, at the Poet Office ct New York, If. Y., under the Act of Congress ef lbrtl 8, 1871, • rXLETOK PISARNE: «87 CORTLANDT* NO. 91. — ŽTEV. 91. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 19, 1910. ~ TOREK, 19. MAL. TRAVNA, 1910. - - • VOLUME XV ILL — LETNIK TVTTT. $ Iz delavskih krogov. Gibanje železničarjev, * * r Q Vsložbenci Delaware & Hudson železnice glasujejo, da tako doženo, naj i li prično 8 štrajkozn ali ne. Dražba neče vpoštevati njihove želje in tako pride najbrže do štrajka. ŠTRAJK PRI NEW HAVEN ŽELEZNICI. Dvajset tiso« prediicev in tkalcev v Pall Riverju, Mass., mora počivati, ker bo tovarne sklenile količino is-delka omejiti. -o-- Wilkes-Barre, Pa., 38. aprila. Dane* tvo jim je odgovorilo, ! da ne more ničesar storiti v prid de- ' laveev. ki delajo na tirovih. i i Fall River, Mass., 18. aprila. Kakih ; t 20,000 Ikalcev in prediicev mora do sreda neprostovoljno počivati, kajti j trideset tekstilnih družb je sklenilo J da bode svoje izdelke omejilo, da se r na ta način blago vzdrži pri seda- l njih cenah. Do sedaj se je drlalo le s po pet dni v tednu in sicer že od 1. I i marca nadalje. ji Wilkes-Berre, Pa., 18. aprila. Pre-j; rr.o^arji rova Nothingham so sklenili, ] da prično danes z delom. Družba ni I hoHa z premograskimi odbori oforav- < navati, dokler premogarji štrajkajo in ] wled tega so sedaj pričeli z delom. ] Pritožbe bodo sedaj predložili družbi. ] j ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV , NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STVO NE UREDNIŠTVO. i Denarje v staro domovino po Sil j amo za $ 10.35 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron, za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron. za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane »vote popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka. Naša denarne poeiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poelati je najprilič-neje do |25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft FRANK SAKSER CO., 82 Oortiandt St., Few York, K. Y «104 St. Oisir Ave. K. E. ^ . vieveaaoa, uno. ... ■ Wolter pred sodnikom. Odbranje porotnikov. Včeraj se je pričela sodna obravnava proti Nemcu Wolterju, ki je obdol- l žen, da je umoril 15 let staro ste-nografinjo Ruth A. Wheelerjevo. SEDEM POROTNIKOV VČERAJ ODE RANIH. Obravnava se bode hitro vršila, kajti novj pokrajinski pravnik namerava hiteti in glede hitrosti prekosita Bvoje prednike. --o- Pri kriminalnem sodišču. General Assisen, odd. 5, se je včeraj pred sodnikom Fosterjeoi pričela obravnava proti Albert W. Wolterju, kteri je. kakor znano obdolžen, da je umoril J 15 let staro st*nografinjo Ruth Whee- i derjevo, kojo je potom inserata izvabil v svoje stanovanje in jo tamkaj ! umoril, nakar je skušal njeno truplo! sežgati. Včerajšnji dan so porabili v to, da so odbirali porotnike. Tekoan dopolmdneva so odbrali tri in popo-ludne šiiri porotnike. Obravnava s? je pričela točno ob 10. uri dopoldne. Kakor rečeno, se obravnava vrši pred sodnikom Fosterjem, doeiin zastopata državno pravnišJtvo pomožna pravnika Frank Moss in Robert Turnbull. Obtoženčeva zagovornika sta odvetnika Scott in Saper. Ivo se je pričela obravnava, je sodni klerk Spinney pročital obtožnico in potem imenik 150 kandidatov za porotno službo. Wolterja je dovedel v ! dvorano nek pomožni šerif in potem j ie hladnokrvno ter hitro odšel nr\ od- j fazani mu sedež za svojim zagovorni- j fom. Sodnik Foster je porotniškim iandidatom naznanil, da obravnava ne bode dolgo trajala, vsled česar, naj rsakdo. ki bode odbran, t-udi ostane pri svoji službi. Potem se je pričelo izpraševanje porotniSkih kandidatov kar je trajalo vse dopoludne in tudi popoludne. Ko bodo porotniki odbrani, kar se bode zgodilo že tekom današnjega • dneva, se boile takoj pričoio easliše- • vanje prič. Obravnava se je danes' prič-ela nadaljevati ob 10:30. Pred : sodišcctm je mnogo ljudi, toda le oni, ki imajo vstopnice, zamorejo iti v sod- i no dvorano. -o- Dober spomin papige. Na Pompton Turnpike pri Cedar Grove, N. J., imajo papigo, ki ima izredno dober spomin. P.red osemnajstimi leti je dobil mornar Robert Turner iz Boontona, N. J., v Južni j Ameriki papigo, ktero je imel potem ' pri sebi jednajst let in jo je vedno | na vsa svoja potovanja po morju se- j boj vzel. Pred sedmimi leti je prišel Turner v tukajšnjo luko in ko so iz njegove ladije izkroavali blago, mu je nek nepoznan tat ukradel nje-!»ovo papigo, kteri je bilo ime Jim. ; Mornar je za svojo ptico izredno žaloval in tako je obiskal skoraj vse trgovce s pticami 'tukaj in v New Yor-' ku. ne da bi našel svojega Jima. Mi- ! nolo soboto je pa imenovani mornar, ki je sedaj zopet v Boontonu, N. J., šel mimo neke gostilne in pri tem veselo prepeval neko mornarsko pesem. Papiga, ki je bila v oni Liši, je slišala mornarjevo pesem in je pričela na ves glas kričati: "Tukaj gre i Bob, hello Bob!" Ko se je mornar pričel zavedati — klicanje papige ga je namreč izredno iznenadilo — je naravno tudi on pričel kričati in sicer po svoje: "Hello shipmate!" in tako sta se stara prijatelja potem zopet spoznala in obnovila svoje prijateljstvo. Lastnik one hiše je potemi mornarju ponudil papigo, toda mornar je ni hotel vzeti. Obljubil pa je, da bode vedno, kadar pride v bližino s svojo ladijo, obiskal svojega starega tovariša. , Parnik Minehaha ponesrečil. London, 18. aprila. Parnik Minehaha od Atlantic Transport Line je pri Lizardfu, oziroma pri otočju Scilly zavozil na pečine. Potom brezžičnega brzojava so naprosili rešilno postajo v Plymouth*! za pomoč. Potniki, ki so hiJi na paniiku, so se srečno izkrcali, toda kapitan in možtvo j*e ostalo na SS^fiLkL, -.. Obilo humorja pri ljudskem štetju. ! I i i Uradniki, ki štejejo naše prebival-I Btvo, stavijo mnogo skrajno smešnih in impertinentnih vprašanj, kajti ravnati se morajo natančno po predpisu. BELE LJUDI VPRAŠUJEJO, AKO SO ZAMORCI. ' f 0 Tudi može, kteri imajo svoje žene pri [ sebi, vprašajo, ako so oženjeni ali ločeni. — Kedor ne odgovori, se ga jednostavno kaznuje. -o- Ljudsko štetje se po vseh pokraji- ' nah Zjedinjenih držav vrši in čim J bolj to delo napreduje, tem bolj go- J vori naše ljudstvo o ljudskem štetju.! Nikakor bi se :pa toliko o ljudskem | štetju ne govorilo, ako bi nektara vprašanja, ktera morajo enumerator- : ji staviti ljudem, ne bila tako smeš-j na, ki so pa vendarle umestna. Tako se poroča iz Reno. Nev.. ka-i mor hodijo oni ljudje, kteri se hočejo sodnim potom rešiti zakonskega jar-j ma, da izprašujejo enumeratorji žen-! ske, ki čakajo na ločitev, so li samice, i omožene, vdove, ali ločene. Ker ima ; vsaka taka ženska svojega odvetnika, j in ker so odvetniki svojim klijeati- ' njam naročili, naj glede ločitve z nikomur ne govore, je samoumevno, da , te ženske pošiljajo enumerator je k j svojim odvetnikom in da absolutno j ničesar ne povedo, kar bi bilo deli- , katno. Iz Bostona. Mass., kjer so vsi ljud- ' je zelo študirani, se javlja, da tamkaj tudi vseučilišene dijake izprašu- ' jejo, znajo li brati in pisati. Mesto, j' da bi na ta vprašanja odgovorili, se f jednostavno prično smejati. — Naj-P denčke v zavodih za najdenčke iz-!' prašujejo, kje so bili rojeni, dasirav- j; no jim tega nihče povedati ne more. 1 Najsmešnejše vprašanje za bele ljudi,! je pa to, da se jihi vpraša, so li za- jj morci, Indijanci ali Kitajci. Izredno se jeze na enumeratorje ' oni ljudje, kteri so si "kupili" hiše ' tako, da (plačujejo na tedenske ali 1 mesečne obroke. Te ljudi namreč ' enumeratorji vprašajo, stanujejo li v svojih hišah, ali so le najemniki. Ni-i! h če ne ve, kako bi odgovoril na taka ' ^ vprašanja, kajti vsakdo, ki ima tako ; hišo, dobro ve, da bode plačeval obroke do svoje smrti, in da tudi po njegovi smrti hiša ne bode last nje- ; govih otrok. V Philadelphiji. Pa., kjer vlada skoraj vedno mir, tako, da je ono mesto najboljši kralj za stare ljudi, j; ki nimajo več idej, se najbolj jeze na vprašanje, j« 'ta ali oni slep ali gluh. Philadelphijcev se je inamreč že davno prijela psovka, da so slepci in gluhomenei. V Chicagu se pa meščani jeze, ko jih vladini uraduiki iz-prašujejo, žive li na farmi ali v mestu, dasiravno pridejo enumeratorji k njim v stanovanja, ktera naravno niso na farmah, temveč v neposredni biižini znanih Stock Yards. Nektera vprašanja se tudi glase takole : "Ali ste vi glavar te rodbine?" "No." "V kakem razmerju pa ste z glavarjem rodbine ?'' "Jaz sem le soprog. Ona je pa odšla k zborovanju sufragetk." "Koliko tednov v minolera letu ni-s:te delali?" "Dva in petdeset." Nam se tudi poroča, da so enumeratorji vprašali znanega proslulega fratra, je li oženjen. Na to se je nekaj časa jezil, potem je pa sladko-ginjen pogledal na "halb-links" v nebo in izjavi!: "Not yet, but soon..." o- ______ Krvna osveta. Lyons, Ga., 18. aprila. Mod premožnima farmerskima rodbinama Collins in Lewis, ki bivata v countyju Emanuel, vlada že dolgo časa sovraž-tvo. Včeraj je prišlo med obema rodbinama zopet do prepira in sicer radi neke poti. Ker sta bili obe stranki o-boroženi, je takoj prišlo do sireljanja, pri kterem sta bila fermer Collins in njegov sin na mestu tis tre jen a, d očim je bila Alma Lewis tako ranjena, da bode najbrže še tekom danaSn^ega dneva umrla, ^afcjl?• l' — fi. -n. i -r , n* Rooseveltov vpliv na {naseljevanje v Ameriko. Odkar je pričel bivši predsednik Th. j i Roosevelt potovati po Evropi, se je pričelo tudi naseljevanje Evropej-i i cev izredno množiti — Posledica] njegovega potovanja. KER SE JE MUDIL V ITALIJI, i ; PRIHAJA SEDAJ K NAM VED-; NO VEČJE ŠTEVILO NASE-1 LJENCEV. —o— i To velja tudi o Avstriji in še posebej o Ogrski, kajti v Rooseveltu smatra vsak Madjar svojega najboljšega prijatelja. -o--i' Vsa znamenja kažejo na to. da bo j ( prišlo letos k nam več naseljencev, • t kakor v kteremkoli prejšnjem letu, i dasiravno še nismo s takozvano pro-speriteto na vrhuncu. Vodstva onih i Jparobrodnih družb, kterih parniki < plujejo v luke Sredozemskega mor- t ja. naznanjajo, da toliko potnih 1 listkov sploh še nikdar niso prodala, 1 odkar vozijo parniki v one luke. ka- i kor sedaj. Največ naseljencev se je i pa ukrcalo baš v onih evropskih de- t želah, ktere je Roosevelt dosedaj ob- * iskal, tako, da je povsem gotovo, da ? se je on tamošnjemu prebivalstvu ta- t ko prikupil, da hoče sedaj vsakdo, ki t le more, potovati v Ameriko in si tu- 1 kaj ustanoviti novo boljšo domovino, i kajti vsakdo hoče postati rojak naše-'7 ga velikega predsedniškega lovca. jr Glavni agent franeoskega paro-11 brodnega društva je ravnokar dobil i 1 od družbenega vodstva v Parizu br- f i zojavno naznanilo, da se bode v krat- !. kem samo preko Havre napotilo v 1 Zjedinjene države .50,000 naseljencev, i1 Po narodnosti so ti izseljenci skoraj {? izključno Italijani in Grki. kteri vsi i1 so navdušeni za Roosevelta. Agent j francoskega društva je prepričan, da! je mapravil Roosevelt najboljšo re- ] ^ klamo za izseljevanje v Ameriko, j kajti vsa južna Evropa je sedaj na j j njegovi strani. Pričakovati je tudi. j ^ da bode naseljevanje iz Francije in Nemčije nastalo še večje, kakor je i " sedaj, in sicer kakor hitro bode j „ Roosevelt obiskal imenovani dve de-j ^ želi. — -o--s t IZSELJEVANJE IZ 1 ITALIJE V CANADO. j' j t Med italijansko in canadsko vlado je 1 i prišlo do dogovora, da bodo obe via- 1 i di skrbeli za to, da se naseljevanje , Italijanov v Italijo pospešuje. j Rim, 18. aprila. Generalni komisa- . sarijat za izseljevanje iz Italije se ( sedaj bavi z vprašanjem, bi li bilo u- ( mestno pospeševati izseljevanje iz Ita- , Iije v Canado. Pred vsem se mora vsled tega dognati, v koliki meri se je • tekom zadnjih l»št vršilo izseljevanje ■ iz Italije v Canado. Tozadevna ca- i nadska statistična izvestja so naimreč i zelo pomanjkljiva, kajti v Oanadi dele ] vse naseljence le v dve vrsti, namreč , v one, ki govor? angleški in v one, ki i angleščine niso zmožni. Na ta način j naravno ni razvidno, koliko naseljen- j cev prihaja tjekaj iz te ali one dežele, j i Skoraj tri tretjine vseli v Canado pri- jj hajajočih naseljencev govori angleški. ; Ker pa prihaja mnogo Italijanov pre- J. ko Zjedinjenih držav v Canado, in si-Ji cer takih, ki govore deloma že angle- j ški, se slednje naravno tudi šteje med j. one, kteri govore deželni jezik. Tukajšnje oblasti cenijo število Italijanov, kteri so se tekom zadnjega desetletje izselili v Canado, na 50.000. Leta 1P01 so v Canadi našteli 10.000 Italijanov in ako primerjamo obe številki, potem je samoumevno, da naseljevanje Italijanov v Canado izredno narašča. Med canadsko in italijansko vlado se sedaj vrše dogovori glede pospeševanja naseljevanja Italijanov v Canado. Pri tem se bode naravno v prvi vrsti oziralo 1? na one italijanske naseljence, kteri se bodo tudi v Canadi Trgovina z dekleti. Velikanski dobički. Trgovina z belimi dekleti v nemoralne svrhe prinaša baje več denarja, kakor kterokoli drugo podjetje. Mnogo odkritih tajnosti. ŽENSKI DETEKTIVI SO ZA TO-j ZADEVNE PREISKAVE BOLJŠI, j KAKOR MOŽKI. Predavanje o trgovini z dekleti v Uti- ' I ci, N. Y. — Podjetja v Chicagu in druzih velikih mestih Zjedinjenih1 držav. Uvoz deklet. i -o-- L'thica. N. Y., 18. aprila. Profesor, ■J. W. Jen k s, član naselniŠke komisije,! je dan rs predaval tukaj o trgovini z dekleti v nemoralne svrhe in je med 1 migi m v svojem velezanimivem pre- i .1 a vanju povedal tudi sle loče: / "Z? davno smo prišli do prepriča-! ija. da se mora trgovina trgovina z : lekleti skrivaj preiskati, kajti le počni skrajne previdnosti bod? mogoče I caj natančnega izvedeti o tej trgovini. ! Ljudje, kteri so zaposleni v tej trgovini. poslujejo vedno v temi in skraj-' io previdno in vsled tega smo morali udi mi tajno preiskovati. Pri tem | ;no doseči i najboljše vspehe potom: :enskill detektivov, kajti le ženskim letektivom se je posrečilo izslediti od rgovcev z dekleti razne tajnosti, kte- j ih bi možki detektivi nikdar ne za-J' nogli dognati. Žeiiskam so trgovci j :aupaili v izdatno večji meri. kakor j nožkim. Cest okra t je bilo zasledova-ije trgovcev sir.rtno-nevarno. Neka letektivinja je izjavila, da bode ob >rvi priliki rabila revolver, ako se ne )ode zamogla potom zvijače oddaljiti z tolerančne hiše. v ktere se je po-lala. da izve nektere tajnosti. Potem o lastniki one hiše izvedeli, da je de- ' ektivinja in le malo je manjkalo, da )i je ne umorili. Nek možki. ki je v Chieagn imel rgovino z dekleti, je izgubil $75.000. ;o je moral preko noči bežati iz ime-lovanega mesta. Sedaj biva v Pari-:u, kjer se zopet peča z trgovino z de-cleti. Dopisovanje, ktero so v Chiea-iu zaplenili, ko otile na semenj v neko bližnjo vas in vsled teea so se hotele preko reke prepeljati v splavu, kteri se je pa prevrnil, tako, da jih je petna.!^ vtonilo. Le dve ali tri so se resile. -o- DRZNI ROPARJI. Oropali so poštni in tovorni vagon poštnega vlaka Southern Pacific železnice pri Benicia, Cal. Bencia. Ca- IS. aprila. Tukajšnji šerif je pričel s svojim možtvom zasledovati dva roparja. kt< ra sta zjutraj oropala proti iztoku vozeči poštni vlak Southern Pacific železnice. Oplenila sta poštni in tovorni voz in potem sta strojevodjo prisilila, da je lokomotivo odvezal. nakar sta ukazala strojevodji in kurilen, oditi proč. Na to sta se roparja z lokomotivo odpeljala. Potnikov ni nihče nadlegoval. -o- Požari. Cleveland. O.. 17. aprila. V Lokc-woodn je v tamošnjem av^mštinskem samostanu nastal požar. tako. da je dim prepodil kakih 50 nun iz njihovih "celic". Kraj samostana je tudi bolnica. v kterih je bilo mnojro bolnikov. Nune so se pri tem odlikovale, kajti nektere so nosile bolnike na prosto, dasiravno je bilo kroc njih vse v ognju Samostan je do tal zgorel. Naslrville, Tenn., 17. aprila. Brad-fordova velika trgovina s pohištvom je včeraj do tal zgorela. Pri tem* je bilo več ljudi poškodovano in jeden je vsled zadobljenih poškodb moral u-•mreti. Cena vožnja. Parnik od Austro-Američana proge ALICE odpluje dne 20. aprila^ LAURA odpluje dne 27. aprila, iz New Torka v Trst in Reko. S tem pamikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v avoj rojstni kraj. Vožnja atane iz New Torka do: Trsta ali Reke...... 36.00. Do Ljubljana ......«35.60. Do Zagreba ....... X3&M. i r"eLAS NARODA" (Slovenlc Dally.; . Owned and published by the fitovenlo Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJA V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers, i 82 Cortlandt Itreet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. la celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " polleta........ . 1.50 ^ leto za inesto New York . . . 4.00 pol leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.50 " " pol leta.....2.60 •m " " četrt leta . . . .1.75 ^LAS NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemSi nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") BRMd every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. fcdvirtlsoments on BKreerrwnta Dopisi brez podpisa in osobnoeti ee ne natisnejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po —-rfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov jroeimo^ da 6© nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta satov : «'QUAS NARODA« »Cortlandt St., New York City. Telefon 4G87 Cortlandt. Devet milijonov dolarjev. -o- ji. jbitiSS <£Kedo bode plačal to. svoto— tako vprašuje nase prebivalstvo, sedaj. ko je zvedelo, da namerava United States Steel Corporation, s kte-ro smo se v včerajšnjem članku ba-vili. svojim delavcem v vseh tovarnah povišati plačo za pet do šest odstotkov. — Odgovor na imenovano vprašanje se glasi, kakor običajno: Plačalo bode naše ljudstvo." V gotovem pogledu je tak odgovor •tudi pravilen, kajti iz ljudstva prihaja itak ves denar, kterega plačuje imenovani trust svojim delavcem, kakor tudi vse one velike svote, koje dobivajo delničarji v obliki dividend. Vsekako bi pa bilo napačno trditi, da bode trust za jeklo onih devet milijonov dolarjev, ktere bode tekom prihodnjih dvanajstih mesecev izdal kot poboljšan je plače svojih delavcev, dobil na ta način, da bode podražil svoje izdelke. Tega i rust ne hode storil, in sicer vsled tega, ker je v njegovih tovarnah izdelano blago že sedaj tako drago, kakor je sploh mogoče, tako, da trust z inozemstvom vsled sv o j ili* visokih cen sploh ne konkurira. V tem slučaju se toraj ne more trditi, da bodo onih letnih devet milijonov dolarjev plačali trustovi odjemalc-i, oziroma ljudska masa, h kteri spada tudi onih 200,000 trustovih delavcev, kteri dobe večjo plačo. Trust bode moral toraj to svoto pokriti iz svojih dobičkov, kteri so naravno velikanski. Vsled tega naravno ne moremo trditi. da je trust sklenil svojim delavcem innišati plačo iz samega človekoljubja, kajti korporacije so brezsrčne in brezdušne in se ravnajo vedno le po računih. Vodje trusta za jeklo so brezdvomno prišli do prepričanja, da MORAJO svojim delavcem povišati plačo, in sic-er vsled vsestranske draginje, kajti vsekako je boljše, a ko se da prostovoljno, ne-go ako se končno mora dati. Ako bi trustovi delavci pričeli štrajkati, bi imel trust vsled štrajka izdatno večjo škodo, kakor devet milijonov dolarjev. Poleg tega je trnstu tudi zelo lahko povišati plačo svojim delavcem, kajti glasom proračuna za letošnje leto bodo trustovi čisti dobički prihodnje leto za dvajset milijonov dolarjev večji, kakor so bili letos. i Prohibicijonistični umori. Mestece Westerly v državi Rhode , Island je prohibieijonistično, oziroma tako "suho", kakor si zamore želeti najbolj fanatična prohibicijo-nistična in abolieijonističha srednjeveška duša. Ker je pa imenovano mestece tem- j perenčno, oziroma, ker se je tamoš-: nje meščane postavilo na nivo naših ■ Indijancev, ki žive na rezervacijah,, tamkaj tudi nikomur ni mogoče dobiti niti najmilejše opojne pijače — in poelediea temu je bila, da je mo-i i alo nedavno ba« v imenovanem mestecu jednajst ljudi umreti vsled uži-vanjae prohibicijonističnega whi-skeya. V Westerly ju, Rhode Island, ni mogoče dobiti takozvane lahke pijače, ali vina in pive — kajti to je protizakonito. Oni ljudje pa, ki se hočejo zakonu izogniti, naravno ne prodajajo vina in pive, temveč vsakovrstno žganje in drage skrajno al-1 koholične oiS&če I. Ker se pa pri prodaji takih pijač č mnogo zasluži, so pričeli tamošnji c lekarnarji prodajati takozvani "me- ] dicinski whiskey'' in tako se je, ka- i j kor smo poročali, pripetilo, da je mo- j 1 ralo vsled uživanja ftakega žganja1 < I umreti jednajst ljudi in da so po- i Igrebniki zaslužili lepo svoto denar-'i I ... ija — vse po zaslugi prohibicije. Ji Lekarnarji v Westerly so pri izde-;1 [lovanju tega whiskeya rabili vedno ;1 take snovi, da dobro "delujejo", in ji tako so primešali v pijačo lesni al- { kohol mesto navadnega. Lesni alko- j i hol je pa grozno strupen, oziroma te 1' vrste alkohol je hujši strup, kakori i navaden alkohol, iz kterega se izde-!< luje neprohibicijonistični whiskey. j* Tedaj, ko so oni nesrečni ljudje < v Rhode Islaudu umrli, je časopisje tudi poročalo, da je v kratkem tudi pričakovati aretacije onih ljudi, ki so odgovorni za smrt onih nesrečni- i kov. Vendar bi pa bilo umestnejše, | j ako se pošlje v zapor ljudi, kteri;1 !so uvedli prohibieijo, kajti oni soji pravzaprav odgovorni za smrt jed- ' i najstih ljudi. ] Tekom jednega dneva ali celo te- i kom jednega stoletja se ne more i i spremeniti navad ljudstva, ki šteje j devetdeset milijonov osob. Tudi ako ] i se izdelajo še tako strogi zakoni pro- < j ti prodaji in izdelovanju opojnih) pi-r jjač, bode naše ljudstvo še vedno pilo, ■ in sicer v toliko večji meri, kolikor: [strožji so tozadevni zakoni. h _________ DOPISI. —o— I Claridge, Pa. I Cenjeni gospod urednik:— Tukaj v naši naselbini so trije pre- : mogovi rovi, od kterih dva popolnoma počivata. V enem dela nekaj o- i nikt ljudij, 'ki drugim kruh odjedajo. : Sploh so sedaj tukaj razmere take, da rojakom ne svetujem semkaj za delom hoditi. Kadar se razmere izboljšajo, (naznanim. Slovence opt)-1 zarjam, da bodo meti seboj složni, i ker je vsakomur znano, kako smo zatirani od delodajalcev, in da si mo-j ramo sami pomagati, če hočemo kaj doseči. Tukajšnji rojaki so zadnjič dokazali, da so dobrosrčni in da imajo usmiljena srca. Neka rodbina je bi-j.la namreč v veliki bedi in v pomoč f iste se je nabrala svota $28.83. Okoli | rojakov sta se napotila rojaka Mihael Pavlenšek in Fran Žurman. Pri- i srčna zahvala darovalcem in nabira- j teljema. Pozdravljam vse rojake in rojaki- j nje po širni Ameriki, Tebi vrli list ; pa želim obilo naročnikov, ker vidim, j da je Glas Naroda najboljši list za | Slovence. L. Bitenc. i Madison, Pa. Dragi gospod urednik:— Slovencem sirom Amerike naznanjam!, da tukaj štrajkamo in sicer v premogovih rovih, ki so last Keystone Coal & Coke Comp. Rojakom vsled tega ne svetujem, da bi semkaj ; j hodili. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam Širom Amerike. ________> Pavel Mahkovec. > Indianapolis, Ind. : Cenjeno uredništvo:— Zadnji teden imeli smo tukaj maj-I lien misijon za Poljake in Litvinee ! v naši naselbini. Vodil ga je Rev. | Štefan Wierzbowski (ruski Poljak), ki se po opravkih mudi v Ameriki. V zakonski stan stopijo te dni: -Tosip Muskol in Marijana Kubik i (Poljaki) in Slovenci: Mohor Blažič i in Marija Pušnar, Anton Gulič in Marija Bole, Fran Stanič in Kata-j rina Suligoj. Bilo srečno! Rev. J. C. Smoley. Indianapolis, Ind. Velecenjeni g. urednik:— Jednega tatu so vendar vjeli. A i čuditi se mora človek njegovi predrz-' nosti. Vpričo gospe Rosestein je v , trgovini odprl cash register in pobral ves denar. Ko so ga zasledovali, vrgel je vse od sebe, tako, da niti centa niso našli pri njem. Delal ni , nikoli. postopal vedno, a denarja je ; imel vedno dosti. Upamo, da se posreči poloviti še ostale tičke, ker biti mora prav (neka organizirana banda, ki je živela samo od tatvin. Poročevalec. f Indianapolis, Ind. Spoštovano uredništvo:— Jeden tiček je sicer že na varnem, I kjer lahko premišljuje, "da tuje pe- j če", a naši rokovnjači so še vedno! !'4 na delu'kar kaže, da je tatinska i banda prav dobro organizovana. V t noči od zadnjega petka na soboto po-skušali so svojo srečo pri Fran Ra- j dežn; odnesli so mu samo prazne hlače. S um je Radeža prebudil, te-1 kel je za njimi, tudi štirikrat "usmo-dil" iz revolverja za njimi, le žal, da ; ni nobenega zadel. Z vrčem se gre k studencu, dokler se ne ubije, pravi ; pregovor, tako upajmo, da bode tudi "slava" tatinske bande minila. Na [suma, da so tati, je mnogo postopa- Jj ■■■A*.«*-... - 'Viaijr I' iiMai •ev. Ako ne bode kmalu pokoja, bo-lemo ožirati od angleških in nemških pa-rlaveev in pobalinov psovke, kakor j 'Hunk" itd. Žalostno je, da mora- j no take norice pošiljati iz naše si-1 :*er napredujoče naselbine; tolažimo ;e s tem, da bode tudi tem rokovnja-•em in uzmovičem enkrat odklenkalo. Eden, ki sumi. Chisholm, Minn. Spoštovani gospod urednik:— Prosim, blagovolite priobčiti nekaj rrstie v predalih! nam priljubljenega ista Glas Naroda. Posebnosti, ozi- . ' v roma novosti ne morem poročati, pac ; [>a žalostno vest o našem tukajšnjem I rojaku Ivanu Zakrajšeku. Omenjeni j >e je podal dne 8. t. m. zdrav in vesel na delo, a nesreča, ki nikoli ne počiva, ga je doletela. Okoli devete ure se je namreč nad njim utrgala velika plast rude ter podkopala pod seboj njega in njegovega tovariša. Po napornem delu smo dobili izpod ! zasutja najprvo Ivana Zakrajšeka — i mrtvega — in potem še njegovega tovariša, ki je pa še živ in je upanje. da okreva. Pokojnik je bil oženjen in doma iz Male Račne blizu Grosuplja na Dolenjskem. Tu zapušča žalujočo soprogo, kteri izrekam v imenu društva "Slovenski Rudar" štev. 110 naše sožalje. Ivan Zakrajšek je bil eden prvih članov društva " Sloven-1 ski Rudar" štev. 110 S. N. P. J. Bik je obče priljubljen radi svojega mirnega značaja. Že omenjeno društvo mw je priredilo dostojen pogreb, kterega smo se udeležili vsi člani. R. L P.! Končam dopis in želim Glasu Naroda obilo dobrih naročnikov in pred-plačnikov. Fran Čampa. Bisbee, Ariz. Dragi mi Glas Naroda:— Naznanjam Vam in cenjenim čita-teljem Glas Naroda, da je umrl v Douglas. Ariz., dne 21. marca rojak Mihael Žalac; Tukaj zapušča dva žalujoča brata, v stari domovini pa staaiše, tri brate in sestro. Doma je bil iz Vrha pri Viniei, ter je bival v Douglas skoraj pet let. Naj v miru počiva! Srčni pozdrav vsem Slovencem po Širni Ameriki od vseh tukajšnjih rojakov. Jurij Filip. Italijani in Nemci. Sedanje, posebno naglaševano so-bojevnišfevo Nemcev in Italijanov proti Slovanom v imenu kulturne vzajemnosti daja praškemu listu "Union" povoda, da fino ironizuje nesmiselno, brezglavo politiko avstr. Italijanov. Za jetično večino 34 glasov — tako začenja praški list —. na ktero se opira Bienerthov kabinet — se ima zahvaliti latinski uniji: 15 Italijanom in 5 Rumunom. Ce bi ti prestopili v opozicijo, bi imela vlada le 255, a opozicija 2G1 poslancev. A ravno te dni kroži po nemških listih vest o nekem spopadu med Italijani in Nemci v vasi Iiovere della Luna v okraju Mezzolombardo, kjer se ima ustanoviti nemški otroški vrtec. V tem okraju so leta 1900 med 19,309 prebivalcev šteli 102 Nemca, toraj le nekaj čez pol odstotka. Nemške šole absolutno niso mogli ustanoviti, ker otroci ne umejo nemško. Ustanoviti se ima toraj za sedaj le nemški otroški vrtec, v kte-rera bodo italijanskim otrokom ubijali v glavo nemški jezik. Ko sta dva odposlanca Schulvereina ukrepala razne odredbe za ta ponemeevalni zavod, se je prebivalstva polastilo veliko ;;razburjenje. Odposlanca so pretepli in zapodili iz vasi. Vest v nemških listih skuša z očitno tenden-cijo zvrniti krivdo na tem dogodku na "Lego nazionale" ter zaključuje z grožnjo, da poseže "ljudstvo" po samiopomoči, ako "oblasti" ne nastopijo slednjič energično proti ope-tovanim irredentovskim nasiLstvom v južnem Tirolu. Ali v državnem zboru — nadaljuje praški list "Union" — potrebujejo Italijanov in zato so "državniki" nemškega bloka izkovali besedo o nemško-italijansko-kulturni vzajemnosti, dočim prepuščajo zasramo-vanje Italijanov skrajnežem a la Wastian in Stransky. Če pa Italijani ob 6. obletnici demoliranja italijanske fakultete v Wildonu — 6. novembra 1904 — po nemškem naraščaju vendar dobe zopet svojo fakulteto, Nemci gotovo ne bodo krivi na tem. •Da, to je tisto, kar mi vedno na-glašamo: tista neizrečena mizerija, ki sliši na ime italijanske politike: v parlamentu v imenu "kulturne vzajemnosti" nekulturen boj proti Slovanom, zunaj parlamenta pa krvave in razbite glave vsled pobojev med nositelji italijanske in nemške kulture! In da bode čaša ironije na račun italijanske politike polna, je te dni neki nemški graški list s presenetljivo odkritostjo in brezobraznim ! cinizmom naglašal, da Nemci morajo zvesto vstrajati v vzajemnosti z Italijani proti Slovencem, ker to da je najkrajša pot za — infiltracijo nem-štva in jaeenje nemškega vpliva v Trstu. Italijanska gospoda — dober tek na takih, zaveznikih! Podobni ste v nesmislu svoje politike nespamet-nežu, ki iz strahu pred smrtjo beži — v morje! Naj omenimo še en izgled še bru-talnejega cinizma, ki so ga zavezniki Nemei ravnokar v celovških "Freie Stimmen'' servirali zaveznikom Italijanom. Temu listu so namreč do-; poslali iz Trsta daljši članek o vse-i učiliškem vprašanju, v kterem na ves ' glas in brez vsakega obzira napovedujejo svoje nasprotstvo proti zahtevi Italijanov, da sedež italijanskemu vseučilišču bodi v Trstu. Notri v veliko simfonijo o kulturni vzajemnosti Italijanov in Nemcev hrešči iz »predalov celovške«. lista sulit, ne-! usmiljen — ne! iJravi namreč, da i italijansko vseučilišče v Trstu bode smrt tržaškega nemštva. Jasneje menda ni možno govoriti, da ravno ob najvišjih kulturnih vprašanjih zija globok in širok prepad med aspi-racijami Nemcev in Italijanov. — To pa seveda ne bode motilo ne enih, ne drugih, da ne bi še nadalje prepevali ganljive pesmi o kulturni vzajemnosti Nemcev in Italijanov. — Razlika | med enimi in drugimi je pa ta, da po-j slednjim daja intonacijo le slepota vsled prirojenega jim sovraštva do j Slovanov, dočim je ta pesem pri j Nemcih le preračunjeno hinavstvo, .zavratnost. In na tem ne spreminja i nič dejstvo, ki je izraženo tudi v teh {izvajanjih, da namreč previdneji Nemei govore za vzajemnost, ker da so jim kulturni interesi identični. Razlika je le v temperamentu. Ziner-neji dajajo prednost daljši poti, po kteri naj bi najprej Italijani izkrvaveli v boju s Slovani, dočim oniin z zavihanimi rokavi — a la Wastian — ne ugajajo zakrivljena pota diplo-matiziranja in so za veselo in svežo ! vojno proti Slovanom in Italijanom. : Vprašanje taktike je samo, ki razli-j kuje ene in druge Nemce. Konečni j cilj pa je obojnim isti. kakor ga jim je ostavil že njih Bismarck, mož devize: moč gre pred pravico: nemštvo od Belta do Adrije! Vsenemške hujskarije proti Dalmaciji. Pod tem naslovom, prinaša list "Adige ed Adria — Etsch uud Adria" nastopni članek: Medtem ko vlada, podjetja za po-vspeševanje ptujskega prometa, železnice in paroplovne družbe, mnoga društva in dalekogledni zastopniki umetnosti in znanosti, industrije in 1 obrti, trgovine in prometa delajo vse možno, da bi krasno Dalmacijo odprli mednarodnemu ptujskemu ob-j činstvu, je sedaj tudi glede te dežele ; na delu element, ki — žal — vedno j bolj obvladuje javno mnenje v Av-, s tri ji, in kterega slepemu in bedastemu fanatizmu in neznosnemu nasilnemu gospodstvu se klanja visoko in nizko, tako, da izzivljamo že pomilovanje od strani inozemstva. Zaslužno prizadevanje, da bi služili miru, uglajali aiasprotstva, pomirjevali po izgledu Švice, da bi odlično po-j tujoče občinstvo Anglije, Amerike, Francije, Rusije in Italije privabljali v naše lepe kraje — vse to se označa kakor kaznjiv nedostatek na "narodnem čutstvovanju", da, celo kakor j izdajstvo na narodu iti nizkotnost mišljenja. Temu nasproti pa se sma-! tra kakor hvalevredno, ako se širijo ! najneresničneje trditve in odvrača Nemce od obiskovanja dežel, ki slučajno pripadajo drugemu jeziku. V Pragi je neki gospod pl. Paska imel v "nemški hiši" neko predavanje, v kt erem je govoril o lepotah Dalmacije. To pa je dalo nekemu nem-.škemu listu v Libertu (na severnem Češkem) povoda za nastopne sovražne 'besede proti Dalmaciji in njenemu dobrodušnemu gostoljubnemu prebiva 1st vu: "Dalmatinski poslanci, z Bian-kinijem, Ivčevičem in Pavičičem na čelu, se v resnici niso še nikdar potrudili, da bi s svojim vedenjem na kterisibodi način pridobivali simpatije Nemcev in nikdar niso skrivali svojih neoslovanskih tendenc. Kako prihajamo do tega, da bi za dežele, ki po mnenju enihi pripadajo k bodoči hrvatsko-sla-vonsko-dalmatinski trojedini državi, a po mnenju drugih k Ogrski — da bi za te dežele delali v nemških deželah ^oaebcKf propagando: io je — ako niso v igri posebni interesi — precej nerazumljivo. Mi imamo dovolj nemških krajev, ki nu-' )dijo prijetnega oddihljeja; in tudi j na jugu jih je, ki nikdar ne zata- i juje svoje prijaznosti do Nemcev. Cemu naj bi krmili svoje sovražnike? Zahajajmo le tja, kjer se moremo veselo in neovirano občutiti kakor Nemei, in izogibajmo se mjih. ki ne cenijo nas, ampak le j naš denar!" ^No, sedaj vprašamo, kaj se briga s tujec za politiko dalmatinskih po-! t si an cev, tudi če bi bile resnične. te:i-: jdence, ki jih jim podtika oni nemški list?!! Mari obiskovalec kakega j nemškega mesta, ali kakega franco-1 iskc-ga zimskega zdravilišča povprašu-Ije po političnem mišljenju dotičnega !zastopnika v parlamentu? Po prin-j ! c-ipih. ki se sedaj oglašajo v izveš t- i •nem nemškem novinstvu, bi se Nemci :^ploh ne mogli več muditi v tujini. | Ta teorija — ako bi se dalje razvijala — bi dovod 1 a kmalo do razdeljevanja zdravilišč, morskih kopališč, i letovišč po narodnostih, verah, stran-! jkah, stanovih in poklicih — misel je i to, vredna blaznice! Fletni nazori i so to <> kulturi. More biti splol. kaj nesmisel n ejega, nego je to, da se za-1 jstopnike druzesra naroda obsiplje z !očitanji zato. da želje tega naroda [zastopajo tudi v parlamentu?! S ta-j | kimi stvarmi se pač ne pridobiva j Nemcem prijateljev, marveč so — j j kar je še huje — na posmeh in za- ; i smeh. V Dalmaciji in drugod je j Nemec danes še prijazno irledan. ako I se vede taktno kakor ptuj gost. Vsak-, do prinaša samega sebe seboj. Ako pa postane kedaj — česar ne bi želeli — drugače, potem bodo imeli li-| sil. kakor trori omenjeno, svojo "po- išteno" zaslugo na tem. j ' {Kakšno bodi dekle, ki je hočeš poročiti. j Na to vprašanje odgovarja pokojni francoski humorist Mas O'ltell v |svojih zapiskih. On piše: Poroči dekle. ki je manjše postave nego ti. Ne poroči dekleta, ki se ne ume prisrčno s majat i. Značaj osebe spoznaš po načinu, kako se smeje. Ne poroči , dekleta, ki se smeje prisiljeno. Po- ■ roči dekle, ki umeje šalo, ki zna ce-1: niti humor in jemlje vse dogodijaje ■jod dobre strani. Ne jemlji dekleta. ■ ; ki vse graja in se posmehuje svojim | prijateljicam, kakor hitro jim je obrnilo hrbet. Vzemi žensko, ki ima j dobro besedo v obrambo ljudij, ktere (; se v njeni prisot nosti opravlja. Ako vodiš svojo zaročenko v gledališče in si nisi že vnaprej preskrbel sedežev, poroči jo, če so sedeži ob vajinem prihodu vsi razprodani, a tvoja zaročenka veselo in neprisiljeno meni: "To nič ne de, potem pa pojdiva na j galerijo; glavna stvar je. da se za-jbavava!" Tako dekle je "dobra duša"; izhajal bodeš z žensko, ki se j zadovoljuje sedeti s svojim možem | prav za«lej, ko se je v življenju pri-' petilo, da so vsi prvi prostori zasedeni... Ce srečaš berača in mu hočeš kaj podariti, ne poroči ženske, ■jki ti v tem slučaju pravi: "Morda je slepar, ki ponese denar v krčmo!" Ce si pa ti napravil tako opazko in ti ženska odgovori: "Le daj mu, mrzlo je, in cašica vina mu stoi-i dobro" — potem jo le poroči. Vzemi žen-1 >ko. ki je zdrava in ima dober tek. Ne vzemi pa take, ki pri vsaki jedi neveselo izbira. Ne vzemi ženske, in naj si pripada kteremukoli sloju, ka-1 teri se dozdeva za malo voziti se v ulični železnici ali pa v ktipeju tretjega razreda, kadar v drugem raz-" redu ni prostora. Skušaj spoznati. 1 kako se vede zjutraj, ko se je vzbudila, »ko se jo je zbudilo mahoma iz - najboljšega sna. Ako se je vzbudila 1 s smehom, tedaj jo vzemi. Ne vzemi je pa, če se ji stemni čelo in pravi: '"No. kaj pa to pomeni?" Iz tega ' i lahko razvidiš, da takšna ženska ni prijazna in ni vesela. Ta posknšnja je nezmotljiva. Ne vzemi take žen-' skc. ki meče račune liferantov malomarno v koš in jih ne plačuje. Ne ■ vzemi take ženske, ki ima manire takozvane "boljše družbe". Mlado I dekle, ki shranjuje svoje smehiljaje ■ za tujce in je slabe volje z domačini, • ni za možitev. Dokler bodeš zaročen ■ s tako damo, se ti bode gotovo prav 1 pazljivo vedla, kar je docela narav-" j no: si ji pač še tujec. Pa le bodi 1 prepričan, da kakor hitro se z njo poročiš, bode s teboj ravnala kakor j z domačini. Vzemi tako dekle, ki ■ ima prijeten glas in ki ti gleda v i obraz, kadar s teboj govori. Ako ■ obiščeš ka-ko žensko, ktera te pusti i čakati pol ure, predno se napravi. i da te sprejme, ne poroči je. Če pa i; pride takoj kakoršna je, v domači obleki, je to znamenje, da je prak-tič no dekle; vzemi jo posebno tedaj, ! ko se ne oprošča na dolgo in široko, ker te je sprejela v domači obleki. Poroči dekle, ktero svojemu očetu zvija svalčice, iktero pazi in skrbi za, red v očetovi sobi, ktero seda svojemu oeetu na kolena, ga boža in sel slovensko katoliško /j« podp. društvo j svetetotei Zgedumjene drŽave Severne Ajue/iWr--Sedež: Forest City, Pa* r«icorporiraao dne 3!. januarja 1902 r driavl Penn**,'fOI$ii ODBORNIKE: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box GS.), F..rest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREZAN, Box 51, Mineral, Kans. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, l'a. II. tajnik: ANTON OSTIR, 11."U E. GOth Street. Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MLIIIČ, Bos 537, Forest City, Pa. -o NADZORNIKI: MARTIN OEKČMAN, predsednik, Box GSForest City. Pa. KARO L ZALA U. I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Jas. BCCENELI, starejši, II. nadzornik, Bx 5«Jl. Forest City, l'a. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. -o-- POROTNI IN TRIZIVNI ODEOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, r. Kans. JOS PET KUN K L, I. porotnik, P. O. Box 95, Vk'i i lock. Pa. IVAN TOIiNlČ, 11. porotnik, P. O. Box 522, Forest City, l'a. -o Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. 7, Forest City, Pa. Društveno Hasilo ie "GLAS NARODA." | Pozor slovenski farmerji! j Vsled občno zahteve, naročili smo tudi letos večje ttevilc i pravih domačih j ^ kranjskih kos ! v zalogi jih imamo dolge po 65 cm in 75 cm. Kose sr> izdelani j iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. 1st« | se pritrdijo na kosišče z rinkeaiui. ! Ceria 1 kose je 31,23. > I^r-I večjej narciiitbi znaten popust. , Naročeno imamo tudi klepaluo orodje iz finega jekla ii ! pristne '•Bergaiiio'' brusilne kamne (osle.) | Cena i garniture klepanja je $1.— 1 brnsnega kamna 3<)c. j Rojake opozarjamo da se z naročili ^ požut ijo dokler zaloga na poide, j Naročilu priložiti je den3r ali Postal .Money Ord^r. | Slovenic Publishing Co. j 82 Cortlandt St., New York, IV. Y zanima za vse njegove razmere. M!a-■lo deklo, ki ljubi svojega očeta, ki i mu skrbno pregleda obleko, predno irre iz liiže, ki mu veže kravato in : pazi. da mu niso rokavi jopiča daljši j ud rokavov površnika, tako dekle, ki j svojega očeta skrbno pregleda, pred-; no so ta odpravi z doma in ga po-i ljubi in Se enkrat poljubi ter pozdra-; vi. tnko dekle bode najboljša sopro- ... Srečen je tak oče. ki ima tako hčer in srečen bode mož, ki dobi ta-, ko ženo... _____ __ i Čudna obsodba. Pred nekega angležkega sodnika so ' privedli nekega postopača, ki je imel na sebi polno prahu, ki se ga je na-. lovil na svojem brezsmoternem klata-j renju po svetu, ne da bi se bil kedaj umil. ilož je bil že tako zamazan, , da je sodnika popadla sveta jeza in ja zato obsodi! nesrečneža — v 90 : kopel ji! Da li mora te kopelji napraviti po vrsti v enem dnevu, ali ; vsak dan po eno, ali v drugačnih rokih, o tem se ne poroča. 501etni obstoj avstrijskih borz. Cesarski patent z dne 2<5. februarja 18G0 je dal avstrijskim blagovnim borzam prvo zakonito podlago. Minulo je toraj 50 let od ustanovitve blagovnih borz, zlasti za žito in produkte sploh. S takratnim zakonom se je dala vladnemu borznemu rkomi-sarju še vsa oblast in šele zakon, iz leta 187;J je uredil borzni prornot na način, da so postale borze avtonomne korporacije in se je državno nadzorstvo omejilo le na ono mero. ki je potrebna iz javnih ozirov. Zadnjikrat so se blagovne borze, zlasti one j za kmetijske izdelke, uredile z novelo 'k borznemu zakonu iz 1. 1903. i i Blagovne in žitne borze so postale ; j središče občega gospodarskega življe-j nja, njih kurzi pa barometer za bla-: igovno in žifcno trgovino, objednem i tudi središča vsega trgovskega pro- j meta. Borzni promet z efekti in de-| vizami je bil urejen že s cesarskim j patentom iz leta 1771. OPOMIN. i Vse tiste, kteri mi kaj dolgujejo, poživljam, da se v kratikem pri meni oglasijo in to vsaj v teku 14 dnij; če ne, jih drugod po iščem. Mary Resman, 3913 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. _ (18-20—4X Hamburg-American Line. ii ...V Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBL'R60M. Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD- TORBA ZA SLOVENCE. MOLTKE — odpluje 10. aprila. BATA VIA — odpluje -">. maja. HAMBURG — odpluje 10. maja. I Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. IŠČEJO SE : , rY ; šivalke za ženske slamnike. Plača dobra in dolga sezona. Le dobro iz-učene šivalke nai vprašajo pri: Kuobel atlaeobson, 23 Great Jones St., New York City. (1S-20—I) Iščem FBANKA OBREZA. Doma je iz Dolenje vasi pri Rakeku. Pred enim letom je bival nekje v West Virgiuiji. Cenjene rojake prosim, Če kdo ve. da nu naznani njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. — John Možina. Birch, Mich. (19-21—i) FKODA SE saloon in za IS fantov prostora radi odhoda v staro domovino. Saloon se nahaja na dobrem prostoru ter blizu tovarn. Anton Pucelj. 4121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ri8-20-^) Za vsebino tujih oglasov ni odgo-torio ni uprar^aštvo m uredništvo. Jugoslovanska ^^ Katol. Jednota. taakorporirana dne 24. januarja. 1901 v tlržavi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9183 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 333, Rock Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN C0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora. 1700 E. 2Sth St Lorain, Ohio. IVAN I'RIMOŽI<\ TT. nadzornik, P. O. Box G41, Eveleth, Minn M11IAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 - 7th Str., Calumet, Michigan. POROTNI ODBOR: T^ AN KF.RŽIŠNTK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138. Burdine, Pa. I VAN MERHAR, dnigi porotnik, Bx 05, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLISIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. -o-- Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joliet, lil. ■-o—- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. 0 KRANJSKE NOVICE. Nevaren vlomilec je pri šol v roko i mestni policiji v Ljubljani v osebi dozdevnega Emila Contain iz Monseliee , pri Pa (lovi. Na vesti ima tukajšnje j J Kad nje podstrešne vlome in tudi mnogo blaga, pokradenega drugod, so pri ! »jem dobili. Po tatvinah se je vozil j na kolodvor z izvošrkom in jo potem i odkuril 7. brzovlakom v druga mesta J rnzpc'avat ukradeno blago, drugod pokrarf; neqra pn je pripeljal v L j ubija- 1 no. Posebno priljubljen mu je bil ] Trst. Gorica in R»ka. i t Težka telesna poškodba. Dne 4. |> aprila sta se v neki gostilni na Dolenjski cesti sprla 321etni klepar Fran ! (Zupančič in delavec Ford. Turk. Med ' prepirom je Tink zgrabil za litersko ' steklenico in svojega nasprotnika z njo tako udaril po glavi, da ga je tež-Ico tehtno poškodoval. Na mesto došlij 1 polip; -»i zdravnik dr. IUner mu je dal ' prvo p.vroT-. jwitem pa odre lil, da so ga z r Mini m vozom prepeljali v de- '-i žel no boln ico. i V vojaškem preskrbovališču na Dn- 1 n.ijski cesti v Ljubljani so odkrili sta- j1 ro grobnico, v kateri je več krst, j mrtvaških glav in človeških okostij. Na dveh krstah je citati letnici 1710 jI in BH12. V grobnici so pokopavali! nune iz samostana, ki je stal na mestu vojaškega preskrbovališča. Samostan j" razpustil cesar Jožef. , Požar v papirnici v Medvodah. V no'i od 3.—1. aprila je v papirnici v i] Medvodah nastal požar, ki je to cve-' i toče podjetje popolnoma uničil. U Kako je požar nastal, do danes j te ni kon stat i ran o. ali po dveh oko- L liščmah sodeč je najbrž ,posledica i' malomarnosti in nepazljivosti. Goreti je začelo v zgornjih pro-j; štorih, ogenj sp je čudovito hitro raz- . Kiril na vilo vet osob. ki ao bile ranjene. Na --reo-le v go.iČo. potom jo zapalijo. a po-tem žive slone prepuste ognju in di-rm. Vera in borza. N;-k židovski založnik v Lipskem ponuja potom okrožnic knjigo "Borzni kmrzi na soboto", (sobota je, kakor znano, ži-lovski praznik.) ki se more uporab-'] Ijati kot ključ, po katerem je možno . v smislu- božjega sisterr.a svetovne- ; ga stvarstva uspešno operirati na . horzi. Zid ponuja knjigo svojem verskim bratom sledeče: Vero in borzo, ta dva navidezno različna pojma jc pisatelj v predstojeČi knjigi spravil . ( v pojx>len sklad ter jasno dokazal, ila Večni še danes dola čudeže v ko- j ;ist pripadnikom svojega izvoljene-1 Ta ljudstva, ako posvečujejo soboto, ki je dau gospodov. Samo verski interesi in da olik rije ter dokaže svetu čudotvorno moč Jehove, samo to je pisatelja pripravilo do tega, da je izdal svoje tajnosti. Ivdor bo v pra- . 1 vem smislu delal po njegovih nasvetih, bo v veliki meri deležen blagoslova božjega. S tem, da se jo pisatelj ravnal po. svojem sistemu, je dosegel na borzi že osromne svote. — 'Kakor razvidno, nudi vera še volno bogato žetev raznim sleparjem. V tem ni nobena vera izvzeta. Predstoječi slučaj pa kaže tudi, da so Židi še vedno ravno tako tepci, kakor drugoverei. Iz katoliške ccrkve izstopilo je na Češkem 1. 1009. 304 osob, vstopilo pa 199. Končni efekt je torej za ka- ( toli-ško cerkev na Češkem negativen; ima 305 članov manj. Iščem prijatelja JOSIPA ZORINC. doma iz fare Sv. Jedert, pošta Laški trg. Štajersko. Pred enim letom je bival nekje v Diamondu, i Colo. Imam mu porečati nekaj J važnega iz stare domovine. Kdor izmed cenjenih rojakov ve, kje se nahaja, naj mi naznani. Najljubše mi je pa, ako se mi dotični sam javi. — Alovsius Wesowischek. Box 00, R. R. No. 2, Mulberry, Kansas._(16-19—n Za vsebino tnjiB oglasov ni odgovorno na npravniatvo na uredništvo f - i PREDSEDNIKOVA KRAVA POGINILA. Žalovanje v Beli hiši in razpis za na-, bavo nove krave. Washington, 15. aprila. Ni še dolgo temu. ko se je nek policaj onega ! oddelka, ki opravlja službo v Beli Uši, poročil s predsednikovo kuharico, in že se je pripetila na predsednikovem dvorcu nova katastrofa. — Poginila je namreč — predsednikova krava, kteri so dali, odkar je v Wash-iingtonu. ime Imogen. Pokojna krava je bila doma iz Beverly, Mass., kjer jo ljudje poznali pod imenom Pearl. Ivrava je bila jersevske pasme in je imela izredno mnogo mleka. : i Mr. Taft in Mrs. Taft namreč ljubi-!ta dobro mleko in smetano, tako, da je pokojna krava tvorila za Taftovo :rodbino nc-kako 44insurance policy". Pokojna Imogen se je v hlevu od-vezala in tako je prišla v shrambo za , oves. kjer se je tako nažrla, da jej zdravniška pomoč ni zainogla pomagati. dasiravno je prišlo k njej šest, : živinskih zdravnikov, i V Beli hiši sedaj iščejo drugo kra-i vo. Vse informacije glede krav je poslati kapitanu Archibald W. Buttu. General Clarence Edwards kupuje le ; konje za predsednika in se neče peča: i s kravami. NA PRODAJ. ^Pohištvo za štiri sobe ter kuhinjsko opravo se takoj proda po jako nizki ceni, in sicer radi odhoda iz lirooklyna. Podrobnosti dobite pri lastniku: John Gašperin, 22 Stajrge St., Brooklyn, N. Y. (19-20—1) OPOMIN. Pavla Marjerla, doma iz Pregrada. iara Stari trg pri Poljanah, opominjam, da se v kratkem zmisli nn Eveleth, Minn., ter mi povrne, kar , mi dolguje; ako nc. ga v kratkem j obišče m in primoram nazaj v Eveleth, Minil. Jaz dobro vem, kje se nahaja. Marija Hegler, Eveleth, Minn. ■——■—■—p«—li i n - Kje je moj prijatelj IVAN PEČ-XIK'? Prosim cenjene rojake, čt kdo ve. kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Sotošek, Ilelenen iStrasse No. 12. Schmidt-horst Rlil., Germany. (19-21—i) PRODA SE 100 akrov visoke ravnine; 70 akrov bilo je polje pred 15 leti in sedaj je j splošni travnik. 40 akrov fmega go-j zda. 'Wdti. ši nesekanoi drevje, največ iii oreh košak. Oddaljeno 1 jtt <• fntsestvo 2 milji od pošte, kup-| čije. - d", ter 4 milje od tukaj. Ves svi-i brez kamena; fin zaJavinorejo. ovce, sadje, pšcnico itd. Cena proti | gotovemu plačilu $1320. 40 akrov kmetija, visoka ravnina. ; hiša, lep svet, deloma 5 akrov pešna-io. 3 milje od tukaj, enak zgornje'j mu. Cena proti gotovemu plačilu M $350. 40 akrov gozd, visoka ravnina, mlado drevje, jako lep svet, S1/* milje od tukaj. Cena proti gotovemu plačilu $350. 40 akrov sveta, 20 polja, visoka ravnina, držeč se druzega; proti gotovim $325. * 40 akrov najfineje ravnine, gozd plača višje, kakor vse skup velja;' proti gotovini $500. Razun teh posebno nizkil t ponudb različne kmetije in 40,000 akrov naj-: fineje ravnine, v kosih od 40 do 5009 j akrov skup, pod najlažjimi pogoji. F. Gram Realty Co., (10-19—4)_Naylor, Mo. i SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO j DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Zdravilne knjige # po celem svetu slo-večega Msgr. £eb. Kneippa, in vsa v istih opipana zdravila iz starega kraja, kakor tavient rože, žajbelj. krčna trava, lapuh, lipovi in be/.- j g:>vi cvet. pelin, br - j nfevo olje itd. ima mo vedno v zalogi, PiSite po cenik na: AL. AUSENIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cje je? Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Priro-čevasi štev. G. občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in* sedaj ne znam* nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov naslov. dobi 5=10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo, r 14-4—14-7) j v je je FRAN ZAJČNIIv? Doma je! iz Luč na Štajerskem. Bival je j v Clevelandu približno G let. Ta-1 kaj ima svoje posestvo, ktero bode prodano, čc se ne oglasi. Rojaki so naprošeni, da mi naznanijo njegov naslov, za kar jim bodem zelo hvaležen. — Vinko J'-zernik. Luče pri Celju, Štajersko, Austria. 10-10—i) s V NAJEM ■o da LEP PliOSTOR ZA GROCE-iUO ali kako drugo trgovino na do-)rem prostoru. Prvo leto je jaiko lizka cena. Za podrobnosti vprašaj-e ji ri: Mrs. V. J. Murphy, AT jerman St., Little Falls. N. Y. * (14-20—4) Ne pozabite, da edino jaz žgem 3RINJEVEC iz importiranega bri ija. BRINJEVEC zaboj od 12 steklene (5 steklenic 1 galona) $.13.00. ilaaj kakor en zaboj ne razpoši- jam. Dr.G^NIK, galona $2.75. Razpoši-jam v sodih od do 10 ali 50 : Ion. TROPINJEVEC, galona f2.50. — iazpošiljam v sodih kakor drožnik CONCORD DOMAČE VINO, galo-la 50^; v sodih od 50 gal. CATAWBA DOMAČE VINO, ga-1 ona 75tf j v sodih po 50 gal. Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, EUCLID. OHIO. ___ - POZOR ROJAKI! ^ Po dolprem času se mi jc posrečilo iz-^S^gJ^a^KBHl najti pravo Alpen tinkturo in Pomado ! mffit&P' proti irpaiiar.ju in /SBBft^m zarast las. kakoršne Vjt^flT kI^Jm še dosedaj na svetu ( l ST ni bito, o cenik katerejra pošljem zaataju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box CLEVELAND. O. :anl stovcnakl oenEk. Cen« bo zelo " rk®. mir*j*- « ia HUsro. Ui poniljamo božična in nevoletaa dari-a >Iin:ktno v stari kraj in jamčimo za sprejem Pišite dane« po cenik. DERGANCE, WIDETICH & CO, 1622 Arapahoe St^ Denver, Colorado -----^ 50.000 knjižic mmm zastonj MOŽEM. jL w| Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku. |! l^npRHRBS^^gggi Ako trpite na kterikoli tajni moški bolezni, želimo, da takoj pišete po to vudežno knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam ta knjižica pove, kako se na lobi!o perfektno zdravje, te-lesno moč in poživi jen je potom te dragocene knjižice, ki je znl znano-1 i in vsebnje lii'*1 stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite ta knjiži a so >lohi popolnoma tfys^'^Tf^^^Br^^^ zastonj. Mi plačan o tndi poštnino. Izpolnite .-drt-zrk spodaj in ; /.-'ite nam se danes, ^ na kar vam mi pošljemo našo knjižico v vašem materinem jeziku popolnima zastonj. ? POŠLJITE NAM TA ODEEZEK DANES. I Dr. JOS. LISTER S: CO., Aup. 702 Northwestern Bldf;, 22 Fifth Ave., Cliitago, 111. f Gospodje: Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, *:a mi jo [oSljete takoj. | Ime...................................................................................... | Pošta...............................................Država.............................. I U Velikazaloga vina in žganja. 1 MaHja Orill j fif "tProdaja bela v««t j po..............70e. fallen 1 a M^c^^miSJ ^vino ............." S Drol^ik 4 galone za....................$11.00 L Brinjevec 12 steklenic za...............$12. JO ] ali 4 gal. (sodček) z*..................«16.00 * O Za obilno aaročbo ae priporofia S MARIJA GRILL, ^ 5308 St. Clair Ave., N. ET., Clevs and, O j T Veletrgovina z vincci in žganjem na drobno in debelo.. IQEO. TRAVNIKAR 6102 N. E. St. Clair Ave., Cleveland, O., U. S. A. Kdor rojakov po širni Ameriki ieli dobro vino in žganje, naj se obrne na gori imenovanega rojaka in vsakdo bode zadovoljen z naročenim blagom. Vino in žganje se pošilja v vsaki množini in v vsak: kraj. Velika zalega pristnih vin In najboljšega žganja. Priporoča ee rojakom tndi v obilen poset svoje dobro urejene gostilne, kjer se toči vedno sveže ia priznano dobro Le:«y-cvo pivo, izvrstno domače vino in prodajajo tudi C1RIL-METODOVE imodke. geo.travmkar. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-L'A", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! I! Zdravju { ! • * & i { 2ajpnniernej^a p:jac* j; r j j E SSY PIVO \ j ktero je varjeno iz najboijšejra iRjportipanr^a Češkega hrnela. gad '"eg^ ■ j naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tads • * .jfxz 1i sveje druline, svojih pisateljev in cirugih I jsifo je najbolj p'iljubljcno te* deb: r ■ - - i« jrtfc j j gostilnah Vse podrobnosti zveste pri G-*c Trsvdkar-ju t; Ji Cu:/ • - h i j } kteL-i Vam drage volje vse pojasni. j j m ISAAC LEISV BREWING COMPANY \ CLEVELAND, O. H 9 i nfltn»sqn!o fiPžOTlP TfPn^Stl&HflllIKfil yuii^ugky u^uiuiu nu^uducliiipe, i Francoska psjobredna družba.] I; Direktna črlit do Havre, Pai-iza, Švice Ircmosta ir, Ljufijane. Po^tul parr*ili so. "T.a Provence5* na dva viifika.................14,20-1 t?n, r^.OOO konjskih mo« ' La S:.voik" v <: " ..................I2,(i00 " 25 " :'La Lorraine" * 4 14 ..................12.«00 " 25 0(i0 ** ** "I^. Tcur?iKe" " " " .............10.000 14 12 000 " m "Li pM-vtagne".................................8.0«) " 'J.000 41 •• "La Gascogr.e"............................... p.uoo " 9.000 «• ** Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORX corner Pearl Street, Cbesebrocfh Buildiag. m Parniki odplujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtki*' c' eri doirlaboeli priaianišča štev. 42 North River, ob Mvrton St., N. Y.: •LA TOURAINE 21. aprila. 1910. *LA PROVENCE 19. maja 1910. LA DRE T AG NE 2S. aprila, 1910. *LA TOURAINE 26. maja 1910. •LA LORRATNE 5. maja 1910.*LA LORRAINE 2. junija 1910. •LA SAVOIE 12-maja 1910. POSEBNA PLOVITBA. * l V m VRB: LA GOSCOGNE odpluje dne 10. aprila, 1910. ob tretji uri popoludne. Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 2. majnjV* ob 3. uri popoludn«. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vi>ka.^ - Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 g - Podružnice - - Snliflt nplnvfip Trtf - sprejema vloge knjižic© in rta te=J £Ol i Spfjef, CelOVeC. TrSt -OPIJBI, UBIDVBC, »r« ko5i račun ter je obrestuje po čistih*4»: 3 |o 1 - HJ ' 1 - in SarajBTD, Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurm § I_in Sara]6YD. - Delniška glavnica » Nai zastopnik za ^jediiyene države je tvrdka | * Rezervni forxj • - > K 4,000.000, - FfRANK SAKSER CO., an Cortlandt Street, New York. | c K- 300.000. #. Ulll.UfJHl*J . U. ...I „ „ ................................. .............— ^jaMW^N««« # VaUoovljcB« doe 16. avfasla 1908. H Inkorporlrana aprila 1909 v držav! Penri«. • sedežem v Conemaugh, Pa. tr ' t ^ * GLAVNI URADNIKI: Pradsadoit: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, P*. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Gisvtti tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemangh, Pa. Poaioiai tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conemangh, Pa. BUfaanik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. P«moifei blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 0, Conemaagh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda. uada. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK! PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. AJKTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa. " i POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. IfHEAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAft GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. f - VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemaugh, Pa. ' " r' .-o Caajana dražtva, oziroma njih uradniki so nljudno proleni piosiljati f«»ar ■ a rat* ost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa aa glavaega tajnika. T ala&aj« da opazijo društveni tajniki pri mesečni!! poročilih, ali Aflah Itjorstbodi v poročilih glavnega tajnika kake posaajklivosti, naj se U aenidoma naznani na nrad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. Drnftvaaa flatiio J« "BIAS NAJtODA," f EKSELENCA POLICIJSKI NAČELNIK. L< - Baski spisal NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ IVANOV ^ Za "G. N." priredil Bert P. Lalcner. (Konee.) ^topil ja iz svojega skrivališča, po-Utri) oražje na zločinca in zaklical: ^edeov Labmirski, v imenu postave ta-arK^f«!" ®li>Jk«Tiio hitro je tako nagovorjeni iz žrpa nož, ter se zagnal, srr-4a |prekliajajoč, z velikanskim skokom aa tBTuatiaalueofa komisarja, ter <;a s tal« awtjo prijel za zapestje, da je M JLadr^jev strel t strop, ne da bi kava raail. Uradnik je imel komaj talik« časa, da s* je iztrjral ter, se z rekaaja ekleuil svojega divja- ! 1 jairffa »asprotnika. fiaaia aekaj treautkor je trajal boj. pa-tCM se ja zgrudil Andrej, zadet od fte'de^vega noža, na tla. ter v padcu petejail zlwinca s seboj, ki se je za- : aaa«. ^ka^al izviti kmritega objema j ia ki ia kil minuto pozneje v oblasti BaH* Semeleva, ki je s svojimi ljudmi vj^ail vrgta — žal za nekaj trenutka* prepono. da bi varoval Andreja pred jetaifcoTiaa nožem. , _ _ __ __ _ _ _ ara pean^je je bilo v gc^tilni, v tf «.ie Andreja Glinka, samo da se odkriža, priporočil za kako višje mesto kje v Ji^žni Rusiji ali I^avkazu. Kakor se vidi, hvaležnost ni ravno bila ^Grigorij Aleksejevieeva čednost, ki je zraven tega od časa, ko se jc ojpravičil, postal še bolj surov in se nad vaem svetom 'hotel maščevati, ker nosti ali blaznosti nakit za 10.000' rublje v prisleparil. In ker je bil ekselenca policijski načelnik še vedno proti Andreju Glinka zavzet, sta ljubimca uvidela in se ; spoprijaznila z mislijo, da bodeta morala še dolgo čakati. V tem naj bi se pa k sreči motila. Grigorij Aleksejevie jp bil namreč j eden onih ljudi, ki mislijo, da mora biti njih mnenje, ali želja za podložni-ke postava, in da morajo v slučaju j potrebe žrtvovati tudi svoje prepriča- i nje, če tako želi prrdstojnik. Vendar je nekega dne prišel Andrej nepričakovano pri ekselerrci v veliko milost, ker >e je za njeq:a zavzel nekdo, ki je 'bil v očih policijskega načelnika po-o sobi jen a modrost in mogočnost — njesrovo veličanstvo car! Ta namreč, ki se je živahno zanimal za rešitev afere z nakitom in ki je ' je bil v očeh policijskega načelnika po-tosrčno častital, ker je dokazal svojo j nedolžnost in tudi. da se mu ni omra-čil um. je zapovedal. da mu pri prvi priliki predstavijo uradnika, katere-. mu se je imel policijski načelnik vse ; zahvaliti. Hotel je mladega moža o- j sebno pohvaliti. Andrej ni mogel verjeti lastnim u-Šesom. ko mu je ekselenca v navzočnosti obeh njegovih tovarišev nazna- ; nil, da je za jutri poklican k njegovemu veličanstvu, in da ga — gospoda j policijskega načelnika — jako veseli. ' da mora Andreja Glinka najvišjemu : gospodu predstaviti. . j Nič manj ni bila presenečena Sorja, j ko ji je naznanil oče pri jedi, da je j Andreju, katerega imena drugače ni- j kdo še imenovati ni smel, hvalo dolžan. "Bog naj blagoslovi carja,'' si je j mislila mala — glasno je pa odgovorila : "To je misel, na kakoršntjo morj priti le moj pametni oče. Kako meniš. batjuško, ca bi tvojega kriminal- j nega komisarja enkrat povabili h ko- j silu?" Grigorij Aleksejevie je posluhnil — stvar se mu je zdela sumljiva. Vendar car ga bod-e sprejel — car ga je pohvalil — da, lahko poskusi. "To hočem storiti, mala," je od- j govoril svoji hčeri, "in sicer jutri po j avdijenci."---- "Sreča tega lopova je naravnost ostudna." je strupeno govoril Mihaj-lov Grodno, svojemu tovarišu, ko sta drugi dan stala pri oknu in predala za ckipažo, v kateri se je peljal Andrej z ekselenco proti zimski palači. "Radi male zadeve, kaitero bi eden izmed nas seveda ravno tako dobro rešil, delajo toliko vetra, kakor bi bilo bogve kaj. Za počit je." 7jq starega Miha j lova je bilo dobro, da ni bil priča pri avdijenci, ki je bila četrt ure pozneje. Mogoče bi res počil. Toda tudi Grigorij Aleksejevie je bil presenečen, da je car mladega u-radnika, ki se mu je vidno dopadal, tako ljiibeznjivo sprejel. Nehote se je na tihean vprašal, če njegova hieer na- zadae res nima dobrega okusu. ^aitfe^ir iiima.iiii'.iiriiiiiiiiiiit ii tf^titeiiteTitnlViiiiiafii i ; In ko je vladar Andreja rekel, naj j i mu vse dogodke opiše, in na kak način , se mu je posrečilo vje-tje dvojičnika} , policijskega načelnika, in ko mu je po- item podal roko ter izrazil željo, da bi j aa rad videl v njetrovi osebni službi, i ■, - . 1 ker svoje varnost ne more zaupati boljšemu uradniku, je ekselenca poli- j cijski načelnik sklenil, da mora posta- ; ti ta izborni mladi mož na vsak način njegov zet. Da sta mlada, srečna zaljubljenca j ; ž?e pri kosilu po avdijenci izvedela, ka- 1 ko stvar za nju stoji, pripovedovalcu! i ni treba posebej poročati, pač pa bi ; zanimalo bralce izvedeti, da si je stari . r .Boris Semelov sicer,še katerikrat pri- | i voščil "močan" čaj, da je pa znano steklenico za zastorom za vedno opu- 1 stil in se vodki odpovedal, i Iti to je prišlo tako: Dvorni zlaiar Vazi 1 o vie Barinka. je. ! deloma vesel vsled tega. ker se jc kočljiva zadeva končno rešila, deloma pa, ker je dragoceni nakit katerega so našli pri zločincu, zopet nazaj dobil, v znamenje hvaležnega priznanja po-1 daril Andreju krasne briljantne gumbe k zapestnicam, Boris Semelov u pa težko zlato uro z verižico, katero mu ! | je os«!bno vročil. Srečni pristav, ki v svojem življenju še ni imel druge ure, kakor slabe nikljaste, ki je trdo\ratno vedno napačno kazala, se je samemu sebi naenkrat zdel tako imeniten, da se .rou uživanje žganja že vsled sta- ! novskega ponosa ni več lopadalo. ; In potem jc imela stvar tudi nevar-; no stran. Človek se lahko nekoliko opije, o-. praviti ima pa vedno z različnimi lopovi — Petrovi in Gedeovi. Kaj če | bi mu kdo v takem stanju dragoceno j uro ukradel ? Ne — ne .trden je bil njegov sklep j !— nobene vodke več! • , In če je prej« na skrival rad iznil j kak kozarček, je sedaj raje večkrat in f z največjim veseljem, če ga je več ljudij gledalo, pogleidal na svojo uro — i umotvor, kakoršnjega ne poseduje, kakor je ponosno zagotavljal, noben . pristav v evropski in azijski Rusiji. -p*- Smrt v slavi. j Porodni par Killer v Berolinu je I slavil dne 20. marca Goletnieo svoje peroke v prisotnosti 50 gostov, ko se I je naenkrat zgrudila na tla slavljenka, | ki je bila stara že S7'Iet. Soprog se je je nato. ne da bi zinil besedico, približal truplu svoje družice, ki je bilo ; položeno na divanu, pokleknil in vzel : roke pokojniee v svoje. Prisotni so I erinjeni čakali, da dovrši starec moli-jtev. A ko je ta molitev dolgo trajala, j in ni dal starec nobenega znamenja, da se bo dvignil, so se mu približali, | toda mogli so samo konštatirati, da je nenadna smrt soproge umorila tudi | njega. In ta'ko'ju je našla smrt v nju-nini slavi. Rnsija< za- narodno prosveto. Lansko leto je ruska država izdala za narodno prosveto 14,000.000 rnbljev več kot prejšnje leto. Vsako let.«, odkar je uvedena duma, dovoljujejo, v ta namen večje svote. Leta 1.403 se je porabilo za narodno prosveto 70.000 rubljev, a preteklo leto sa je porabilo 125,000.000 rubljev. Rusija v tem ozi-ru skoro dosega Francosko, ki porabi 7 odstotkov svojega bndgcta za prosveto, a Rusija vest in pol odstotka. Tolstojeva dela rr^vedena v arabski jezik. Arabci so se že pra l nekoliko časom seonanili s nekaterimi Tolstojevi* mi deli Tolstojevo ime je zelo dobro . - „. ^ i«,^^.-*., -, "' iiir-' " f'^ni 11' j- ■ poznano v Egipta in na Turškem. V c-.'ar s c bi'i prevodi redki. Sedaj je v Kairi izšel leo umetniški prevod mnogih Tolstojevih del. kot n. pr. "Moč tejne"'. Vojna in mir". "Ana Ka renina" itd. — Razen Tolstoja je zelo popularen Gorkij. Nj'egova " Mati" je doživela sedem izdaj. Tinti Če- ! hova so pričeli prevajati. Grozovit človek. V Mittweidi na Saškem je delavec Maks Mann odrezal svojima dvema otrokoma v starosti dveh in štirih let glave, ter zaklal svojo gospodinjo in njeno 141etno hčer. Nato je morilec zažgal hišo ter se ofbesil. toda sosedje so ga še pravočasno rešili. Xa neko mizo je: bil morilec s kredo zapisal: Življenja sem sit. .. _ - i i KRETANJE PARNIKOV. KAISER Wn.HELM DER GROSSE odpluje 39. aprila v Bremen. ROTTERDAM odpluje 19. aprila v Rotterdam. ALICE odpluje 20. aprila v Trst. OCEANIC odpluje 20. aprila v Southampton. ' LA TOURAINE odpluje 21. aprila v Havre. PRINZ *TUEDRICH "WTLHELM odpluje 21. aprila v Bremen. ; CELTIC odpluje dne 23. aprila v Liverpool, i NEW YORK odpluje 23. aprila v Southampton. LAPLAND odpluje 23. api-ila v Antwerpen. PRESIDENT LINCOLN odpluje 23.' aprila v Hamburg. ; KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 26. aprila v Bremen. RYNDAM odpluje 26. aprila v Rotterdam. LAURA odpluje- 27. aprila v Trst. MAJESTIC odpluje 27. aprila v Southampton. LA BRETAGNE odpluje 28. aprila v Havre. CINCINNATI odpluje 28. aprila v Hamburg. ZIETEN odpluje 2S. aprila v Bremen. COLUMBIA odpluje 30. aprila v Glasgow. . ST. PAUL odpluje 30. aprila v Southampton. ; KROONLAND odpluje 30. aprila v Antwerpen. CEDRIC , odpluje 30. aprila v Liverpool. AMERIKA odpluje 30. aprila v Hamburg. POTSDAM odpluje 3. maja v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT odpluje 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst. ADRIATIC odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE odpluje 5. maja v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 5. maja v Hamburg. PHILADELPHIA odpluje 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM II. odpluje 10. maja v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 10. maja v Rotterdam. TEUTONIC (Mlphy^H^nmja v Southampton. Avstro -Amerikanska črta [preje bratje Cosuiich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate. Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington*'. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekOw Cene voznik listov iz New Yorka za III. razred to fee Vsi »podaj naveden: novi parobro- TB8TA............................................$35 oc di na dva vijaka imaj o bra*- L JUBL JAITB...................................... 35 60 žični brzojav: ___ REKE.............................................. 35.00 AtilOB, L A. URA, ZA.GRKBA......................................... 3.20 MABTHHA WAEUWGTO« . KAKLOVOA...................................... 3«25 ABGBirrnrA. v.-"1"-' ; U. BA2BED do OCEANIA. TBSTA all BBKB......................$50.00, 55.00 160X» PHELPS BROS. & CO., Gen. Ageath 2 Washington St, New Yart —.........■ - •• - - -----------■ , .-r. , ....... . ■ ....... LA SAYOIE odpluje dne 12. maja. BREMEN odpluje dne 12. maja. BALTIC odpluje dne 34. maja. VADERLAND odpluje dne 14. maja. ST. LOUIS odpluje due 14. maja. NARAVNA CALiFORKIJSKA VINA. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškatel od leta 101 K) po 30 centov gal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in muSkatel po 40 c gal., rcesling45 c. ral.;in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki mošt 24 steklenic Sf>.—; drožnik po'$-2.50 gal. Vino pošiljamo po 28 in CO gal. in posodo dam zast«nj. S poitovanjem STEPHEN JAHSE, Contra Cost« Ca., Crockett, CslMonia Kadar si namenjen !tZl sorodnike ali prijatelje vzeti v Ameriko, obrni se za vožnje cene in pojasnila Ba tvrdko Frank Sakaer Co., 82 Cortlandt St., New York, X. Y., ktera zastopa vsepaxobrodn© družbe in daje tozadevna poiasniii brezplačno. RED STAR LINE. Plovitba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na-dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton 12,185 ton * FINLAND VADERLAND 12,185 ton 12,018 ton Kratka in udobaa pot xa potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktaa ž in S pn t ni kov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je na RED STAR L1INE. No. 9 Broadway. 1306 "F" Street. n. W., 20S McDennot A»«„ NEW YORK WASHINGTON. D. C. WINNIPEG. MAN • 84 State Street, 210 St. Charlei Street. 319 Cearr Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd Ave- 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE, WASH. CHICAGO, ILL. MINNEAPOLIS, MINN. 1319 Walnut Street. 900 Locust Street. 31 Hospital Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS, MO. MONTREAL, QUE. . ROJAKI, NAROČAJTE SE NA'4GLAS NARODA", NAJVEČJI LM NAJCENEJŠI DNEVNIKI PRIZNANJA TISOČ' IN TISOČIH aHv ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoen anega in ^ 9\J slavnega ravnatelja od | •*• - ! THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 1 ^ ^ ~ -j uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni IP BY f ^ ti-0^ bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. LrrfMiiuc Š DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOV'ORE VELIKO O ^^e SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA POVOLJNEGA | • j ^i^^Vf^!6^^ ^ DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA ^ | Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, tt | temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj- 9 I ^ c^^Io ' večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. I?: l- Pridite osebno ah pa pišite na Um The Collins M.Y. Medical Institute ^Sl ffS^S^i^1 140 W. 34th Street, New York City. __m m * r* v*® . ^^^^^^^ - ll- ^^ i* ^^^^^^^^ Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradno uro so: Vsaki dan od 9 tire dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih fjiMi lan i ii i-r^ j ^^^^^ 0n 9 1116 dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.