MORSKI DHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNA FRONTI ZA SLOVANSKO PRIMORJA
TRST, sreda, 11. lullla 1t45 • telo I. ilei. 50
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1*1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
Cena 2.- liri
vračajo.
: Raznarodovalna politika
taHJanskfga fašizma na Primorskem
Delovanja „Rnta par la Rlcoflruslono a Rinascita agrarla dalia ira vanezle"
imperialistična drlava, wia manjšine tujih narodno-m .'»»»jih mejah, »tremi za tj % da jih raznarodi in asimi-9 %tooji narodnosH. V prejš-f Jzftoih se je raznarodovanje n1 ,7? * pomočjo takozvane »no-f vj*® kolonizacije*, tik pred svetovno vojno in med J <"l]o svetovno vojno, ko i' Imperializem zavzel faši-0 °Wiko, pa »e imperia-0 Bn , fašistične drlave niso t* >il zadovoljiti s to po-9*	temveč	»o	posegle
»I i,JffylkovitejHh sredstvih: po 0 majanju ali pa preseljevan-
. ul* lfat iti^
resno delovati pa je začel tele
^jaT“> toda zato je prinašala *rodoljubom*, rasnim
,1	zemljiSl,	malim
, t H*Nfcofn |n velikim ban•
1 > m
{•toin
mi
*»»fne zaslužke. V dobi /a| 0 jjZ™* P« je bilo treba dosezati J	in »^dovoljevati
tf JoVe apetite velikega števi-J	Podrepnikov	in	zato	je
0	stara	oblika koloni-
,» m ^ tujerodne zemlje neugod-
!'Jpdnnimo se le na koloniea-
ni
tn tia Pomeranskem, ki
delo Nemčije v Vzhodni
N«
L *#reJ*0fron^° kolonizacijo ras > dtt	*n<ttne komplekse polj-
m	ter	obenem nasehia
Hl^kosvanih »viteških posest-«oj( Attittergntsr) stotisoče • J &o	delavcev,	ki	so	ta
td n Sklenjeni na zemljo gara
'i
Olj s ^ ~J’" m, .......... r......
J	koncentracijska	ta-
st celico?’ Pom°ril v plinskih ,t ^ in sežgal v kremator-
jJD*.
d «h,£° **do torej, te »e /« P<> v	faistitna Italija na svoji
i	^Jl, fci je skozi in sko-
*, kfmk, <m<M »notranje ko-* raznarodovanje rt!16™ ln Hrvatov.
,	si ^ misliti hujšega
jt>> f/^tpdovanja slovenskega na-^ jf1, »a Primorskem, kot ga fVs M/oJ Italijanski fašizem
M tet nam l’c£-1*0*
in ?, tfroore, da bi v slučaju, <0 w , ttaftjanski fašizem preH-\ t HnL3vct°vno vojno, pristopil *jr ktač. * Preselitvi Slovencev v , n n{°*t Italije, v kolikor bi > Ul pobil na mestu,
s<f %fcm«tote noti anj« p kolonizacije
Kvrševamju notranje ko-»(jL^Ve se je italijanski faH-, * r(u ' imperializem postu -eval
mm
rte,;, m
* c toitbd. Začela je stvar in je vpeljal na Primorjih Mkn davčna bremena da vtf !%arskt kmet ni mogel kt^govali in da je moral S»« svoje zemlje. Davke So i« ,re'’ pobirale privatne bun-
f^kupu (Ksaltorte).
k *a^a metoda je bila, ^mne italijanske banke,
leta 1935. Naloga tega Instituta je bila — in je še danes, ker kakor (ujemo se je njegov fa-iistirni ravnatelj pred kratkim povrnil na svoje mesto — nakupovati na dražbah prodana slovenska in hrvatska posestva [o svetovno vojno in med , na Primorskem in jih predajati
v roke zanesljivim», t. j, fašističnim italijanskim kolonistom.
«Ente Nazionale per la Ri-costruzione e Rinascita agraria» je juridična oseba, ki je delovala, kakor je dokazdno iz njenih aktov, v najožji zvezi z organi italijanske fašistične stranke in italijanske uprave. Kapital «a fondo perduto» so dale na razpolago italijanske banke in zavodi: *Opera Nazionale per i Combattentii>, «Istituto federa-te Casse di Risparmio delle Ve-nezle». «Casse di Risparmio delle Venezi«», in še nekatere druge italijanske banke. Po pravilih, dividende tega «Ente» ne bi smele znašati več ko 10 .
Računa se, da je «Ente» po l. 1935. nakupil in predal v roke zanesljivih fašistov okoli 250 slovenskih posestev. Dr. Čermelj navaja v zgoraj citirani knijgi, da je samo v enem letu zapadno od Gorice «Enie» posredoval prehod v italijanske-fašistične roke več: kot 100 slovenskih posestev.
Z dekretom St, 82, » dne 7. januarja 1931 t, je »Ente Nadevale per la Ricostruziom e Rinascita delle Tre Venezie*^ tudi pooblaščen, da sme razlašče-vati slovenska in hrvatska kmečka posestva v svoje svrhe. Za prenos posestva z zemljiški knjigi na fašističnega posestnika je šRnte* dobit z zakonom z dne 19. dec. 1931 vse olajšave, oprostitev od vseh formalnosti,
Naseljevanje fallatlfath kolonov
Na tako pridobljenih posestvih so se naseljevali fašistični koloni. Posestva se torej navadno niso dajala v last. kolonom »e je samo obljubovalo, da bodo ta posestva po določeni dobi prešla v njihovo neomejeno lastništvo. To najbrle zato, da so imeli fašistične doseljence bolj sigurno priklenjene, čeprav so bili pri izbiri doseljencev zelo previdni. %a vsakega takega fašističnega kompetenta so se informirali po dveh poteh: po uradni, t. j. pri kura binljenkl oblasti in po fttšištlč «( t. j. pri organizacijah fašistične stranke in jele ko je dobil z obeh strani »nntla ostat, t. j. potrdita, da je politično ea-nastjh, je dobit kolonsko mesto. Pri tem pa druge njegove m oralne komponente niso prihajale o poštev. Mnogi izmed njih so bili prej obsojeni za rtt*ne kriminalne delikte,
S kakšnim celotnim uspehom je «Knte» deloval se iz najde nih aktov ne da ugotoviti. 3(e
Antifašistična mladina- steber nnvega miru
V Beogradu je priiel prvi kongres balkanske mladine. Govorila sta marial Tito in podpredsednik vlade Kardelj. Grika delegacija se ni mogla udeležiti kongresa zaradi prepovedi sedanjih grških obrasli
o)ača tesno nodelovanje balkanskih narodov. Na kongresu je bilo * ob-žalovanjem poudarjeno, da »e grika mladinska delegsolja ni udeleži, la kongresa zaradi izrecne prepovedi z strani danadijlh grških oblasti, ki so na ta način he enkrat pokazale, da jim ne Msz pri srcu koristi ustvaritve sodelovanja In brat. stva med balkanskimi narodi.
IzvolHav pradsadztva kongraca
Nato so Izbrali častno in delovno predse.dnibi.vo kongresa. V častno predsedniittvo so bili izbrani: ge-neratislfnus ZSSR. Josip Visariono-Vič Stalin, predsednik vlade Velike Britanije Churchill, predsednik Zedinjenih amer ib k ih Drža V Tru mas, predsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije Jo«lp Broz-Tito, prvoboritelj domovinske fronte Bolgarije Ceorgij Dimitrov, predsednik bolgarske vlade Kimon Georgi j-cv.	predsednik albanske
vlade generalni polkovnik Enver
BAM-s, svetovni mladinski svet, protifašistični kornitet sovjetske mladin«, centralni odbor UBAOJ-a, centralna mladinska komisija pri domovinski fronti Bolgarije, centralni komi tet BRAB-a, centralni homltet EAON-* in centralni komi-tet rumunske napredne mladine.
Ickrono prljataijsfvo in trajan mir
Nato fs povzel bes-do po6prr&-»ml-nik vlada detnokraUCne fodera-Mune vlade in mtntstor m konstt-iuanto Edvard Kardelj, M jt t* »vo. jem govoru poudaril pomzn I. kongresa balkanske mladtne. Za ministrom Kardeljem sta govorila predsednik AVNO Rlbantje Hasan Pulja in dlan narodnega komiteja domovinsko fron tovilce 3alga: ije dr. Gengveski. Dr. Genoveski je izrazil veselje bolgarskega naroda, da mlade generacije Balkana zapuščajo stara nazadnjaška pota in vodijo borbo »a prormCno bratstvo balkanskih narodov ter, uničujejo po-
VttlAltS gcuvmrru j^v.mv «	---- —-	.	.»Wir»i»n» 'v	1
Hod/.a, predsednik rumuske vlade j slednje ostanke faSisnva. Današnja Peter Groze, centralni komitet I največ ja naloga balkanske mladine
Beograd, 10. Tanjug. — V Beogradu se je pričel pivi kongres balkanske mladine. Veliko število mladinskih delegatov iz vseh balkanskih držav je manifestiralo na tem edinstvenem zboru pripravljenost balkanske mladine, da ojači prijateljstvo balkanskih narodov in da stavi vse svoje razpoložljive moči za obnovo porukenih balkanskih dežel. Velika ideja medsebojnega prijateljstva je bila Se enkrat prokla-mtrana na tem kongiesu balkanske mladin«, edinstvenem v zgodovini balkanskih narodov. Velika dvorana Kolarjeve univerze, V kateri se vrši drugi kongres, se je tresla od navdušenih vzklikov maršalu Ju-goslavipe Josipu Brozu-Titu, vodji albanskega naroda Enver Hodži, prvoboritelju domovinske frontov-ske Bolgarije Georgiju Dimitrovu, edinstvu mladine in balkanskih narodov, mladini Jugoslavipe in mladini vseh balkanskih narodov.
Otvoritev kongresa
Točno ob 8 uri 30 minut so vstopili v dvorano uradni predstavniki delegacije in mladin«. Ob priliki vstopa je bila vsaka skupina navdušeno pozdravljena od navzočih.
Predsednik AVNOJ-a dr. Ivan Ribar, podpredsednik vlade Edvard Kardelj, predstavniki generalštaba jugoslovanske armade, predstavniki tujih vojaških misij, člani zvezne vlade in tdanl narodne vlade Srbije »o bili ob priliki vstopa v dvorano pozdravljeni z dolgotrajnim vzklkaajem mladine, Z burnim vzklikanjem j« bH pozdravljen ob priliki vstopa v dvorane veleposlanik Sovjetske zveze Sadčikov, Pred otvoritvijo kongresa so zbori bal-katiskih delegacij zapeli himne, ki eo jih navzoči poslušali stoje 1» spremljali z dolgotrajnim peska-njem.
Tajnik centralnega odbora tJSAO.T-a Rato Dugonjič je otvoril kongres v imenu pripravljalnega odbora kongresa ia pozdravil uradne predstavnike in mladinske delegate balkanskih držav in predstav, nike mladine Madžarske la Italije, ki so prav tako prisostvovali temu kongresu. V svojem govoru se je tajnik Rato Dugonjič zahvalil demokratičnim vladam balkanskih držav, ki so s svojo pozornostjo o-mogbčlle, da mladina pripravi svoj kongres in ki so na ta način jasno pokazale svojo željo, da pomagajo pri vsakem koraku, s katerim se
•.•A‘ČAV‘A,.V.V.,AV.VAV."A,.VSI.-A,.ll.i, V.V.VAVA
jz likvidacija vseh ostankov šovinizma in uničenje vseh sporov, M so bili do sedaj Uevani med bratskimi balkanskimi narodi.
Na koncu so delegati mladine Poljske, Italije, Mad&an-ske, Grčije, Bolgarije, Rt/ manije in Jugoslavije pozdravili kongres. Izrazili so odločnost mladine njlhoiHh delel, da jih n« more nič odvrniti s poli vzajemnega sodelovanja, iskrenega prijateljstva in trajnega miru.
Griki daiagat pozdravil Tita
Izpolnila se je tudi *e»j« vseh delegatov, ko je prišel na kongres maršal Tito. Delegati kongrese so mu priredili prisrčne ovacije. De-legatinje Bolgarske, Albanije, Romunije in Madjarske so mu izročile šopek cvetja. Med vsemi delegati je bil deleZcn posebne pozornosti delegat Grčije, katerega so vat toplo pozdravljali, kor je bil* grška vlada onemogočila grški delegaciji odhod na ta kongres. Delegat je pozdravil marSala Tita Imenu tisočev mladincev.
Kanadski Slovani maršalu Titu
Danes Ja svefa dolžnost Kanadskih Slovanov pamagati v borbi in naporih novi Jugoslaviji
Tanjug, 10. Glavni odbor Svet* kanadskih južnih Slovanov je poslal maršalu Titu naslednje pismo: Glavni odbor »veta kanadskih južnih Slovanov pošilja Vam in preko Vas vsem narodom Jugoslavije prisrčne pozdrave. Četudi daleo od rodne zemlje, »mo z največjim zanimanjem in simpatijami spremljali Vašo borbo in uspehe, najbolj pa ds* veseli, ker so trasi narodi pod Vašim modrim vodstvom končno našit svojo pot k svobodi in edinstvu in na osnovi bratstva in edinstva tor narodne enakopravnosti ustvarili novo in svobodno državo. Ml smo v tej borbi skrbeli za pomoč po svojih močeh ln možnostih. Nekateri izmed nas so že prve dni s puško v roki odhiteli, da pomagajo m-
mod in v času preteklega Ista smo zbrali v gotovini tn v blagu preko 350.000 dolarjev. Nismo tansM še možnosti, poslati to pomoč, toda to se bo zgodilo e najkrajšem skupno z pomočjo, ki jo ▼ imenu kanadskega naroda pošilja kanadski Rdeči križ. Glavni odbor »vetu je sklenil na svojt zadnji seji, da še nadalje intenzivno ta energično dela, da nudi moralno in materialno pomoč našim bratom v domovini. Ml smatramo to Za svojo prvo in sveto nalogo. Za naše Izseljence danes »t večje tn bolj svete dolžnosti, kakor pomagati v borbi ln naporih, da se ustvari nova in svobodna Jugoslavija. Počutili M se najsrečnejše, če bi naše delo doprineslo vsaj nekoliko Ot
ustvaritvi tega velikega ideala, gnati fašistične pse ia naše lepe j Glavni odbor »veta Južnih Rlova-domovkie. Oni, ki e« ostali, so do- nov v Kanadi, Stjepaa Kačlč-Mlo-
prirrašali ln zbirali materiaino po-1 šlč, tajnik.
Poslanica Iz Anglije
Mladini i Balkana na njanam beograjskem
kongresu
Mladina-voditelj borbe proti
reakciji
«Ne pričakujte, da vam bom danes kaj posebnega povedal, ker sem videl, ko sem sledil vašemu kongresu, da ste vnesli v vaše delo vse | pridobitve borbe, in kaf Je najvaž-probleme, ki stoje pred omladino. j nejše, truditi- »S mora, <la »e obv«-
Prišei sem šemo, da vso pozdravim ln da vam žrišm mnog* uspeha v nadaijnem delu.
Eno bi vam vendar hotel povedali, in to je, da Je usadi«« Usta, na kateri Ja danes haloga ostvarjenja bratstva balkanskih narodov. O-mladkia je ttata, k! Je mnogo doprinesla bratstvu; ne samo v vojni poč pa tudi pred vojno so se zbirali mladi atrtlfnšbrM, tla preprečijo največ jo katastrofo. Danes, ko je V Evropi končana vojna, ki je stala toliko žrtev vse narode, od katerih so najbolj pretrpeS narodi na Balkanu, je Jasno, da stojimo pred nalogo, Id nam veleva napeti vse sile v vsaki deželi posebej in vseh deželoh skupno, da se ne ponovi več tragedija, do katere je prišlo leta 1941.
Omladina mora biti eden glavnih stebrov mirit, ona mora tesno sodelovati bi poktvMdt bratstvo In P<1H»-stvo narodov, katero nmo ml že ostra liti. omledni« mora varovati
rtijeJo pridobitve, da vodi neposredno borbo proti reakciji, ki je glavni naslednik fašizma, odnosno ne naslednik, temveč ponovno prevzema njegove vlogo, da prepreči progresivnim etementom izvedbo socialne reforme. Omiodina mora obva ruvati bratstvo mod narodi, preprečiti širjenje sovini',ma m mržnje naroda prod narodu ter preprečiti re.rtkdoiuimtn elementom, da izv«, dejo svoje načrte zavajanje naroda z narodi.
Nevarnost pred reakcijo je velika. V vsaki deželi posebej obstoji . -akcija, toda ml smo prepričani, da bi vsaka dežela na Balkanu sama obračunala ■ ree.kčljo, de ne bi to imela podpore Iz inozemstva od mednarodne reakcije. (Govor je bil prekinjen t dolgotrnrjntm odobravanjem).
Mladina Balkana je poklicala n« to kongreo predstavnik« vseh ostalih narodov Evrope m svet«, vseh progresivnih dežel, da M M ■ njimi, skupno dogovorili o nad«
LrMht pozubuo »Istituto fe-PCr il risorgimsnto delte 1 i k, fkezie* v Vuroni, pošilju-in hrvatskz vasi *0čh!«, fci so kmetu na-Vsiljevali posojilu. Ta I to j m »o bila dana seveda pvRofi, M jih kmet m ie y.9el dolgo (spolnjevati. Ko M^tel kmet s plačevanjem v in ni mogel več plače-\ ?« je banka gospodarsko in vrgla s posestva»
Resnica o makedonskih in grških beguncih
odgovor knformacljskaga mihitirstvo Jugo-siavifa na uradno grško lajavo
Beograd, 10. Bad'0. Kekor javlja I ženja	—	iščejo	zatočišča	in	začete
u ;*	I, u •■<ldlo thfiddn, jfe pamofihik grSke-! pod terorjem.	Stavilo teh	beguncev
totijaSshe roke so velike.	m."iRtra	“	dv	‘m	‘Tiir^k ^ ‘n * * pr*'*’*1°
« prehajanjema posestev v itn* Z	£
Ulmske roke So prihajali v po- '«1 »»»vi: V getovih krogih so-krajino tišoči novih fašističnih'^jc dežele se Čujejo obiožb«, da spijonov in fašističnih priganja-[ grihu preganja Jugoslovane v Ma-(ev, hi so strahovali ln izmos- aedonijl m da so številni begunci1 garali ne samo slovensko	in	kr-i morali iskati zaščite na drugi stra-
vatsko	ljudstvo, temveč	vse	po-! ai meje. Po poročilu mdio iv>udo-
štene antifašiste na Primorskem. [ na, Je pomočnik ministra za lnfor-Ca.s je, da se kr vice, ki Uh »melje v Grčiji ka egmično odbil
aneko trditev, d* je oki-og gutteev iB Grške že pribe-
. prtm«r tnke nrf^dne upe* > ^ faHš^tn printdijdl	J«*«iiovi
\j Si	dr.	C*firm)	< mu ljudstvu popravijo, da se po- 'šh.ooo b<„----------
’	I	pravijo »ločini, M jih je na	v Jugoslavijo*.
,1 faisi« 9emtjH zakrivila *Rnte». To i* ”	zahtevamo v imenu vseh tistih, tM
S
i
i
J
s
<1
d?
1
itll'
Posestnikov ostalo samo (/fj ^ fašizem pregnal t rod-to,Jni,cov svojega posest-, ))p	pognal v em igracijo
dn/gi za postali kolom ^	p imnnu vseh tistih, ki
i O?-*®	,	'zn	padli	zato, da »e bodo tisoči, _ J , _ , ,	„
metoda je obstoja-	lahko vrni" na svoje1'7 om>^ dola ^edonije, k! se na-
ki^iposrednem inrorju, Fašt-|(if)rt)01)r,i rfft lin zemlja vrnjena
V zvezi s to izjavo je ministrstvo IntormaetJ« deniohtatltHie federativne Jugoslavije izdalo uradno ,ioročdo, v katere,,I med drugim |H-SVl: tfvsjjgvo jc, da š* gbtoV cs«
j izgnancev lahko vrnili na svoje
številko, katero skuša demantirati uradni predstavnik grške vlsde.
Samo v enem taborišču, kjer se nAbajejO ti begunci, v Buljkcštl Vojvodini, je 3.500 beguncev 1» Grčije, otl katerih je 3,000 Grkov ln 500 Makedoncev. Najveoje stavilo Grkov je i* Traoije, Makedonije, Soluna in drugih pokrajin, Grškemu uradnemu predstavniku je gotovo znan primer v steku Sere*, kjer je bila vita, ki šteje 3.000 prebivalcev prisiljena zbežati preko meje. Brez dvoma je cilj tega terorjk, ki ga vrše grške oborazehe sile in policija ta, da se ljudstvo, ueekMtmsko prebivalstvo izžene 1* dežele, v kalen š« stoletja živi in dela. žalo je najboljši primer vas Blabe, kjer J« neki terorist sklical ljudstvo in mu govoril. Vi ste Makedonci i« avtonomisti, iti morate v Skoplje ali v Sofijo.
Težko je razumeti, kako si up« uradni predstavnik dežele, ki je toliko pretrpela od fašističnih okupatorjev zanikrati dejstva. Minietrstvo za informacije DEJ je omogočilo, da se zavezniški novinarji na licu mesta prepričajo o izjavah beguncev ia Mad bdohije.
_	—.........-	jbc, gs.-nu, m. mnjug, — V Nr- tahmovkoje nRše, rumiineke In bol-	------
5L »tel po ogromni	aUn,t „ jB Vrill miting prol.1 fužin- g«r«k« mlitrtine, »večer *o priredili TaIIIaV tl*<3 •{•NA
'aKr*'	M 1’"^	ti itn« .»lndln« Boignrljr, numuiMji f«*Hv«i rumutizklh, boigaiskih m	8»	■
IjJJ. RHmOrcdV fejlivel ul- jug-siavije. n« mitingu, ki tt> rr >Mlh narodnih jdrsov. NMn j« n*- j	ClOVABCVa
|i	'	js udelcillo oltoll 200 ml' llnctv It	i tki no glodat Idi.c IB Nl-a ^lnvajslo ; i^>nj0n, lo. Reuter. Moskovski
^	r.aiš ln	iivmiImIIi	Bolgarije Ih Runumije in preko ! »Naježilo*. Mladina zajedavskega ,«dio komentira d»nes nesosUšano
1000 mladincev la Negotlnfc Ul okb-	»kraja aktivno dela Ba »blltonje na. . n,-icojjjei gj fP dovoljuje Itavslu v
lice, se je m«nlte«tirftlo bratstvo ln	še, rtunuheke Ifl Irilgarifke mladine ,	tTo je žalitev demokra-
ta v ta natnen pripravlja Izlete In tjžtrega in trper-ega človeštva* pralo poloficiclno	«no- dlnoi-gov,-)rnlkl so podčrtoval! po-	prireditve. Ta miting je bil nl,Jv0‘ 1 vi moskovski rndlo. <V skladu
brezpogojno podrefe-Jli i®r M nrcfcprtll to pregon-Himpo dolgo, dokler niso en• X -Sitega kraja. Tn je Jirtmi pravcati beg s
So * ^afeo lc ***
\^etovno vojno štela pH-Vj* slovenska emigracija v Sin » ^	št Ju'*ti A*
V »0 tisoč in v Fmrtd.fi o-k . flaoč duJ. Vsa ta cmigra
V' hi;,.____—..i .*,ziH
mM'Io nradnlh odlokov
bila rttt.si/nn
baja pnd aiiveienltetd Orčlje, vsak dan prahajnjo preko meje Make-donoi in Grki, ki — oropani premo-
tistemu, ki mil je vneta,
Vtk^VVV Vwvw*%vw.VwsAf
Za bratstvo bananskih narodov
Mlilnj prolifali*»«C«i* ;ft>«din« Bolgarlj*, Ate« rnun i«! In JlugoslAvl)«
Beogšrnd, 1(1, Tbltjug.
A
iS sn  "i*- «*»■—• —
N 7; septembra 1931. je ob-w9a U,ret * d n« 4. avgusta "a, s katerim se usta-t|čn( Institut, ki rto»i
merava Čakati ln Eraneo, ki je povezan * njim v mnogih temnih po-»lih ki ga obvenujejo, pi-eskrbi si-ed-stva, da tAval cim bolj ugodno prebije čas, tipata da bosta i »držala 1» dobo čakanja, da se bo polegel o-gen.J ogorčenja, d« bodo pokopahl vsi mrtvi in zaceljehe vse rane re»-messrjetre K v rope. Potem bo mogoče Lavai odnesel milo kazen. Moskovski radio zaključuje, da bo odločal« svetovno javno mnenje če se bodo uresničil* Izevalove ah Francove nad« ali pa ne.
RA j« osvobodila Pranuil
Pariz, 10. — Francoski radio poroča, da je Rdeč« Arnmada tmvo-bodii« v Nemčiji 374.000 FrancoSdv, od katai-ih se je že 314.000 vrnilo domov ekeei Odeso preko celtralu* Evrope.
ti Hft	..... — p .JHNHIIHSIteVnHBHHHBBHHaHHHHBHBHSnHI
Se pripravila tla W cdinstvJ balkanskih narodov. Mia- , In v la namen pripravlja Izlet« j , j .hta l' vo pohjficbelno *no-1 \ J^il,>nizacijo». Uradni Ust
%
I |S|s
S selo filantropičen na-
la Rlcostruzio-mgrarla delle Tre
*i/Zavod za poljedelsko , C^iJ i 1” i« of;not’ifet> Treh V?^eh Lj	je	bil	usta-
nekoliko drugim i
pr“»ear*-,.„ > . ;o <»
trebo nepopustljive borbe omledln-c«v proti vsem prlkilUm ostankom fadivnia v balkanskih deželeh, To borbo bo mladina vodila z vso svojo mevjo. Govori predstavnikov bolgarske Iti romunske mladine so bili navdušeno posdravljenl nd naklh uitadlneev, X miting* so poslali poa-dtavtie tM-aojavk« maršalu Titu ln zvezam pi-otif*Hlalične mladine Bolgarije. JRumunij« In JugnelavIJ«. —	n|(	pfedlonu vr*,!,o
čja ln na.|u*|ielcjža manlfestRctja , K|)tartmi bratstva ta edin»tv* mladine soecd- i nih di lav.
Trumanovo potovanj«
■^ashingtou, 10. NNU. — Reuter porova, d* sc bo predsednik Truman po koiitorenol »Treh velikih* podal v Veliko Britanijo In bo baje obiskal tudi drug« evropska držav«. Presečnikovo potovanje bo v«rj«-i-n trslalo nad mesec dni.
poročili s« ujetnik Laval obdaja s rsskosjein in uehtava ovo-tlloc ln vino ia hotel« Rita v Bor-oolonl ter dovoljuje razgovore a časnikarjem, ki hlepijo po »enaacijah. španske oblasti se oclvidno orže načela, da so višji sloji pač višji sloji ln da »a more a njimi kot takimi tudi postopati. Presenetljiva j« domišljavost španskih uradnikov,
N »mika uprava v vihodni namCljl
Berlin, 10. Tass. — Tukajshi časopis <Beillner Zeitung* objavlja poiočlto o krajevni upravi v Bran-denburkki Meklemburški ln Saški pokrajini. Pred nedavnim so se ljudske demokratske organizacije v imenovanih pokrajnah obrnile na sovjetske vojne oblasti, da bi jim dovolil« orgatilieacljo krajevnih u-prav ter so nato predložile spisek kandidatov sa mest* predsedhikov in podpredsednikov krajevnih u-prav, Vrhovni komandant sovjetskih zasedbenih čet v Nemčiji maršal Kukov je spisek kandidatov proučil ln ga odobril. Spisek navaja imena, is katerih j« ra* vi dno, da so imenovani predsedniki in podpredsedniki antifašisti, predvsem člani socialno demokratska in komunistične stranke. Nekateri izmed teh so se udejstvovali v dr-žavnefn ta poiltldneto življenju pred Ir lom 1*9*.
Romeu povili pokrajinskih oblasti J* Jasen, pike »Berilner Zel* tuhg», rešavsle se bodo stvari politične ln gospodarske narave. Prva politična naloga J« borba proti ostankom fašiBm«, Samo ob sebi je umevno, da bodo t« nov« pokrajinske uprave morale delovati v tesni zvezi g okupacijskimi oblastmi ter bodo moral« vestno lapolnjevatš njihove šmarnic«, gin« izmed najvažnejših gospodarskih nalog bo
ljnom delil in da bi stlšali, kako na M mladina živi ter želi fevtšl v bratstvu in slogi z vsemi, in to ne samo omladimt, ampak ves naš narod in nata dežela. Na Balkanu n« moro biti miru, če ni miru v Evropi. Ne mor« hiti miru, Če bo reakcija ostala močita. Zatorej je jasno, da o-mladlna zahtoVa Od drugih, da prav tako vodijo borbo prod reakciji, M hoče pahniti držcle v mn,-e solzo lit krt. (Tako Je! burno odobravanj«).
VI ste na najboljši pofr, da uresničite te teinje, ki so Istočasno težnje naroda, kateremu pripadate.
Zato smatram vaš kongres ne samo kot konferenc« otnpnk predvsem kot dogovor, kako btosto v bodočnosti drttili m obvarovali mir. z« progres in boljšo bodočnost mladega pokoletlja vsake dežele posebej In Vseh dežel skupno. To tam Vdm hotel povedati.
Zriltn vam mnogo uspeha v va-Sem drl ti tn pdhreHe moje pozdrave omladini vseh dežel, katere predstavljat«.
Noj živi kongres balkansko proti fašistične mladine! Smrt fašizmu svolsuio ntvrmlul
Zadržanje kralja Leonoma
Bruelles, 10. Tass. IAst tDrapeau Rouge* poudarja v uvodniku, da je t.eopold stavil med okupacijo vse na Hitlerjevo karto in sodeloval i Nemci, Kato »e mu ne »me nikakor dovoliti zmagoslavnega povratka v Belgijo.
Zaradi btčBplodnlh . pogajanj 9« tudi čistka he dva mesrea ne vrSi. VBpostevltev drihrve je nujno potrebna. Zasluženo kftutm je sicer res sprejelo mnogo fašistov, toda to se n« pomeni čistke, Čistka, kakrano pričakuje ljudstvo, j« pfedvretn prečiščevanje njenih gornjih krogov. Olatk* j« potrebna v vseh panogah državnega aparata, vseh vidnih sodelavcev nemških okupatorjev. Toda večin* teh ao še nadalje nekaznovani, k st s« skrivajo za lato sove#« po nasvetu in navodilih na Visokem položaju stoječa moža-kralja. Da bi »e čim prej obnovila domo-I vina, je potrebna hitra IH popoln« , odstranitev moža, ki je navajal Iju-I JI na izdajo in sodelovanje z Nemci.
V drugem članku objavlja list <Dr« peau Rouge* poročilo, ki so ga podale tri velik« bank« v oktobru 1944. V tem poročilu k»r mrgolijo patriot.ične fraae, ki nedvomno dokazujejo, da so te banke sodelovale s sovražnikom ln ga m lagale prav do konca okupacije ■ denarjem, ki ga ja potreboval za financiranja vojne industrije.
,	.	obnova in obratovanje InditatrlJ.
da ai upajo n* tak način laukvaU I »kih podjetij, vzpostavitev trgovin« j kc so v Berlin prišli svetovno javno mnenje. Lava! no-1 ter preskrba meet s krasi*, # I britanski novinarji*.
Po nat«lih krlmiki Kenf«r«nce
London, 10. — Agencij* Reuter javlja: d* je poročevalec moskovskega radija, Osipov, vdevaj ostro napadel pisanje tujih časopisov, ki so omenjali, da je rusko zasedbeno področja v Nemčiji pokrito 8 pravo kopreno tajlnstvenostl. Osipov graja t« časopise, ki pravijo, d« ne razumejo postopka makih oblasti a civilnim prebivaistvom, ln strogosti, b katera so v jr lake oblasti preganjajo nemške fašiste, tor dodaja: »Postopek Sovjetskih zasedbenih oblasti Je v Bkiadu z glavnimi sklepi s splošnimi načeli Krimske konference. ftlriteJjl teh vesti se najbrie ne počutijo dobro, sedaj ameriški ln
Beograd, 19. Tanjug, — 8. julij« bo začel v Beogradu prvi kongres antifašistične mladine Balkana. V zvezi s tem kongresom so začeli prihajati v Beograd pozdravi, voščila in poslanice svobodoljubne mladin« I« vseh krajev »veta. Tako Je poelalo društvo študentov laburistov Velik« Britanije kongresu balkanske mladin« naslednji pozdravi
»Dragi prijatelji in tovariši!
V imenu 4 tisoč študentov-sociali« tov Anglije pošiljamo »voj« tople bralske pozdrave zgodovinskemu kongresu balkanske mladin«. Junaška dela ki žrtvo, ki jih je doprinesla balkanska mladina v svoji ncntnortfl borbi proti fašističnim napadalcem, predstavlja zgled mladini vsega sveta m vsem onim, ki se borijo proti tlačenju naroda, »laven spomin fla miljene Vaših mladincev ta mladink, k! so se borili ta dali svoje življenje v borbi za 1 »»trebljenje fašizma v Evropi, bomo trajno ohranili. 7,« prvega dne napada fašističnih armad na balkanske dešels, ja balkanska mladina s«č«la borim z* osvoboditev, V teku težkih let »e je »tvorilo med vzemi skupinami mladin« vedno močnejše edlnstvo. Vaš kongres predstavlja izraz tega odin-ztva ta Vašo odločnost na poti naprej k legradnji resnične demokracij« balkanskih dežel v Istem duhu enotnosti Vašega cilja, ki »te ga pokazali v strašnih dneh, ko »te vodili borbo t napadalcem.
Vaš kongres bo mnogo doprinesel k svetovnemu mladinskemu kongresu, ki bo v Lohdonu meie-fca avgusta, za bogatimi ižkušnja-tnl ln razumevanjem mladine balkanskih dežel. Mladina Britanije se je borila proti fašizmu v osvobodilnih armadah na kopnem, v zraku, ntt morju, v tovarnah, v
rudnikih in na žitorodnl poljih, Študenti so se borili z drugimi mladine! Britanije. Oni, ki so še bili ostali na univerzah, so zapuščali svoje študije ta prevzemali vojne službe, mnogi od naših mladih ljudi so dali »Vbja življenja za svobodo človeškega rodu. Ime Franca Thomson, člaha federacije, študentov laburistov, ki »e Je boril za svobodo slovanskih harodoV in ki so ga ubili bolgarski fašisti bo živelo vedno v naših Srcih. E-nako ime majorja Johna Bimon« našega člana, ki je padel pri Arn-hjemu, pilota Tonjra Willcdxa, ki Je trti sestreljen nad Francijo, Rama .Nahooma, enega od ntoSh vodilnih kemikov, voditelja ln predsednika naše federacije, ki je padel pri nekem letalskem napa du. Njihova lm«na bodo vodno naših srcih.
7,rtve m trpljehje preteklih 5 let ne bodo zaman. Fašizem v Eutopi j« bil premagan na hojHlčih, Toda politična borba proti fašizma sr mora nadaljevati, sklepi
Tait# in listina mednarodne organizacije varnosti, sprejeta v »an Franciscu, predstavljajo temelje svetovnega miru ta varnosti. Ven dar pa še tre moremo reči, da smo Izvojevall polno svobodo, dokler ti« bo zatrt* tudi zadnja sled res kolo nurne politike doma "kakor tudi taonemstvu.
Večina britanskega naroda bo
Oparadj« na Pacifiku
Nettr Tork, 10. NNU. -— Foroč,lk> admiral* Nimltaa Javlja, da j« preko 1000 letal, ki operirajo z ameriških nosilk letal, napadlo vojaške objekte na področju Tokia. Po šestih urah zračni napad še traja. Ni znano točno število zračnih pomorskih »H, kt sodelujejo pri tem napadu. PoročHo p* omenj* tal«-na 3« pomorskih edlnlo. VelrtrdnJ«. v«, ki Imajo oporišč« na Marjanah, so napadle Mio vrsta Japonskih ta dustrijsklh meta. Bomtmlkt z Ftlh pln jo napad M rezoe objekte n* O-toku Fnrmooa. Avstralske tale nadaljujejo a prodiranjem na področju BaJlkpapana.
prav tako kot 4000 naših članov študentov laburistov storila vse s« pridobitev zmage nad japonskimi rasisti. Mi želimo, da bodo Mogli vta narodi doseči svobodo ta svobodno izbirati svojo vlado. Obvezujemo se tudi, da bomb »torlli v*«, kar je v naši moči, za dvig življenjskega standarda vseh zarodov sveta. K vsemi silami bomo nadaljevali delo aa razvijanja sodelovanje med velikimi prijatelji in zavezniki Sovjetsko zvezo, USA ln Kitajsko, kakor tudi s novimi demokratičnimi državami Evrope.
Topi« smo želeli, da bi bllt naši člani zastopani na Važen kongresu, Kljub vsem naporom zam to ni bilo mogoče. Toda u ver jeni smo, da bo te prijateljstvo, ki e« j« med nami razvilo med vojno — da bo to prijateljstvo med mladino Vaših dežel in mladino Britanije postalo vse krepkejše. 3 svoj« strani bolno storili vse, M čim rlsjl dvig tega prijateljstva. Bodočnost je pri mladini, v tovarištvu in medsebojnem razumevanja zalodlne širom sveta.
Slava junakom, ki so podli M svobodo!
Živele združen« »Ue mladine!* Federacij« študentov tafmAstov V stihe Britmtfe
Hotamo utrditi laveznlitve
Sodba v Dorici: I ma-secev - pogojno
Razprava v Gorici je konvrma. Obtoženi: Beltram, BOsol, Vaten-tinčti tn Btm/Utminova so ttVi obsojeni.
Bicer nismo pričakovali tOdlK, ker (i«ft ntsnlO nikoli pi\čakoi>ah nrelaoije teh ljudi, ki »o bili vedno te detavci in udarniki na branikih Človeških pravic, na branikih svobode pred zverskim fašizmom.
Namesto sodbe smo pričakovali oprarHčhlo sodišča. Pričolt&vaU smo, da bodo dejali obtožencem, da naj oprosts, ker jz prišlo do nesporazuma. floret proti fašizmu — naš« Ijndst/sj tn sovesntlci — ki to »kopaj doprinesli toliko žrtev tn gorja, sz gotovo niso razimeli, ko ja prišlo do takih dejanj.
tn tak nos po,asu m lahko nastane takoj — tadi med zav-znihil Nafi ljudje, ki so »e v narodno osvobodilni borbi naučili m Vihti, imajo svoje misH. Ne znajo jih pa ieraetN v jeziku svojih omuiznikov, ker jih sedaj iddijo Žele pnrtd n« svoji zemlji, fle bi pa znali, pa se to gotovo ne bi nileoh zgodUo, Ba-/rezniški vojak1 W jih razumeli. Vade« bi, kakšne pravice tmajo tn kakšne piaiioo hočejo po isvrJent dolžnosti v borbi proti fašizmu,
S lo je tore) za nesporazum, »a f*>-nutnkljivo informiranje. Gotovo to ni bilo namenoma.
Vendar bi se dalo to popraviti pri obsodbi.
Pa ni bilo popravljeno. Obtoženi so bi« obsojvm na šest mesecev zapora — pogojno! Končno — to ie ni tako strašno!
Obtoženci in mi, »mo prepričani, da te kazni ne bodo odsedeti, ker niso in ti« bodo nikoli zagrešili nt-česar prati svobodoljubnim načelom. Nasprotno — svojo svobodoljubno miselnost bodo ie dokazovali, ue bo tr/ba! To je pravica in dolžnost svobodoljubnih ljudi!
Vprašajte svobodoljubna ljudi ie vsega vi vta, iz to drži/
Pritrdi« bodo — o tem smo prepričani. Le informirati fih j« treba o vsem! Resnico bodo »atni izljuž-C-Ui.
V podobnih slučajih, ki pa upamo, da se ne bodo več zgoAH, pa bi bito potreba posvetiti večje podnje zodulkom in sploh V*l sodni razpravi is nastopov, M srne jih že zadnjič navedti.
Nat* zavezništva ba tako postalo ie bol) trdno!
PKIMCii. jtvl DNEVNIK
— 2 —
11 julij*
Obnova našega šolstva - vprašanje pravičnosti
Pismo očeta: brez šole ¥ materinem jeziku ni srečne bodočnosti
naše mladine
Dokler je trajala vojna, mi je bi-, V dobi prod faš,zrnom, smo noto marsikdaj težko zarod* šolanja pravili vse, da je Mio naše šolstvo otrok. ge si bodo pridobili kaj j na dostojni višini. Najmanjša slo-znanja, bodo obarovan* pred naj-. venska ali hrvatska vas je imela tet jim življenjem. Sai ve% vemo, j možnost, pošiljati otroke v ljudsko da je nevednost najtežja, vendar i šolo, kjer so naši učitelji v našem
sem se tolažil, da bo po vojni marsikaj drugače in da bo ena prvih skrbi, kako bo mladina prišla spet do resnega dela v šoli. Vedel sem, da se bo uredilo naše šolsko vpra-šanje v smislu odredb, ki veljajo za ves omikani svet..
To kar smo preživljali na ozemlju, ki mu je paseval fašizem četrt stoletja, je bilo vsemu demokratskemu svetu v sramoto. Ze veliki pedagog Ko mtmsky je postavil načelo naj se mladina poučuje v materinem jeziku. Fašizem je to na-•čekt poteptal m šel oelo tako daleč, da je njegov hlapec, učitelj-■ fašist pljuval v usta našim otrokom, ker so govorili slovensko, ge se ne motim, je to dejstvo zapisal v srnji knjigi o nas celo znani pisatelj Z* Adamich, ko se je vrnil i* Evrope v svojo domovino USA. Taka barbarska dejanja so bjla mogoča, ker je fašistična šolska zakonodaja v letih od 19*+ do 19S0 uničila namenoma vse slovensko in hrvatsko šolstve pod Italijo.
posledice take nasilne zakonodaje nas niso zadete le v našem narodnem čustvovanju, ampak so povzročile naši mladini neizmerno škodo. Siesto, da bi se mladina pri-
jeziku učili in vzgajali naš naraščaj. Tako smo dosegli splošno ir zobrazbo, na katero smo Mii ponosni. Naš največ ji kulturni ponos je bilo dejstvo, da je skoraj po vsem slovenskem ozemlju obiskovala šole vsa šoloobvezna mladina. Nismo se plašili nobenih žrtev, da smo dosegli take tuspehe. Delali smo v zavesti, da bo naša mladina oe bo izobražena in vzgojena srečna in da bo lahko koristila vsem. Kateri oče ali mati bi ne želela svojim otrokom sreče t S fašizmom je prišel propad na- J še šole, osnovne, strokovne in
dini pravica, ki jo priznava ues om-lcanj svet. Zakaj M jo odrekali našim otrokomt Morda zaradi rešpekta pred fašističnim barbarstvom, ki je pretepalo oelo otroke t
Samo vprašanje pravičnosti je, da se nam čim preje obnovi naše šolstvo.
Vprašanje šolske izobrazbe v našem jeziku pa je postalo kritično vprašanje enakopravnosti narodov, globgk utemljeno v pačelh demokracije. Slovenci in Hrvatje, mi ni
UNRRA za Jugoslavijo
Trst, 10. — V novi luki nadaljujejo z razkladanjem živil UNRiRE za Jugoslavijo. V nedeljo so raztovorili 14.314 vreč (823,1 ton) včeraj pa 26.690 vreč (1635.4 ton) blaga. v glavnem pšenice. Ker ni bilo mogoče pretovoriti takoj vsega blsga v vagone, je bilo prvi’ dan spravljeno 336 ton pšenčce v skladišča, drugi dan pa 600 ton.
Trst, 10. — V zvezi s pripravami za dobavo 7000 tovornih avtomobilov UNRRE Jugoslaviji, ki naj bi prispeli v Tist v razstavljenem stanju, ter bi jih montirali v tukajšnjih delavnicah, je odpotovala danes na povabilo A. Co-suiicha delegacija jugoslovanskih strokovnjakov v Tržič, da prouči
smo tu zapuščen otok, smo s trn,e- j moino3t monltiranja avtomobilov v no naseljeni zapadni pas globoke- J bivši tovarni letal, ki je v sestavu ga jugoslovanskega ozemlja, ki ob- i podjetja CJRDA. jema velik del balkanskega polo- j	_____
toka. Za seboj imamo zaledje, ki je j PRHFfRATMA
z nami najtesneje gospodarsko po- |----------------
vezano, da o kulturni skupnosti '	M’ek;O V PfB^U
niti ne govorimo. Naš jezik ni tu j od danes do torka 17. t. m. se
srednje. S tem je bila prizadeta i	en	9°St’ naw' 90spcdarsko j bo delilo mleko v prahu «Pucci»,
naša mladina, prizadelo je Mio vse i ble0°?,ani* >e odvisno od bližnjega j in sicer v škatlah po 250 gr. za ljudstvo, kt>r ni dobilo več svojih I	Italijanski impertjaltzem ; otroke od 0 do 1 leta. Mleko se bo
ljudi	v	važnejše	poklice.	S	takim	j P® J*®”*. ie p™utsal vedn° j* 9°'	lahko dvignilo pri tvrdki O. Ca-
stanjem	se	nismo nikdar	sprijazni-	spodarsko ^tiranje tn kulturno ne:tto, via Genova 11 na odrezke
uničevanje. To vedo tud* najboljši	od ^ jg, juijja dodatnega bona
resnično demokratični Italijani m	; za mleko (bele barve), kii se lahko
se bore z nami ramo ob ram* za	, dvigne v prehranjevalnem uradu,
bratsko sožetje obeh narodnosti, na via Rettori 2, proti predložitvi do-osnovi enakopravnosti, pravičnosti! kumentov, iz katerih je razviden in neodvisnosti.	datum rojstva otrok, in proti pred-
Kdorkoi tehta v resnici objektiv- ločitvi dodatnega bona za slad-no in pravično vprašanje n°šega	kor. Cena je 30 liir za škatlo.
šostva, mora priznati, da brez šole v našem materinem jeziku ni Ijud-
1%. Pomagali smo si, kakor smo ve■ deli m znali in se nismo strašili niti preganjanj niti nosi Iste v. Naš oilj je Ml, priboriti si zopet vse osnovne pravice, katere nam pripadajo in smo tedaj, ko se je pričela velika borba za demokracijo šli v boj z odločnostjo, ker smo vedeli, da se borimo za naše pravice.
Iz razstave tržaških slikarjev
Zdaj je vojne konec. Del naše ; om*ke M ,MW in ni are(?ne P""
pravila z znanjem za življenje, je j mladine je že med vojno, na osvo- badnjosti naše mladnie. ostala neizobražena, pogosto oelo j bojenem ozemlju dosegel srečo, da
analfabetska. Fašizem ji je namenoma zaprl pot v svet, pot k boljšemu kruhu, k boljši zaposlitvi, kjer ne zadošča le telesna moč, temveč je potrebna vsaj osnovna izobrazba, ki jo daje ljudska šola.
je lahko spet užival pouk in vzgojo v materinem jeziku. Marsikdaj je bilo to zaradi okupatorja združeno z največjo nevarnostjo. Sedaj čakamo, da pride mladina do vrednega dela. gakamo, da se da ml.a-
vw« vwwv»v.
Zato smo starši resno prizadeti
Benečani so za Tita
V Oborčah v Benečiji so priredili in s skrbjo gledamo ali bo naše. pias. Plesa so se udeležili pcebl-
t*,
If-vfv
yiui
Černigoj: V kapeli
Sindikalno zborovanji v Ilirski Bistrici
Pozdravne resolucije maršalu Titu in glavne* odboru sindikatov za Slovenijo
petek se je vršilo v Ilirski jem je govoril tovariš Val«*9]
V petek se
Bistrici okrajno zborovanje delavcev in nameščencev, ki so vključeni v enotno sindikalno organizacijo. Namen zborovanja je bil,
borbi delavstva za dosego m ciljev v preteklih stoletjih in o noeti razvoja, ki ga ima deli v novi Titovi Jugoslaviji. Rl
da se izvo-li okrajni strokovni svet j govem referatu pa je
sin®
enotnih sind katov delavcev in nameščencev za okraj Ilirska Bistrica. Konference se je udeležilo o-krog 300 delavcev in nameščencev. Poleg izvolitve okrajnega strokov-
skupščina izvolila svoj okrajni^ kovni svet enotnih sindikat®*'' predsednika je bil izvoljen ^ Žnidaršič, -ravnatelj tovarne 11 industrije, ki se je skupno * ® nega sveta je bila konferenca tudi j ci udeleževal borbe in je za10 priprava za pokrajinsko konferen- njimi tudi zelo priljubljen. ® co enotnih sindikatov.	i	nika	je	bil	Izvoljen	tovariš*
Zborovanje je otvoril tovariš taj- ; stari delavski borec. Va nik okrajnega odbora OF, ki je izvoljeni odborniki so iz vi* udeležence pozdravil in jim želel obilo uspeha pri njihovem delu za čim večjo enotnost v sindikalni organizaciji, za dosego ciljev; za katere se je borilo delavstvo že desetletja. Po njegovem pozdravu je udeležencem orisal politično situa-
dustrijskega delavstva,
zlari
ne stroke, zastopnik žele®* in zastopnik rudnika Pod®* Po izvolitvi strokovnega govoril tovariš Vojmir o o** strokovnega sveta. Vstat#" i bodo tri zveze in siceT 1. zveI1
cijo tovariš Vojmir, član okrožne- j
; lavcev in nameščencev lest*
atrije, 2. zveza delavcev i®
ga tajništva OF, ki je v svojem {	industrije,	t'
referatu predvsem poudaril, da se je naše delo preneslo iz vojaške fronte na delavno fronto; t. j. na obnovo naše nove Jugoslavije. NŽU še delo v tej novi fronti pa mora biti prav tako udarno kot je bilo na vojaški. Za tovarišem Vojmir-
WWVWW6.WWW.VWHV.VAVJlrtWi.VVVWlWi,AVWWW.'
■V/AV.V.V.
šole ko vprašanje skoro rešeno v smislu naših živi jenskih koristi in v čast sodobnih osnovnih načel ljudske, omike.
Oče
Širom Primorske
MIRENSKI OKRAJ
Odsek za socialno skrbstvo pri o-krajnem odboru razdeluje blago za moške in ženske obleke. Najpotrebnejšim se to blago deli brezplačno. Ostali pa morajo blago plačati po določeni ceni, kakor ga je plačal tudi odsek. Blago se deli predvsem tistim družinam ki jim je okupator vse uničil. Ostalo pa drugim potrebnim v okraju.
Po osvoboditvi se je položaj na socialnem polju precej izboljšal. Potrebne družine dobijo mesečne podpore. Tudi hrana se je še večkrat delila med te družine. Okrajni odsek skrbi z vso vnemo, da bi čimprej redili vse težkoče, da bi tudi naše revne družine dobile zadostne podpore, da bi se dvignile iz revščine v katero jih je spravilo fašistično nast-lje,
SANAV
V našem okraju vas tekmuje z vasjo v prirejanju kulturnih prireditev. Tako smo imeli v našem o-kraju prejšnjo nedeljo tri kulturne prireditve ln sicer v sledečih va-seh: Kanata, Vrhavču in Morskjem. Mladina in pionirji iz vseh vasi se z veliko požrtvovalnostjo učijo. Pri prireditvah se je -najbolj izkazala mladina in pionirji iz Kanala.
BRDA
■■
V vasi Kojsko v Brdih imajo stenčas. Jasno je razvidno iz njega vse prizadevanje prebivalcev, ki se trudijo da bi dvignili red v vasi. Posebno pažnjo polagajo na čistočo. Radi tega so se odločili, da bodo delali vsi skupno in očisti, li vas nesnage.
Želimo, da bi vas Kojsko bila za zgled našemu okrožju.
Ig FURLANIJE
Vasica Fara, sestavljena iz samega furlanskega življa je vroča pristašu ja Titove Jugoslavije. Aktivno se vse prebivalstvo udejstvuje v javnem življenju. Protifašistične organizacije so v polnem raz-hamu. Ker je večji del prebivalstva selo siromašen, je tamkajšnja AFZ, organizirala nabiralno akcijo med vaščani samimi. Zlasti delavstvo se je odzvalo klicu revežev in tako je lahko AFZ nabrala 12.000 lir, katere je razdelila potrebnim, ki jim bo sedaj omogočeno si kupiti kruh tudi na draginjo.
GORIŠKI DELAVCI
Delavci tovarne STFOG, ki je največja za Tekstilno tovarno v Gorici, so na sestanku proučili njih položaj. Izvolili so vodstvo, ki bo skrbelo, da se pomaga družinam pnlh delavcev, ki so umrli v nemških taboriščih in da se da dosmrtno pokojnino ženi nekega delavca, ki je padel v borbi za boljšo bodočnost naše domovine.
Nekemu delavcu, ki je prišel iskat dela v tovarno in ki je do zadnjega delal za osvajalca, je tajnik odgovoril; »Naprej bomo zaposlili naše delavce, ki so bili internirani v Nemčiji in pne, ki so se borili v partizanskih vrstah, nato bodo šele prišli na vrato ostali. Ne bilo bi prav da hi mi danes Ignorirali one, ]fi se niso pomišljali in so vse dali za dosego skupnih ciljev*.
Na koncu so se pritožili napram direktorju, ki dobro ve da ima tovarna samo za mesec dni surovin, ki se pa nič ne prizadeva, da bi se zanimal in preskrbel obratu material. Tako preti delavcem v najkrajšem času brezposelnost.
DIVAČA
Divača. V nedeljo Je priredila mladina Divače in okoliških vasi skupno s VTEI Dalmatinsko Udarno brigado miting ob priliki otvo-
Mladln-
ski dom je opremila mladina VIII. Dalmatinske Udarne brigade ln ga poklonila mladini Divače s priporočilom, da naj bo ta dom žarišče kulturnega življenja in kovačnica bratstva in sodelovanja med vojsko in terenom. Miting je imel slavnostni in ku-lturni del programa. Mladina Divače pa je ob tej priliki poklonila XX. diviziji sliko tov. Tita izdelano v lesorezu.
Mladina se uii in dela
Grgar: V grgarsko-čepovanskem okraju smo s 1. majem odprli tečaj, ki se vrši vsak teden dvakrat in traja po štiri ure. Na tečaju ob-delavamo slovnico slovenskega jezika; računstvo, prirodopis, zgodovino, slovenskega naroda, zemljepis ter imamo poleg tega še politične ure. Tečaj vodi tov. Anton Kacin.
Naša mladina in ostali se z velikim navdušenjem ln marljivostjo udeležujejo tečaja. Obiskujejo ga še tem rajši, ker jim je bila dolgo dobo fašistične tiranije prepovedana slovenska beseda. Zato hočejo sedaj pridobiti, kar jim preje ni bilo mogoče. Na razpolago ni bilo nobenih knjig, zato pa je mladina pokazala svojo iznajdljivost in prinesla na dan stare računioe, slovenske knjige, ki so morda še njihovim materam služile, ko so hodile v šolo. Potrebno pa bi bilo, da se dobijo nove šolske knjige. Ker Je bila v času košnje mladina preveč zaposlena smo tečaj 17. junija začasno ukinili in ga bomo nadaljevali čim bo glavno delo o-pravljeno.
Hočemo Imeli svoj mladinski dom
Kanal: Komandant pionirčkov je izvedel, da imajo po drugih krajih pionirji svoje mladinske domove. Odšel je k predsedniku Krajevnega NOO. Predstavil se mu je in dejal: «Radi bi, da nam daste sobo, da si bomo v n-jej ustanovili naš dom. V šoli se učimo še vse pre-
malo. Mi hočemo imeti prav naš mladinski dom, da se bomo tam
učili iger, petja in drugih stvari.
valci Benečije in sicer tisti, ki so bili vseskozi požrtovalni aktivisti OF. Poleg teh je bilo tudi nekaj ba-doljanoev. Kar naenkrat se je v dvorani zaslišalo vzklikanje »Živel Tito, hočemo Jugoslavijo* in Živeli partizani*, nato pa ploskanje. Ob takem prizoru je stopil badoljanec k staremu očku, ki je vzklikal ter mu to prepovedal. Stari očka mu je
V boju za slovensko zastava pred 25. loti
Praznovanje sv. Cirila in Metoda v Pi vacmi ie^os
in pred 25. leti
do za te dogodke
Samo sobe nam že manjka. Ostalo odgovoril v beneškem narečju: «Ni bomo že sami uredili. »Predsednik i čnda da	g^or^ saj Si še
krajevnega odbora je njegovi želji j mlad Xoda po;jdi domov }tl
vprašaj
ustregel. Odkazali so jim sobo. Ne- i starše če so že porabili vso hrano, kaj časa so si. pionirčki ogledova- j ki ^ vam io d.ali partizani, ko so li svoje prostore, potem pa so si j pjjj pTt nas!» Seveda take in porazdelili delo in pri večernih va- i dobne besede zaslepljenemu bado-jah je bil dom že urejen. Pionirke ! 1;jencu nlso ugajale. Osramočen se so ribale in pomagale okinčati ma- j je odstranil. Podobnih primerov je lo dvorano. Na steno so obesili le- v Benečiji nešteto. So ljudje im na po zastavo, ob njej pa sliko naše-	jjj, precej ki so brez na-
ga vodje tov. Tita. Ob steni stoji ; :-odne zavesti m popolnoma zaslep-
V četrtek smo praznovali slavnostno praznik naših velikih apostolov in dobrotnikov slovanstva sv. Cirila in Metoda, Zbralo se je večje število ljudstva iz okoliških vasi. Zastopana je bila tudi številna duhovščina. Pevski zbor je zelo lepo pel peto mašo. Pridiga pa je bila posvečena največ zgodovini naše vasi, kako so pred štiristo leti naši pradedje ustanavljali bratov-
so prihajali iz vseh strani, bili pa , do za te dogodke na pokojnega so vsi zbegani. Naenkrat se je po- ! župnika Primožiča, češ, da je bil javil oddelek karabinerjev v po- j on organizator teh demonstracij. lOŽaju pred cerkvijo. Mimo je pri- I Zagrozili so mu, da mora vplivati šla povorka iz Gradišča, z veliko j na slovensko zastavo. Brigadir t:ga j ve, ker ga drugače ne bodo izpu- j < e
za železničarskih in prevo®* lavcev in nameščencev. Zbor® je bilo zelo razgibano, zlasti ~ sija. Veliko zanimanje je za kmečko vprašanje sodri® delavcev in kmetov, ker bost*! ta dva sloja opora novi livni demokratični Jugosl»*v Ob zaključku zborovanj# * le poslane pozdravne re®° maršalu Titu in glavnemu sindikatov za, Slovenijo v Ml no. Skupščina je izvolila tui' , gate za pokrajinsko sin® konferenco.
ILIRSKA BISTRICA
Ilirska Bistrica. V soboto
pričel v Ilirski Bistrici telesno vzgojo za tržaško
te«
o/
ljudi, da bodo odstranili zasta- j Namen tečaja je, da se v nj®*
tovariši jn tovarišice, J®
oddelka je hotel s pomočjo dveh mož iztrgati zastavonoši iz rok zastavo: Nastal je spopad in množice so pobile vse tri nasilnike na tla. Tedaj pa so začeli streljati fa-ačine in procesije v duhu sodelova-	šisti iz pušk in revolverjev in so
nja naših blagovestnikov sv. Ci-	na ta način dosc-gli, da se je po-	j so	aretirali	župnika, so se	zopet
rila in Metoda. V kroniki, ki jo je	srečilo nasilnikom rešiti izpod nog	zbrali pred	karabinersko postajo
pred dolgimi leti pisai župnik Ma-	ogorčenih množic. Na oddelek, ki	j in	zahtevali,	da ga izpustijo.	V za-
so ga celo na Gra- sposobni našo mladino P® tam pregovoril ljudi ; poučevati o telesni vzgoji. ® odstranili zastavo iz zvoni- j kega okraja bosta na tecH*
dva tovariša in dve tovariši«
 	_______ pa se bo to-
deleževala vsa mladina. Teč#)
stili. Peljali diččs, da bi da bi
Ua. To pa jim ni uspelo. Zastava je vihraia še nekaj dni po tem do- j lirske Bistrice godku. Ko so ljudje izvedeli, da j
tevž Sova je zap sano, da bila naša vas ime po tem,
je do- j je streljal so pričeli ljudje metati četku karabiuerji niso hoteli niče-ker je iz vseh strani kamenje in opeko, sar slišati. Ljudstvo pa se je zato
v njej zrelo prve sadje, grozdje in j Karabinerji so streljali toliko časa, zelenjava. Med najbolj slavnimi I da so porabili vse naboje v puš-
nic. Bo mizi pa je raztresena slovenska literatura. Tu v tem domu
niso vztrajali samo v borbah ampak vztrajajo tudi pri svojih zahtevah
se sedaj naši pionirji zbirajo, vese- ter hočejo priključitev Benečije k lljo in učijo.	I	Titovi	Jugoslaviji.
V.VlVrWAWAW.VAV. W-’
IZ JUGOSLAVIJE
■AV.V.V.V.
V Jugoslaviji ni milosti za volne zločince
dnevi v zgodovini naše vasi pa je peti julij 1920., dan ko smo branili našo ljubljeno slovensko zastavo pred fašističnimi okupatorji in je zaradi tega tekla tudi kri. Bilo je takole.:
Kakor strela se je raznesla novica po naši vasi in okolici, da bo
kah. Novih niso imeli časa več vstaviti. Med strašnim kričanjem «aiuto», so se spustili v divji beg. Spremljala pa jih je toča kamenja in razjarjena množica, ki jih je podila prav do kasarne. Pri tem spopadu so bili teiko ranjeni od puškinih izstrelkov: Leban Angel,
na dan 5. julija praznik v počasti- j Gregorič Alojz, Gregorič Ambrož in tev sv. Cirila in Metoda ter obenem Krševan Franc. Vsi so se pozdra-fcudi protest proti temu, da se pri- j vili šele po dolgem času v gorički ključi Slovensko Primorje k Ita- bolnici.
vedno bolj razburjalo in pričelo pljuvati po takozvanih rešiteljih in jim očitali lažnjivost in hinavstvo radi lepakov, ki so jih po prihodu v naše kraje nalepili skoraj po vseh hišah. V njih so pisali, da so nas prišli rešiti izpod avstrijskega jarma. Na odločen protest, množice so se morali karabinerji udati in izpustiti župnika.
V spominu na dogodke iz preteklosti, na trpljenje pod fašističnim jarmom je naša vas prazno-
Vojaška im civilna sodišča v Jugoslaviji Imajo mnogo dela. Skoro vsakodnevno se vršijo obsodbe najrazličnejših vrst vojnih zločincev, od okupatorja preko domačih izdajalskih krvnikov pa do kulturnih izmečkov nac.stične propagande in drugih vojnih hujskačev, ki so na najrazličnejše načine uničevali narode Jugoslavije.
Morda bo kdo ugovarjal, čes vojna je končana, pozabimo krivice, potrpimo, odpustimo. Ne! To se ne sme zgoditi. Bilo bi skrajno krivično. Ako bi v letu 1918. kaznovali takratne nemške militariste, ako bi rakrat odstranil; rano z nem škega telesa, ki je zast rti pila poznejše nemško pokolenje ter odst tanili podpihovalce in netilce bodoče vojne, ne bi bila hitlerjevska Nemčija po dvajsetih letih v stanju napasti, podjarmiti tn ugonabljati svobodoljubne narode Evrope.
Dediščina vsake vojne so razvaline. Pravično sodbo vojnih zločincev
Kulturna prireditev v Sežani
500 ljudi li vasi In okolice je prisostvovalo lepemu sporedu
Ze več večerov se sliši iz Mladinskega doma v Sežani, veselo petje. Vprašal sem tovarišico, ali »e morda pripravljajo za prireditev. »Da, — ml je odgovorila — v nedeljo mislimo nastopiti*. — »Kje pa? Saj ste odstopile kino-dvorano zaveznikom*. — »Nič za to, bomo pa na prostem, saj bo še lepše!»
In res, v nedeljo 8. t. r». zvečer se je zbralo na virtu Ok.INOO kakih petsto ljudi iz vasi ter iz okolice. Oder, je bil okusno okrašen z zelenjem. Na vrhu, v sredi, je bila lepa slika tov. Ttta obrobljena z zelenjem, v katerega so bile pritrjeno rdeče cvetice. Sodeč po odru, so navzoči upravičeno pričakovali, da bo tudi prireditev sama nekaj lepe-
OINIOO za Tržaško in tov. Rener
Polde, ref. za prosveto pri Ok INOO za Sežano. Vsi trije so poudarjali, da amo Slovenci trdno odločeni, brar.iti pridobitve naših krvavih, nadčloveških naporov. Ena izmed teh pridobitev, v borbi za katero sc morali piti olje za stroje, bdti za-. prti, itd., je kulturna svoboda. Te vl6a; Zar{uil tft*a uelaake*a krvnl-
morajo izreci sodišča zaradi en milijon štiristo tisoč mrtvih civilnih oseb in 283.000 mrtvih vojakov, zaradi 70.000 do tal porušenih hiš, da ne govorimo o vseh grozotah ki trpljenju, ki je v zvezi s temi številkami. Ne moremo odpustiti vojnim zločincem, ker zaradi njih ležijo kosti naših najboljših na bojnih poljanah širom vse Jugoslavije in Evrope, V Begunjah, na Rabu, Jasenovcu in Dachau-u.
In ko v Jugoslaviji dosledno čistijo izrodie svojega naroda, .tega ne delajo samo zato, ker zahtevajo to mrtvi, še nepo.?ušene solze mater žena ln otrok, številna z zemljo Izravnana mesta tn vasi, temveč terja to naše bodoče pokolenje, kateremu morajo biti vojne grozote prihranjene. Bilo bi usodno za nase narode, za vse človeštvo, aiko ne bi korenito odstranili zarodke nove vojne.
Beograd, 10. Tanjug. Vojaško sodišče vojne uprave z Slovenijo je
obsodilo na smrt znane ustaš ke krvnike Franja Kralja itn Toma Prpiča iz Vlrovitice. Kralj je 1942. leta brez vsakega povoda poklal v vasi Pčelloi petnajst Srbov. Po tem umazanem poslu je bil kot dober krvnik premeščen v taborišče v Novi Gradiški, kjer je, kakor je sam dejal, poklal petinšestdeset o-seb. Sodeloval je tudi pri prisilnem množičnem izseljevanju slavonskih Srbov. Kralj Je tudi znano Ime pri onečaičanju žena v naporih, Razen tega je v neki vasi požgal štirinajst hiš. Toma Prpič je sodeloval pri aretaciji in usmrtitvi Save Drago-
svobode, kakor tudi veeh drugih pridobitev, si ne bomo nikdar več puetilj iztrgati iz rok, ker nas je stala preveč. Tov. Zdešar je ponovil besede tov. Tita: Bolje stoje umreti, kot kleče hlapčevati. Trden dokaz ln porok, da bomo ohranili sebi to, kar smo si z žrtveni izvojevali, Je naša mladina. Sovražnik nam je uničil vje toda s tako mladino, ki
ga. Niso se varali. Za vsako točko J jih še hoče delati razne ovire, gre-posebej so navdušeno ploskal) pio- j mo lahko brez skrbi v bodočnost. nirkam in mladinkam. Vsakdo je I S tako mladino bomo gradili in u-tskoj spoznal, da so bile tovarišice 1 stvarjali našo novo kulturo, k, bo , skrbne v sestavljanju programa, de- 1 dobila pečat naroda, prekaljenega : lartaH'‘ ^na	J®	1	a
ka je bilo aretiranih in prisilno 1 d-gnanlh mnogo Srbov iz slavonskih vasi.
Iz Zagreba poročajo, da je fcarp-kajšnje vojno sodišče obtožilo na smrt na vešalth in trajno Izgubo državljanske časti in izgubo imo-vlne šest ustaš kih izmečkov, ki so zakrivili nmjraznovrstnejša grozodejstva.
Ljudsko okrožno sodišče v Osijeku je izreklo obsodbo nad nekaterimi okupatorjevimi sodelavci ln
klamaclje in petje, med drugimi dve ruski pesmi. Posebno je navzoče ganila deklamacija »Pismo materi
v trdi, neizprosni borbi proti vsaki	na	Prl8l,tM> d®1°’ ta»"bo
krivici. Tako mladino naj bo v vr, j rodne <iaBtl ln c®lotao al1 Mao »' gled vsem tistim, ki še držijo roke I>lem'bo Imovine.
iz groba*, spremljana od komaj sli-1 križem, medtem, ko se domovino snega tnrmranja neke žalostne melodije tn od tenkih glasov dveh vijo-hn. Tudi na Krasu je mnogo mater, ki bi jim atnovl-partlzani lahko pi-saM iz preranih grobov.
Nastopili so tudi trije govorci: tov. Zdešar Henrik, pokr. šoi nad-ičrnik, tov. Grmek Alfonz, tajnik
obnovlja, in naj bo v opozorilo
vsem tistim, ki bi spet radi tulili v svet. da ta mladina ni nar Po tej prvi kulturni prireditvi želimo, da bi nas sežanska mladina kaj kmalu aipei presenetila a svojo voljo in s svojo sposob-predna.	1	*
Popravek
V včerajšnji številki našega, lista Je bilo v članku »Tržaški delavci v Dalmaciji* objavljeno »v Dalmacijo je bilo poslanih 4480 <Mav<oev».
Pravilno je 450.
Uredništvo
v.-.v.vvww.-.v
v
liji. Ze na vse zgodaj so iz sleherne hiše v naši vasi kot na Voger-skem, Dornbergu in Gradišču zaplapolale slovenske zastave. Na Gradišču je visela zastava prav na vrhu zvonika, Karabinerji se ssmi niso upali nad ljudstvo, zato s« ali po tedanjega župana Zorna, ki je moral hoditi ž njimi od hiše! do hiše, da bi pregovoril ljudi, naj i 1	'ujc.!0.
odstranijo zastavo. Naleteli pa so | Kanduti Anton, 24.6.1906 na hud odpor ljudstva. Kjer so ho- ra Haimond, 20.3.1913; Karlin Jo- :
vala praznik teh dveh zaslužnih Fašistična ,ast je vrgla kriv- j slovanskih apostolov.
■•v.-S%\%VA%,.VW»W.V.VAV.VAV.
Nasi interniranci
Podatki o naših internirancih j že, 6.10.1924; Lazič Milutin, Lesjak jv Mauthausenu se v naslednjem | Jurij, 1.7.1913; Letig Alojz, 7.6.1925;
j Levstik (Slavko, 15.6.1916; Likar
tovarišica Ličan Zora. bodo udeleženci poleg znanja pridobili tudi na p®1 in kulturnem znanju.
Na frf!
Obvestilo
Vsi, ki so bili zavarovani I**, ši vzajemni zavarovalnici ** . dnike (Associazione Mu tu# ' gati) in ki spadajo v okraj S*1 Barkovlje, Opčine, Prosek, žina. in Tržič, se bodo mor#1^. ■ zglasiti za zdravniško P001 ,, odgovarjajočih rajonskih ** kih »iP-ovincialnega zav<r* zdravniško pomoč delavce®*'.
RavnatelF
Oddaj« tržaškega ^
Danes ob 20.30 bo radijsk#
Hči
ska skupina podajala po f*** i pahov »Glavni dobitek*, igr® J dejanjih. Oddaja bo trajala P go uro. Dramske oddaje s® j sredo ob 20.30.
Vsak petek je ob isti uri * cijski večer v zvezi s kaki®
teli 3 silo odstraniti zastavo, so šli ljudje s sekirami nad nje in jih
v- -a- Stanko, 17.10.1918; Lobnik Anton,	.	_
! 27.1.1926; Lukeš Jože, 27.4.1907; Lu- : kom' °b Bobotah Pa P'icenj#» ' .	,-orc T 1:	r, „ uri «Vesela ura*. To soboto 01 .
že, 15.2.1922; Katerbic Horst, 23.9. ! ljw Milan, 19.4.1897; Lustic Zoltan,	^	^	^
»L- ’ ,	[sveeen	partizanskemu	pesi
3.3.1920; I Markezič Dominik, 3.1.1897; Mako-'
Kobal ; Jovan, 1910; Martinčič Ftanc,
17.6.1919; Martinovič Bore, 28.8.1923;
j Masten Mirko, 28.8.1898; Mastinšek
21.10.1903; Matjašič Drago,
30.6.1895; Mauri Stefan,
niH®
1908; Keber Ivan, 10.7.1896; Kelec 12-4-189°l Maček Martin, 1.11.1890; pregnali. Medtem pa se je zbirala j Jože, 6.4.1926; Klun Jože, množica na tisoče ljudi v povor-' Knap Ferdinand, 1.5.1910; kah, ki so hitele proti cerkvi, kjer , Ferdinand, 27.5.1920; Kočiisnčr' Jose je vršila slovesna sv. maša v že, 18.12.1924; Kocijančič Mirko, počastitev naših slovenskih dobrot- i 30.6.1911; Konrat Jože, 3.9.1924; Ko- I Karl,
nikov. Ljudje so prihiteli s sloven- „rivc Vilko, 29.5.1925; Koprivnik i 30 e-la95- Maurt	j	Jutro,	7.10.	čltanje	sporeda,
Drago, 1512.1916; Koradin Alojz, i	^0*	JA	*W;	j	ročila	v	italijanščini.	7.30.
13.4.1917; Kordič Ježe, 29.H.1926; ! »<«*	Z'
’	1 Mrsojednik Franc, 15.11.1911, Mer-
Koruza Flot lan, 9.12.1913; Koruza yW An(on 9 S1888. Mikec Stanko,
VenceL 6.9.1908; Kostravec Martin,
TRŽAŠKI RAOjji
21 12 1879' !	°tv°ritev, 7. glasba
in slovenskimi
skl mi zastavami znaki na prsih.
Prvo povoirko je hot.el ustaviti oddelek karabinerjev z nasajenimi bajoneti. Začeli so spraševati zakaj nosijo zastave in slovenske znake. Ljudje so jim kmalu pojasnili. Ko pa so zahtevali, da se množica odstrani, so razjarjeni prebivalci pričeli segati po njihovih puškah in jih obkoljevati. Ko so videh da jim preiti nevarnost, so pobegnili v paničnem begu. Medtem se je zbirala pred cerkvijo ved- ! na
17.10.1898; Kozlovič Jože, 18.6.1927; Kosrar Mirko, 7.10.1908; Kralj Jože, 20.3.1922; Kramer Avgust, 18.8. 1904; Kravčer	Drago,	21.4.1921;
Kranjc Franc, 23.7.1919; Krejčič Tihomir, 2.12j1921;	Kred	Friderik,
7.2.1910; Krevs	Milan,	28.91925;
Križ Jože, 2.3.1915; Križan Karpi-24.2.1913; Krmec Peter, 17.6.
slovenščini, 7.45. jutranji
rit«*1
I pesmi, 8.30. zaključek.	.
1	12.20.	otvoritev,	12.30,
ppl
22.9.1923; Miloševič Milorat, 21.3. ! Lelin Lutazzi, 13. napoved ™ J , 21.4.1913; Mod tu- j potočila v italijanščini, 18.1*'$
mat'
no večja množica. Ljudi skoraj ni 11922; Krneta Stevo, 17.2.1923; Rubilo videti izpod množice zastav, i bar Lovro, Kurent Rudolf, 27.2. Oddelki vojaštva in karabinerjev 11894; Kuzmanovič Jovo, Lacko Jo-
1913; Mislej Jože, 21.4.1913; Modtu- j potočila v itali janščini, 13 ® y sa Mate, 18.9.1900; Mrak Ivan, 6.5. čila v slovenščini, 13.30.
1898 Mrak Milan, 14.8.1928; Mrakič skl orkester pod vodstvom &A Oskar 20.10.1923; Mozetič Anton, i ta Oergolija, 14.10. obvestil# 27.5.1915; Naglič Vekoslav, 4.7.1910; ' eem’ 14'30' “^Juček.	^
Nardonl Julij, 11.2.1923; Natlačen !	18.58. otvoritev, 19. čitanj« J
Ignac, 13.10.1898; Oblak Jože. 14.11. 1 da' 19'20- komorna glasbbe # / 1902; Ogron Jože, 25.3.1909; Ob- i	aop^n‘*tk® Mat,“f
recht Srečko. 8.81921; Okolesan i	"	ta',ijjui
 ____  •	r-._.
Vasa, 24.11.1900; Oman Alojz, 28.4.
1920; Omerzel Anton, 13.6.1890; O- ; pitek* igra od Lipaha, 22.
čila v slovenščini, 20.30. •,Glav'j Si»* t
W^WVAVJWiVl*v«5wwiWvwvwwvuwyvww
Pomoč grgarskemu okraju
GORICA, 9.
Trnovo, Oepovan, Lokovec, Lažne, Lokve, Tribuša, Banjščlca so popolnoma na tleh, požgane in o-ropane po okupatorju. Mnogo so dale te vasi naši vojski. V njih je rastel ln se uatanoval naš slavni IX. Korpus. Ljudje so dajali naši vojski tudi zadnji košček kruha. Dajali so z globoko zavestjo, da moramo vsi z vsem podpirati svojo vojsko, svojo mlado oblast. Vemo
A seSSSJ |	-*.v. vr.	“	|	UIVrtIVJZ Zfš» «-» SJ\A 4JI	djtt,	'
merzel Anton, 13,6.1925; Oparušič	0l	koncert	velikega	radij#*1^^
B010, 6.8.1925; Oparušič Nikola,	kestra	pod	vodstvom dlrigej^
5.5.1923; Osojnik Franc, 25.1.1909;
Pečaris Branko, 3.2.1925; Pahor Stanko, 5.5.1893; Pavločič Slavomir,
22.10.1908; Pavlica Just, 3.8.1919;
Pepel Srečko, 14.5.1912; Perič Peter, 7.6 1922; Petkovič Ivan, 27.8.
1910; Petrič Andrej, 19.7.1907; Pe-trpijo danes ti ljudje še veliko P°-| trovao Avguštin, 9.11.1906; Pezdlč manjkanje kljub temu, da so naši delavci na gospodarskem polju napeli vso svoje sile, da ljudstvo o-
je proti Gorici, je za seboj puščala same razvaline in revščino. Zato
skrbujejo z najpotrebnejšo hrano. Tojla največja ovira je pomanjkanje prevoznih sredstev. Prevoz živeža tem izč rpanim vasem uspeva vse počasi. Krivično bi bilo zapostavljati okraj, ki Je vse dal od sebe za onimi, ki so manj priza-
Jože, 13.3.1911; Bitar Rado. 23.2. 1921; Piro Ivan, 21.3.1902; Pod-vlz Franc, 23.2.1923; Pogačar Rudi, 6.4.1910, Pogačnik Andrej, 30.11.1901; Poličnik Peter, 7.2.1914; Porenta Jakec, 21.10,1891; Povs La-
cija, 23. zadnje vesti v lt#1''^^ ni, 23.10. zadnje vesti v slov'c 1* matohk^lasba^4^aRtf^
Poizvedbe ’
Tov. GULIN MARCHET^^ 1927, šel k partizani m »ep. kčjr v okolici Parenca; prosimo «17,7 Dmž. Gulin (Kolino), Umf?'/
REBULA JOSIP, vojaški'V' ranec 111454 Lohenvrald
'ager; kdor ve, naj Nabrežina 11 Trst.
„„ „	.	_	_	!	BIANOHI	GIUSEPPE,
doslav, 21.4.1920; Praprotnik Janez, j
15.1.1919; Pretnar Leopold, 28.11. |
'929; Prebil Lado; Primožič Mariin, 18.9.1908; Puklj Slavko, 14.5.
pa, da nimajo te vasi žitnih polj, 1 . .. . , ,____________.
sadovnjakov, vinogradov ali dru-1 n(l nakaaan i!vež, ^ okupatorja | lft21; Pun«#rčar Stane, 18.9.1918;
gih zgodnjih dobrin. Po dolgem I „ole™ svotega lastnega^^pridelka. I Pul'8*'r Marko1- 28.3.1930; Putnik trudu in garanju celega pol leta ! vag^Grgarskega okraje niso dobi-! D^°,’d^a’ 27-7'1910: Rajkovič Tomo, je skoraj edini pridelek krompir,,^	.	£££	Ko	ro,
ki ga pobil ajo šele jeseni. Pomla-; ITiatere m,s)e skromne pridelke v j Rapolt Maka 18.2J906 di so nekateri posadili skoraj ves	v Gorico, so jih tam-; 'nfon. 15.1. 913, Rebol Fi-ainc, 16.
krompir, zato jim preti akrajna kajšnji špekulanti in čmoborzijan-1 41920: Rodeta Joža, 25.6.1896; Roj-stiska do jeseni. Prej sta nemški ' 01 Izkoriščali ln sleparili. In še so j ko Stanko, 16.4.1924; Rondic Vale-okupator in fašistična zalega stal-! dajap, nft«| vojski, do zadnjega. Te j rij, 23.7.1905; Rožič Milan, 16.3.1924; no udirala iz okoliških postojank ; jud| danes boli, ko vidijo, da so; Rožič Maks, 3.8.1913; Rožič Peter, V te kraje ropat, požigat in ubijat, včasih predpostavljeni prav tisti 20.7.1925; Ružič Martin, 21.9.1920; Poropali so skoraj vso živino, po-1 kraji, ki za čas« vojne niso toliko ropali so ljudem obleko, obutev in | žrtvovali, medtem ko so oni, po živež tistemu, ki ga je še imel. Iz j krivdi kakšnega malomarneža, za-teh vaai ni»o ln nikdar ne bodo j nemarjeni.
izbrisani sledovi bojev, sledovi kr- Naj se temu okraju več pomaga, vi, ki so jo tu prelivali borci In in če so prevozna sredstva res naj-vaščanl Ko se Je gestapovska dr-1 večja ovira pri njegovi izgradnji hal pred hrabro vojsko umikala In obnovi, naj se jim teh da na vedno nižje proti Prevalu ja že *iž-1 razpolago v večje« številu.
. imerdžlč Nikola, 1928; Samard-iič Peter, 21.6.1925; Sams« Andrej, 24.5.1924; Savron Anton, 1907; Sa-kolic Jože, 18.6,1926; Salamon Teodor, 11.9.1923; Satler Drago, 15A. 1912; Sašak Franc, 18.4.1893; Siki-mlč Milutin, 30.10.11; Skušek Stavko, 910.1925; Stanič Dominik, 8.7. 1926; Stariha Gregor, 17.11.1916;
javi:
Gcmeinschaftlsa#«^ bachtal (16) Greiz Recttot t St. 103; kdor kaj ve, / Blancbt O«valdo, Trd, Via /j
  eVu
Rdocl križ v ulici Clcer0® r. zha onega« postreščka, 1' cern sept. 1944 dva zapof^iFj cera vozil iz vlile v i1'*01«!«®*}! rotti 46 kovčke za nekega *: c-\ ct. llu. Offtasljo se lahko Ljlf? ki vedo znnie, poziv je , ^tdecnui Jtrlžu_j)o^M(j-J®Ii*'^
IVI ALI ()Ot.A*Vj HAH8AIA no\-a pošiljka. Cctl | nizke, Via Tarabochia 7----------------------
Ventilirano zv«r
prodam j
Fla Tarabocchia 7, Togal via ■
Odgovorni urednik JOŽE K >KKJk