List 11. Tečaj XXXVI j narodne * ^b^k Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 13. marca 1878. Obseg: Zemljiški (gruntni) davek v različnih deželah Avstrije 1. 1871. in 1878 Opomin za Čas spomladanske setve. Gospodarske novice, pred Dunajem leta 1529 Zapisnik 42. odborove seje Matice Slovenske v Ljublj 6 marca 1878. leta. Turki vice. Naši dop (Dal.) Novičar Avstrija in slavjanski jug Z globočine morjä. (Dal.) Mnogovrstne no- ■ 'T" V . ■ a- * > — * i V r \ * s m,- -- mi 1878 goldinarj ev za Avstrijo pod Anižo . . 3,753.265 3,804.000 za Avstrijo nad Anižo . . 2 185.753 s 2,197.000 za Solnograško..... 375.539 374.000 za Tirolsko in Predarelsko . 1,075.072 1,082.000 za Štajarsko ...... J,988.720 2,000.000 za Koroško...... 698.773 694.000 za Kranjsko...... 852.345 836.000 za Primorsko..... 611.775 637.000 za Dalmacijo . . . . * 342.977 340.000 za Cesko...... 13,649.305 13,795.000 za Moravsko . . . . . . 5,296.735 - 5,317.000 82 Opomin za čas spomladanske setve. Kakoršna setev, taka žetev. Seme, ki se za setev vzame, mora biti kalivno. Popolnem zrelo seme kali krepkeje, kakor ne popolnem zrelo. Kakor se pri nas ßemeua hranujejo, ne more skoro drugače biti, kakor da vsako leto nekoliko kalivne moči zgubivajo, in da nekatera po 5 do 6 letih ne kalijo več. Najbolje je tedaj za setev vzeti popolnem zrelo seme zadnje žetve. Seme je posodica redivnih snov kalijoče rastline. Cem več redivnih snov ima seme, tem bolj se redi in raste rastlina, tem več bo imela sadu in tem lože se bode zoperstavljala vremenskim uimam. Seme, ki ima več redivnega v sebi, je težje memo tacega, v katerem . je malo redivnih snov. Zatega del naj se za setev jemlje le težko seme. Razvitju rastlin je plevel na poti; zato je treba plevel odstraniti, pa tudi še posebno na to paziti, da se z dobrim semenom ne seje tudi plevel vmes. Težko seme od plevela se dd z mašino, ki žito čisti (ve-ternico, trierom) ločiti. Tedaj je treba pred setvijo očistiti seme s čistilno mašino. Da bode seme kalilo, mora pa tudi zemlja, kamor ga seješ, že nekoliko ogreta biti. Seme, v pre mokro zemljo vsejano, gre pod zlo za to, ker mu toplote manjka. Spomladanska setev se mora tedaj še le ta-krat pričeti, kedar je zemlja zimske mokrote se osušila. Lahka zemlja se poprej osuši, kakor težka. Na lahki zemlji se tedaj spomladanska setev poprej prične, kakor na polju s težko zemljo. Zato se prične setev v mrzlejših in mokrejših goratih krajih pozneje, kakor v nižavah s toplejšim in manj vlažnim podnebjem. Pri setvi v jeseni je pa ravno narobe. Tu se setev v krajih s težko zemljo in mrz-lejim podnebjem poprej mora začeti, kakor na zemljiščih z lahko zemljo in toplejšim podnebjem. Od pravega časa setve je odvisna bolja ali sla-beja žetev. V pridelku so zategadel razločki za polovico veči ali manjši. Zato se ne sme zanemariti setve pravi čas. Pri setvi naj se skrbi, da vsaka rastlina dobi primeren prostorček, in da niso nekatere na kupu, druge pa prav redko stojijo. Tako dobi vsaka rastlina iz zemlje živeža po potrebi, pa tudi vnanji zrak more do nje. Sejati se more tedaj lepo enakomerno, čemur z roko ni vsak kos. Sejavnice to delo bolje opravljajo. Vsejano seme se mora vsaj toliko v zemljo pokriti, da dobiva vlago, ki je za kaljenje potrebuje; preveč pa seme ne sme z zemljo nasuto biti, ker potem nima potrebnega zraka. V lahki zemlji zna zato seme globokeje biti, kakor v težki. Zato semena trav, detelj itd. smejo prav plitvo pod zemljo priti. Debeleja semena žit, turšica , grah , bob itd. se morajo po lastnosti zemlje 2 — 8 cntimetrov globoko sejati. Gospodarske novice. v * Zupan v Gradcu je oklieal razglas, v katerem vse posestnike, ki imajo vrte, resno opominja, naj se spravijo na pokončavanje gosenic, katerih je letos na kupe povsod. Dalje jih pa opominja ob enem tudi, naj ne zanemarijo pokončevanja pomladanskih hroščev (kebrov), kedar pride čas za to. — Kaj pa naši drugi župani? Ali so že storili kaj proti mrcesnim nadlogam, kakor predpisuje dotična postava? Zadnji čas je, da zdramijo nemarne gospodarje, katerim ni žal, da jim gosenice poberö velik del pridelka! * Na deželni vinorejski šoli v Kremsu je bila nedavno preskušnja onih učencev, ki imajo letos v to šolo sprejeti biti. Na tej šoli je — kakor časnik „Oekonom" piše — nekoliko štipendij, ki jih daje dežela. „In čuda! ni se oglasilo toliko mladih ljudi, da bi se bile vse štipendije oddale. Očetje tožijo in tožijo, koliko jih stane izreja njihovih otrok; če se jim pa prilika ponudi, da bi njihovi otroci brez stroškov mogli se učiti potrebnin vednosti za svoj stan, pa ne marajo za to!" — Eaaka se tudi Kranjski Slapenski sadje- in vinorejski šoli godi, kjer ste letos tudi 2 štipendiji neoddani ostali in se jih je le 6 oddalo. * O vinski trgovini na Hrvatskem — piše ,,G)sp. list", da je sedaj tako malo kupčije, da take že davno ni bilo. Dostavlja pa, da je po vsi Avstriji enaka razen onih krajev, kjer imajo črna vina. Manjši posestuiki so že davno prodali vso svojo zalogo, trgovci pa ne prodadč vina, nadjajoči sej da bode spomladi črnemu vinu cena poskočila , čeravno se že zdaj plačuje po 3 do 5 gold, hektoliter dražeje, kakor bela in rdeča vina. V okolici Buda-Peštanski je cena belemu vinu od leta 1877. po 10 — 15 gold, hektoliter, vinu od leta 1875. in 1876. pa po 14 gold, in še više. V podžupaniji Zagrebški in njenih bližnjih krajih je cena vedru po različnosti robe od 5 gold. 50 kraje, do 7 ali 9 gold. Na spomlad utegne nastati živahneja trgovina, ker je stare robe malo in je lanska letina slaba bila. Znanstvene stvari. v Ljubljani 6. marca 1878. Vdeiežilo se je seje 17 Ljubljanskih odbornikov in izmed vnanjih gosp. Luka Svetec. Prvosednik dr. Jan. Blei weis pozdravlja odbornike prejšnje in novo izvoljene, o katerih je prepričan, da bodo v duhu edinosti marljivo delali na čast ,,Matice Slovenske" in na korist naroda našega. Potem se zapisnika 41. odborove seje in pa poslednjega občnega zbora po nekaterih prebranih točkah odobrita. Zdaj bere odbornik in tajnik Andr. Praprotnik izid volitev pri zadnjem občnem zboru. Vsi izvoljeni gospodje so sprejeli odborništvo, razen gosp. dr. Str-benca, ki piše odboru, da daleč od Ljubljane kot odbornik ne more koristiti, zatorej se odpove odbor-ništvu in tudi podpredsedništvu; sicer pa hoče delati po zmožnosti v pospeh „Matice" naše" in ji pridobivati novih udov, katerih je dva že pridobil. — Prof. Marn nasvetuje , naj se dr. Strbenec v odborovem imenu naprosi, da naj kot vnanji odbornik ostane v odboru. Predlog se enoglasno sprejme. Prof. Hubad v pismu, s katerim naznanja, da rad stopi v odbor, tudi opisuje načrt svojega znamenitega rokopisa o starožitnostih slovanskih; prof. S u ki je pa javlja, da se že več časa peča z zgodovino francoske revolucije in da je pripravljen in bode kmalu Matičinemn odboru izročil izvirni spis o znanih „g i r o n d i s t i h". Na vrsto pride zdaj nova volitev upravnikov Matičinih. Bili so izvoljeni: za predsednika dr. Janez Blei we i s, za podpredsednika pa gospoda Peter Kozle r in prošt dr. Jarec; za blagajnika g. Iv. Vilhar. Bivši Matičin knjižničar prof. Vavru prosi, da bi ga ne volili več, ker mu ni mogoče ta posel dalje opravljati. Odbor mu izreka toplo zahvalo za 131etno njegovo marljivo delovanje in izvoli g. Fel. Stegnarja, 83 naj bi 8 tajnikom vred vredoval knjižnico. — Za pre-gledovalca računov izvoljen je dr. Zupanec, za ključarja pa gospoda Fr. Sou van in K. K lun. — Za tajnika ostane odbornik Praprotnik, ki pa pravi, da boče ta posel še to leto opravljati, da bodo stvari vredjene, potem pa tajništvo radovoljno prepušča komu drugemu v odboru. Dr. Zupanec nasvetuje, naj se tajniku za mnoga njegova opravila nagrada zvikša. Gosp. Močnik ta predlog toplo podpira. Dr. Poklukar pa nasvetuje, naj se razpošiljanje knjig in enaka čisto me hanična opravila izroče komu drugemu, da se tajnik oprosti tacega posla. Po daljšem razgovoru se sklene, naj gospodarski odsek to stvar pretrese in odboru nasvetuje , koliko nagrade bi se dalo tajniku in koliko knjižničarju. V odsek za i z da vanj e kn j ig se izvolijo gospodje: dr. Jan. Bleiweis (načelnik), K lun, Marn, Močnik, Parapat, dr. Strbenec, Fel. S te g n ar, Tomšič, Ur bas, Vavrü, Praprotnik, Zupančič, H u bad, S uklje in Kržič. — V gospodarski odsek izvoiijo se gospodje Sou van (načelnik), K 1 u n, Tomšič, Vil h ar, dr. Zupanec in Ko bič. — Dr. Poklukar nasvetuje, naj se naprosi gosp. RobiČ, da pomaga tajniku in knjižničarju pri vredovanji knjig, — g. Stegnar pa temu nasvetu pristavlja, da zlasti tudi še pri vredovanji zapisnikov. Gosp. Robič svojo pri-pomoč radovoljno obljubi. O „Letopisu" za 1878. po predlogu predsednikovem se ukrene, da ga izide vsake tri mesece po 5 tiskanih pol, zadnji snopič pa zarad kazala, imenika itd. naj bode še nekoliko obširniši. Za vrednika se naprosi predsednik dr. Bleiweis. Poročila o odborovem delovanji in o odborovih skupščinah bodo se po nasvetu gosp. Kluna objavljala v „letopisu" samo zapisni-karsko po zgledu poročil deželnega odbora in razglašala v „Novicah". Za posebni tisek za letošnje leto je pripravljen rokopis: „Pot okolu sveta". — Sklep o „Flori slovenskih dežel" , katero za „Matico" spisati je volja prof. Glowackega, in o „slovensko-hrvatski slovnici", katero izdeluje prof. Fr. Marn v Zagrebu, pripušča se odseku za izdavanje knjig z željo, da o obojem kmalu poroča odboru. Prof. Marn razjasnuje, zakaj da pri zadnjem občnem zboru o slovensko-hrvatski slovnici ni nič ugovarjal. Odsek za izdavanje knjig je bil že 1. 1868. sklenil tako slovnico na svitlo dati, ter je to leta 1870. naznanil občnemu zboru, kjer nihče proti temu ni oporekal. Najprej se je ponudil g- Ž epič, da bi jo bil spisal, ker se je pa on lotil latinske , dovršil je to g. Fran jo Marn, profesor v Zagrebu. Gospoda Cigale in Žakelj sta jo pregledala in pohvalila; nasvetovala sta le nekatere premembe, ki jih pisatelj tudi izvršuje. Slovensko-Česka slovnica, katera se je pri občnem zboru grajala, „Matici" tudi ni bila na kvar; ona jo je založila, pa dobi za-njo izdani denar nazaj in ga je dobila že menda večidel, pisatelj pa ni nič dobil, in bode imel le one zvezke, ki bodo ostali, kedar bodo „Matici" poplačani vsi stroški. Slovnica pa je bila koristna, mnogo mladeničev se je po njej naučilo češkega jezika, in prav enako bo tudi s hrvatsko-sloven-sko novo slovnico. — Odbor je vzel to zgodovinsko razjasnilo na znanje. Gosp. K r i ž m a n naznanja, da spisuje slo v en sko-ital i j ansko slovnico, da bi mogli Slovenci s pomočjo domačega jezika seznaniti se z jezikom in slovstvom svojih sosedov Italijanov. Ponudba se je izročila odseku za izdavanje knjig, kateri naj odboru pred vsem o principu poroča: ali bi utegnila ta slovnica spadati v vrsto onih knjig, ki jih Matica sama izdaje ali njeno izdanje podpira. Prof. Hubadu se za spise „letopisu" namenjene dä na račun sto gold, nagrade. Na vrsto pride potem razprava, kateri tiskarni naj se tisek Matičinih knjig izroči letošnje leto? Tajnik odpečati ponudbi, ki ste ji poslali Blazni kova in narodna tiskarna. Blaznikova tiskarna zahteva za tisek ene pole sedanjega formata Matičinih knjig v 2500 iztisih 26 gld. 50 kr. in za papir za ravno toliko iztisov 19 gld., tedaj vkup 45 gold. 50 kr. Narodna tiskarna pa zahteva za tisek ene p61e 26 gold., za papir 20 gold., tedaj vskup 46 gold. Sprejme se cenejša ponudba Blaznikove tiskarne. Akademičnemu društvu „Hrvat" v Pragi podarč se letošnje Matičine knjige. Gosp. Kökeu se da nekaj denarja za zemljevide lanskega leta. Gosp. dr. pl. Premerstein, c. kr. bilježnik v Tocninu, sprejme se za poverjenika za Tominski okraj. Priredil M. Molek. Turki v drugič pri Dunaji. (1683.) (Dalje.) Staremberg je bil neutrudljiv; obhodil je mesto vsak dan okrog in krog po dnevi trikrat, po noči pa enkrat; ogledal podkope, nasipe in založnice (magazine). Ker se je sovražnikovemu ognju le preveč izpostavljal, bil je po krogli ranjen, k sreči ne nevarno. Nestrpljivo je pričakoval, kak vspeh bodo podkopi imeli, ki jih je dal naravnost nasproti Turškim izkopati. Prav blizo je stal, in ko se je kater unel, zemljo potresel in kolikor toliko Turčinov kvišku vrgel, gledal je pozorno , in vesel je bil, kedar je kakih sto Turčinov proti nebu k Mohamedu „v nebesa" sfrčalo; svoje dobre in prebrisane delavce pa je objemal samega veselja in jim daroval denarja in podelil častnih znamenj. Kakor je Staremberg junaško branil Dunaj, tako strogo je gledal tudi na notranji red in mir svojih ljudi. Nek stotnik, ki je le par trenutkov zabranil udariti na sovražnika, bil je v verige ukovan in pred mestno sodnijo peljan, da se opraviči za upor svoj. Ravno tako hudo se je godilo nekemu Častniku, ki je dopustil, da so se Turki čez noč pred Lebeljskimi nasipi v zemljo zakopali; Staremberg mu je dal za to na izbero vislice ali pa samo s 24 vojaki iz mesta iti Turška dela pokončavat. Z nezadovoljnimi vojaki se ni celo nič šalil; smrtna kazen je bila koj pri rokah. Tudi dva dečka, ki sta Turkom pot kazala, zadela je smrtna kazen, dasiravno sta bila stara še le kakih 10 —15 let. Zvonovi po vseh Dunajskih cerkvah so omolknili; le edini Sentštefanski so s svojim slovesnim in resno-donečim glasom naznanjali boj in ogenj. Kedar so ti zvonovi se oglasili, hiteti je moralo, kar je bilo za orožje sposobnega, na „novi trg", na „cesarski dvor" i. t. d., žene pa so morale vodo pripravljeno imeti. Po svojem načinu in po svojih mislih delal je tudi Turški poveljnik; ogledoval je, kako delo napreduje; po težavnejših in nevarnejših krajih dal se je nesti v * 84 naslonjači, podobnem kakemu tronu okovanemu z železom; pri tej priliki obdaroval je delavne, nemarne in neubogljive pa kaznoval. Tem bolj srdit pa je izvrševal svoje oglede še zato, ker mu je sultan po poslancu sporočil, da obleganje prepočasno napreduje. Starembergu se je njega dni očitalo, da je toliko čvrstih mož pri naskokih zgubil, češ, da jih je gonil kakor živino v mesnico. Al v takih slučajih skoraj drugače biti ne more; treba je bilo sovražnikovo delo pokončevati, treba pokazati mu, kolika je moč in hrabrost posadke v mestu. In res, le na taki način so se godila tukaj čudovita dela hrabrosti, ki so z neiz-brisljivimi črkami zapisana v zgodovini, kako oblegajo naj se mesta. Vsaka ped zemlje bila je drago plačana — s kupom mrličev; vse podzemeljsko bojevanje pridobilo je le nekoliko lopat zemlje. Zgodovina ne našteva ravno preveč takih izgledov, kakor so se tukaj pokazali. Kako je Starembergov polk vkijub štirikratnemu naskoku „cesarski grad" branil; kako vojvoda Virtemberški sovražnika v jarku zgrabil; kako stotnik Hafner na okopu in pri jarku Lebeljske trdnjave le s 50 možmi goreče pa lisade (obkole) pogasil in na tisoče pridrlih janičarov nazaj vrgel, — to vse so dela nenavadne hrabrosti. Srčnost v mestu je bila velika , ker so za poveljnike imeli toliko hrabrih mož; rado se tedaj zgodi: „kakoršen učenik, tak učenec." Se priprosti vojaki so doprinašali junaška dejanja. — Nek kirasir (jezdec v oklepu) Gotzovega polka preplaval je široko Donavo ter srečno čez nasipe noter v mesto prišel s pismom na vratu, z voskom dobro zapečatenim in zavarovanim ; izročil mu ga je bil vojvoda Lotrinški. Vrnivšega se vjeli so Turki in peljali ga k velikemu vezirju. Življenje otel si je pa le s tem , da je pretirano pripovedoval, to je , v si li se lagal, koliko je pomanjkanje v mestu in kako obupni so že vsi. S tem se je bil Turkom tako prikupil, da so ga izpustili. To Turkom veselo poročilo se je po vsem taboru razglasilo, pismo pa pisano ne s črkami, ampak s številkami, so v mesto poslali (vstrelili) s pristavkom : „Nepotreben trud, da s štvilkami pišete! Vaš obupen stan je že tako celemu svetu znan. To je pravična kazen nebes, ker ste dražili srd sinov preroka Mohameda'4. Med hrabrimi bojniki zaslovelo je Kolšickijevo ime in nepozabljeno ostalo. V priznanje njegovih zaslug dobil je pravico, da je napravil prvo kavarno na Dunaji pri „Stefanskem" pokopališči" v „ključarskih ulicah". ,,Brat srček" imenoval je on vsakega, tako zvali so ga tudi drugi. In se zdaj hrani prvi kavarnar „podobo ,brata srčka". (Dal. prih.) Politične stvari. Avstrija in slavjanski jug. Najvažnejša dogodba zadnjih dni je nagli prevrat Avstrijske politike glede dogodeb na jugu. Komaj pred mesecem dni niso hoteli na Dunaji in v Peštu nič slišati o tem, da bi Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, danes pa je to že gotova reč; priprave se vršč kar mogoče naglo, da maršira najmanj 60.000 mož v omenjeni deželi.*) Kar je pa še važneje, je to: Zdaj naša vojna ne gre — kakor skonca, če bi se bilo to zgodilo — dol z nalogo žandarja, tedaj le *) Ta novica že danes ni več resnica. Politika Andras-syeva je pravi unieum na svetu, podobna onemu aprilskemu vremenu, ki je vsak dan devetkrat drugače. Vred. mir delat, zdaj pomeni zaäedenje (okupacija) že menda tudi prisvojitev (aneksijo) teh dežel. Pri tem se nam vriva vprašanje: kako je to prišlo, da Avstrija stegne svojo roko zdaj po deželah, katerih se je prej z vso svojo močjo branila? Je li temu vzrok notranji, to je, boljše prepričanje, ali pa kak pri-tisek od zunaj? Ker dandanes vlada še samonemška in magjarska politika v Avstriji, je za prvi del vprašanja težko najti dovolj tehtnih razlogov; prej jih je iskati zunaj Avstrije, prevagal je morda strah, kajti če bi o razpadu Turčije teh dežel ne hotela Avstrija, bi se našel kdo drug, ki bi ju vzel, in to gotovo prej v škodo, kakor na korist Avstrije. Morda sta oba ta razloga odločila na Duo a j i in v P e š t i. Se ve, da po tem odločnem koraku nastane povsod zopet vprašanje, kaj se ima zgoditi s pridobljenima deželama, komu pripadete: Avstriji ali Ogerski, ali obema skup ali pa morda vsaki ena? Magjari so se sila dolgo upirali prisvojenju teh dežel in zato navajali mnogoterih vzrokov. Glavnega vzroka: da se namreč boje prevelike množine Slovanov, niso stavili prvega, ker so se nadjali, da s pridobljenjem bogatih „begov" na svojo stran bodo lahko brzdali slovanski element. Bolj so se opirali na to , da pridobitev Bosne bila bi Avstriji ie na škodo, ker bi jej nikdar nič ne nesla, ampak jo še veliko stala. Ta razlog je prazen; res je, da po slabem Turškem gospodarstvu je dežela razdjana, kakor kaka kmetija, ki je prišla na boben; al Bosna ima v sebi sila veliko zakladov; naj se ie po cestah, železnicah, rudo-kopih, umnem gospodarstvu itd. odpre pot do njih, potem postane ena najbogatejših dežel na jugu. To so zdaj tudi v Pešti spoznali, zato zahtevajo Bosno in tudi Hercegovino za krono Ogersko, češ, da imajo do teh dežel zgodovinske pravice. Al če se že govori o zgodovinskih pravicah, jih do Bosne ima le Hrvatska; da je Hrvatska zdaj zedinjena z Ogersko, to tu nič ne velja. Tudi jih ne bo zasedla Ogerska sama, ampak Avstro Ogerska; obojna armada gre dol, stroške bo plačala obojna državna blagajnica. Na ta način bi se spodobilo, da bi pripadli obema. To pa bi oviralo pogodbo med njima, ker v tej pogodbi ni za to nobene točke. Najnaravneje in najkoristneje bilo bi za Avstrijo, ako se Bosna in Hercegovina pripnete Dalmaciji, ker ste jej tako že naravna naslomba. Cislajtanija nima prave pravice do Dalmacije, pač pa pripada po zgodovinskem pravu Dalmacija k Hrvatski in Slavoniji. Tukaj se zgodovinsko pravo stika popolnoma z materi-jalnimi zadevami. Dozdaj je bila Dalmacija odtrgana od dežel svoje naslombe, in če ostane združena z Avstrijo, s katero jo ne veže niti zgodovina, niti mate-rijalni blagor, nima nobene prave prihodnosti. Ce se pa z Bosno in Hercegovino vred Dalmacija združi zopet s Hrvaško do „trojedinega kraljestva", bo kot pomorje zopet ena najvažnejših dežel našega cesarstva se mogočno povzdignila. Tudi za Granico je potrebna kolikor mogoče kratka zveza z Bosno, ker ves Bo3niški promet ima svojo pot proti Granici. Se ve, da ta načrt Magjarom ne bo prav po volji. Ustavljali se bodo na V30 moč združenju Bosne in Hercegovine z Dalmacijo, še huje pa zvezi teh s Hrvatsko in „trojedinemu kraljestvu". Ce se ta zveza izvrši, je to kraljestvo moč, katere bi ne mogli, kakor zdaj , Magjari imeti v vojnicah. Zavoljo tega pa ni treba, da bi se Hrvatska popolnoma odtrgala od Oger-skega; bilo bi treba le nekaterih prememb, po katerih 85 %i bila ž njo v isti razmeri, kakor je Ogersko z Avstrijo. — Na Dunaji menda.se niso daleč, da bi si glavo belili s premišljevanjem, kam z Bosno in Hercegovino, kedar ji pridobimo. Vendar so se že kolikor toliko sprijaznili z mislijo, da je zasedenje njino vsaj potrebno zlo za Avstrijo. Strogo nemški politikarji se boje tega iz ,,političnih vzrokov" , to je, dežela bi jim bila že všeč, ne pa prebivalci, ker bi ti pomnožili slovanski element in bili nevarni sedanjemu gospodstvu nemškemu in magjarskemu v Avstriji. Al ta gospoda ne pomisli, da dokler ostanejo razmere takošne, kakor so še dandanes, ne pride A v s tri j a do notranjega miru in ostaja vedno bolna država, ki se ozdravi le tedaj, ko postanejo vsi njeni udje, to je, vsi njeni narodi ravnopravni. In tako mislimo , da je zdaj tudi Avstrija o jugoslovanskem vprašanji nastopila pravo pot, po kateri jej bo kolikor toliko mogoče popraviti to , kar je Pe-štanska in Dunajska politika do zdaj zamudila. Da je zasedenje Bosne in Hercegovine po Avstriji tudi drugim vladam — izjemši morda Angleško — po volji, o tem zdaj ni več dvoma. Angleška pa je ostrašena in meč že vtika v nožnice. Tedaj upajmo, da Avstrija, ki ie zadnja leta le dežele zgubljala , pride zdaj do tega, da si pridobi novih dežel — in to celč na mirni poti. Zabavno berilo. Iz sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob A1 e š o v e c. Iz globočine morja. (Dalje.) Trgovec si vnovič obriše potni obraz, potem nadaljuje: ,,Jaz sem si vso to reč že, kolikor sem tega zmožen, premislil. Blagajnik tega ni mogel sam storiti, to bi mu bilo nemogoče. Gotovo ima sokrivce, in sicer pri omenjenih treh trgovcih in morda tudi na pošti. Vendar one hiše, ker sem ž njimi v velikih denarnih avezah, ne smejo nič zvedeti o tem, kar se je zgodilo, sato sem jim že danes telegrafično naznanil, da sem prejel njihove nakaznice in jih le založil, tako, da so mi še le danes v roke prišle." ,,Prav tako! To utegne biti tudi za preiskavo ugodno, ker bodo sokrivci, katere Spitler gotovo imä, manj previdni postali. Naj prvo pa grč tu za to, da doidemo glavnega hudodelnika. Mi morete narekati popis njegove osebe V" Na to mi narekuje trgovec kolikor mogoče natančen popis Spitlerjeve osebe. Iz tega omenim le, da je imel gosto in dolgo brado, rujavkaste lase in nad levim očesom kosmato bradovico in da je bil srednje, a čo-kaste postave." ,,Jaz vem", nadaljuje trgovec, ,,da bo težko doiti ga, ker se je na vse to gotovo že mesec dni pripravljal, si toraj pot do morja že ogladil. Vrh tega je že teden dni na poti. Tu je treba več ljudi in zanesljivih, ki ae vsi ob enem podajo na različne kraje sledit za njim. Se ve, da se tu zanesem najbolj na vašo bistroumnost in izkušenost v takih rečeh. Da bi se pa ničesar ne zamudilo, kar utegne pospešiti, da se zasači hudodelnik in denar — denar je meni glavna reč — vam izročim tu za zdaj 10.000 gold, v ta namen, da razpošljete po svoji previdnosti bistrih in izurjenih agentov na vse kraje za njim , pa tudi v tista mesta, kjer so ti trije trgovci,^opazovat njihove služabnike. Ta znesek je za zdaj. Ce bo treba, še dodam. Tistemu pa, ki mi zasači Spiti ar j a z denarjem vred, obljubim nagrade 50 000 gold., in to zato, ker sem prepričan, da Spitler ja ni več v našem cesarstvu. Kd >r ga zasledi in gre za njim, tistemu plačam pot, naj bo tudi v Ameriko ali Avstralijo." Jaz sprejmem to njegovo ponudbo, ker mi je bilo s skušinj znano, da policijski agenti so mnogo prid-nejši pri zasledovanji , če se imajo še kake denarne nagrade nadjati. Vrh tega bo, to sem že sprevidel, preiskava stala mnogo denarja, protipostavno pa ni, ako se od kake druge strani pravici gmotno pod pazduho seže, da se j^j pomaga prej do cilja. Trgovec odide obljubivši tni, da bo tudi sam marljivo opazoval in mi vsako količkaj važno reč brž naznanil. Ko sem sam, skusim si sestaviti vse, kar mi je trgovec povedal, da si potem naredim načrt, po katerem bi mi najbolj kazalo lotiti se preiskave. Da mora biti, kolikor gre, tajna, to sprevidim prvi hip, in sicer tajna ne ie zarad trgovca, ampak tudi zato, ker se je le na ta način nadjati kakega vspeha. Glavna in najprva reč je zdaj zvedeti, kara se je hudodelnik z denarjem obrnil. Da ga bo težko dohiteti, ker je imel za beg že sedem dni časa, to mi je brž jasno. Zvedeti pa, kam je bežal, bilo bi najlože po njegovih sokrivcih. Na vsak način je treba naglosti. Po kratkem premišljevanji imam načrt ravnanja pred sabo. Sklenil sem lotiti se te zamotane reči tako-le: Nemudoma pošljem tri najbolj spretne in zvite policijske agente v one tri mesta, kjer so bile trgovske hiše, katere mi je trgovec Rip ar naznanil; ti agenti dobe oblast rabiti tudi ondašnje policijske organe pri svojem poslu. Ob enem dam jaz opazovati strogo tu osobstvo Riparjevo, sam pa se poslužim telegrafa, pošte in železnice , da bi našel sled za> hudodelnikom in mu zaprl pot, če še ni na morje všel. Ako pa je že na morji, potem je staviti deset proti enemu, da nam je za zmiraj všel. Naj tu kar naprej povem , da sem imel strašno malo upanja, da bi z najumnejšim postapanjem kaj druzega dosegel, kakor k večemu, da dobim sokrivce Spitlerjeve v pest. Kajti kdor ve na tako zvit način prisvojiti si toliko denarja, bo že tudi za to vedel skrbeti , da spravi sebe z denarjem vred na varen kraj, kjer bi pravica težko za nj zvedela. V&ljub temu sem sklenil vse storiti, kar je bilo v moji moči, in spraviti ves policijski aparat na noge. Trije agenti, prevideni s pooblastili in vsem, česar treba, brž odpotujejo; šest zanesljivih in najspretnejših odločim za opazovanje Riparjevega osobstva. Na to se podam v hišo, kjer je Spitler staooval. Tu je vse zaprto in gospodar mi pove, da je ,,gospod blagajnik", &i je kot samec imel najeti dve sobi, pred tednom na-gloma odpotoval, rekši, da hiti k materi na smrt bolni in da ga pred tednom dni ni treba pričakovati. ,,Ključe — pravi gospodar — je sabo vzel. Do zdaj ga še ni bilo nazaj, a danes ima priti." Zavedajoč se , da je treba tudi tu prikrivati, kar se je zgodilo, malo premišljujem, s kakim vzrokom bi dal odpreti stanovanje hudodelnika. Brž mi šine misel v glavo. „Jaz sem njegov prijatelj" — pravim — „in imam tu telegram od njega, po katerem me prosi, naj odpovem stanovanje in plačam najemščino do konca meseca, njegovo robo pa naj pošljem za njim, ker ga ni volja vrniti se, ampak bo prevzel gospodarstvo po umrli mu materi." „Skoda za tako vrlega najemnika! Vselej je točno plačal naprej in tudi za ta mesec je že vse plačano» Toda kar je, je. Ali vam je poslal tudi ključe?" 86 >> Po telegrafu to ni mogoče dragi. Saj boste vi vsem denarjem, ki ga je vlada za nakup živeža dovo imeli kake druge, ki odpro sobo, sicer bo treba iti po lila, pa ni bilo mogoče do sedaj več kupiti, kakor ključarja". 140.000 do 150.000 pikul rajža Tem revežem bi Ne bo treba ! Jaz imam od vseh stanovanj po pač lahko zdatno pomagali gori imenovani bogatini. dvojne ključe, da si najemniki lahko pomagajo, če kateri po naključji svoje zgubi." „Tedaj odprite, prosim, in bodite priča, da bomo vse tako sabo vzeli, kakor bomo našli." Nasi dopisi Gospodar gre po ključe in odpre in jaz vstopim z Gradca marca. - Kakor drugi škofje j tako dvema civilno oblečenima policijskima agentoma Po je tudi naš prečastiti knezoškof' Zwerger razposlal o sobah je vse lepo pospravljeno, omare in miznice za- začetku posta pastirski list vernikom svojim in du- klenjene. hovščini svoji. Da liberalni brezverci to škofovo pisma f> s po da rja. Je hišno orodje njegovo?" prašam nazočega go- pisano gledajo, nam bode verjel vsakdo, če mu povemo«, da poleg postnih predpisov z gorko besedo raz- Ne! Le uni dve skrinjici, ki stojite tam v kotu. laga važnost volitev za deželni zbor. Blagi gospod Vse drugo je moje << ve in vidi > ,Tedaj bo treba vse odpreti, da vzamemo ven > kar 7 kako vse žile napenjajo liberalci, da bi od Bisraarka osnovani „kulturkampf" tudi v Avstriji Če- je njegovega, in spravimo v škrinjici. a dalje bolj prodiral in katoliško vero uničil i kajti Gospodar se malo obotavlja, a ko mu zagotovim, napovedan naši veri a ) to je j) kulturni boj boj r Viši du- da bom plačal škodo , če se je pri odpiranji po kiju- ševni pastir, ki ima skrbeti za duševni in telesni blagor čarji kaj zgodi, privoli in pošlje po ključarja. Po oma- svojih ovčic, ne sme tedaj prezreti nobene prilike rah in mizah ne najdemo druzega, nego nekoliko ob- bi glasu svojega j ne povzdignil za opomin y naj da ču- nošene obleke, nepopisanega papirja ter časnikov. Vse jejo, da društvo človeško ne trpi škode. Tako je storil to zložimo in zvežemo skup in odpravimo z zaklenje- naš prečastiti gospod knezoškof. Volitve deželnih po-nima škrinjama skup v mojo pisarno. Tu dam odpreti slancev za deželni zbor Stajarski so bile razpisane, tudi skrinji, a v njih je nekaj knjig in novejše je za pustni čas začel zlagati pastirski list. Srce ko ga je obleke, druzega nič. Temu se nisem posebno čudil, tedaj gnalo, za predmet te okrožnice izbrati si govor o ker sem vedel že naprej, da je hudodelnik vničil vse, veliki pomembi volitev pravih mož za deželne po bodi si kakoršnega koli stanu kar bi utegnilo le količkaj kazati sled za njim Ven- slance. Zato vsacega, dar ukažem vse to shraniti. (Dal. pri h. Mnogovrstne novice svetnega ali duhovnega, kliče na volišče, rekoč „voliti poslance ni samo le važna pravica, ampak tudi sveta vestna dolžnost vsacega, kdor ima to v * Čudne vremenske prikazni. Ko po večem delu našega cesarstva vlada sedanjemu času primerno vreme, se bere o tako silnem deževji prve dni tega meseca na C e skem, da je reka Laba (Elbe) velike povod- pravico. Od volitev pravih mož ni samo odvisna svetna ampak dandanes tudi večna sreča; 7 , če takih mož večina sedi v zborih, se bode povrnil blagoslov Božji, ki nas je povsod zapustil tako, da čedalje globokeje gazimo v nadloge in revščine." To so krepke j nje včinila v Pragi in več druzih krajih, dinj pa je v Pragi in v okolici 8. t. m. Vrh skor povo- z jas- pa tudi resnične beseda našega škofa, ki ne spada v vrsta nekaterih svojih kolegov, katerim so volitve le posvetna nega neba grmeti in bliskati se začelo kakor poleti, potem pa je s silnim viharjem snežilo. Prav tako je bilo reč, v katere se duhovščina cel 6 mešati ne sme Se vč, da taki asovi izvirajo iz U3t onih škofov, tudi na Dun % # aJi In čudno! tudi na Kranjskem v Mokronogu (drugej menda nikjer) je 7. dne t. m. grmelo ki so od glave do nog vladni možje ali kakor se dandanes imenujejo ,,ces. kralj, škofje" , kateri vladi ce in treskalo kakor poleti. Semeringu in poleg južne železnico dne t. m. pa je padlo na še Stajarskem snegd za čevelj na debelo. dalje v gornjem tudi njenih načel ne odobrujejo, nočejo sitnosti delati duhovščina pospeševala volitev vladi na* s tem > da * Patei Sechi j eden nedavno umrl v Rimu ijslavnišili zvezdo znancev, je sprotnih kandidatov. Pomenljiva je tedaj beseda pre-častitega našega škofa, ki jo nahajamo v pastirskem Roj leta 1818. v Regg listu stopil v samostan jezuitov, postal profesor fizike 9 da volitev se udeležiti ni tematike in spisal mnogo kib knjižic ma-po- d o 1 ž n o s t tudi pravic^ vsacega duhovna pravica ) temveč t ki ima volilno sebno preiskave o solncu in nepremičnih zvezdah; : imenitniše njegovo delo pa je ,,Le soleii", ki je v Parizu leta 1870. na svitlo prišlo, v katerem preiskuje solnčne maroge in solnčna mraknenja. Zapustil pa Gorici 10. marca. Dežja potrebujemo! o ni nedovršeno delo o 7? kemij 1 morebiti posebno zanimivo za č.tatelje Novic", a toliko važniše za nas. — „Körsa4' pretekli torek ni bila prav živ*fina. Ljudi se zbere vsako leto veliko na Travniku, ali nekdanjih ,,kors" Goriških ni moč več oživiti. # Naj bogatini sveta d an d so Amerik Ne grä, ne grä! Jaz si moram glavo lomiti, ako es in An- oda Westminsterski. Premoženje Arne- Dnov mark Makey, Rothschildi, Amerikanec J gleški vi rikanca hočem suša kaj novic skup spraviti za >vice u - taka v Gorici; drugim pa neii zmanjkuje prostora za (mark Makey-a se ceni na 1100 milij prazno slamo očem reči i da letnega dohodk mark gold, milijoi Jone letnega dohodka 50 kraj našem denarji) z 25 milij > Rothschild leto in dan že osrečuje bode odsihmal tudi ,, potem dnevnik „Gorlziano" ■■■Ml << 7 ko na» začel I s o n z o na 800 z 20 m gold letnega dohodka n i k. Evviva t na 400 milijonov mark z 10 milij so gold kakor kmetje z zvonovi. izhajati kot d n e v-progresso! Naši Goriških časnikarji imajo v eni vasi nove, Ce ? oda VVestminsterskeg na 320 milij mark z 8 milijoni gold, letnega dohodk * o\j, cvaaui aujviju ca uivuvfi« v_„ w luioiu v uui va^i u y v velike, ubrane zvonove, hočejo jih koj imeti tudi so sedje po druzih vaseh. Razloček med kmeti in gospodi ta, da zvonilo na kmetih je navadna časnikarji je Tako grozna lakota je v Kini, da glavar dežele ubrano, časniki pa so sicer včasih veliki ali ubrani le Ho nan samo v tej deželi stradajoče ljudi šteje na na eno plat — liberalno namreč in negativno. „Isonzo milijona, za katere se vsak mesec 300.000 pikul rajža bo tedaj izhajal potrebuje samo zato, da glada (lakote) ne mrj6. nolli eve tiskarne v Seitz-ovo. vsak dan. Preselil se je iz Pater • 9 seji našega mest Hl nega starešinstva od 2. t. m. se je potrdil načrt olepšav krog Velike cerkve, o katerem sem že parkrat hta ne vniči nade našemu zelo ubožanemu kme tiču Še par tacib slabih letin , io nas kmet pisal. Stroški bodo znašali čez tri tisoč gold. Pa ne, noma siromak popol okolici ste se v kratkem dve ne- da bi municipij vse plačal; prevzv. nadškof so dali sreči pripetili. Mlado dekle v Po d rag 1000 gl., nekaj bode dala cerkev, ostalo se poravna po radovoljnih doneskih. Novi farovž pred cerkvijo ode 7 ven- pnme slabost neslo škaf grudi se in izdihn za vse Pred nekaj dnevi pa dar enkrat dodelan in to spomlad pojdejo korni vikarji kmetu nad K pogorel hlev nekemu goro in na pogorišči so našli tako va-nj stanovat. — Tisti odbor, kije uni dan nabiral do- osmojenega človeka, da se prav ne ve, bil nek znan berač iz trg seske za mrtvaško opravo v prvostolni cerkvi, ko bila tridnevnica za rajne, papeža, podaril je veči se da kdo j bil j sodi ki m je del črnega platna cerkvi, katera ni ov , u» j v-« uii uuj\ «UMU i/ciavj iu u C« , 1 prenočeval ter tako žalostno končal živijeuj na senu dosedaj nič pa še eno smešno a resnično. Pred Zdaj tacega imela. Ker je nekaj denarja še ostalo, ustanovil tihotap časom pride premožnemu, a skopemu gospodu, ter mu je odbor eno večno mašo za Pija IX. — Za mestno ponudi več kosov sladkorja (štokov cukra) na prodaj kopališče je starešinstvo v isti seji likvidiralo 29.765 Gospod pogleda pri vrhu klobuke; blago vidi lep cena gid. viti. Preteklo zimo ni imelo kopališče skor nič opra nizka ; hajd kupčij je bila Novomcslo 8. marca. klenjena. Gospod v m _ — Žalostna novico imam danes uoma ) tihotapec odide. Ko pa kupec en klobuk popol naznaniti ,,Novicam", da nam je nemila smrt vzela obče vrhu odvije, vid , drugo pa j da je bil 1 e s spoštovanega kanonika in okrajnega šolskega nadzornika bukih. Prevarj pošlj ) in tako za 1 kiio sladkorj na za gosp. Karola Legata, bivšega ravnatelja Ljubljanske zginil ko kafra tihotap biio pri vseh klo s ton j aormalke in preparandije. Več časa je bolehal z zna- dogodbe. Vendar se pa čioveku čud ^ uuuu^ C* i ÜCCIUU j - Nauk naj si vzame vsak iz te mi men j i zmešane pameti, dokler ga ni previdnost Božja tem, kako vrivajo o mogoče tihotapcem toliko blagd iz Trsta 5. dne t. m. rešila trpljenja. Naj v miru počiva blagi izmuzniti pri obilni finančni straži? In ali se koniraban mož! Kilovc marca. ZnidarsiČa, poštarja (Odgovor na poslano na Premu, v . Antona 8. listu od kakor ne d£ zabraniti, ki trgovstvu, ki obilne davke plačuje, toliko škode dela? Ljubljane Kakor po vsem cesarstvu > tako Kar debelo sem gledal „Na", 20. febr. t. ,,Novice" od 20. februarija t. 1. dandanes človek res ni pred nobeno starih letih še utegne priti zakaj ) ko sem dobil tukaj smrt ljudomilega nadvojvode F K sem Bi mislil, srčno milovanje probudila T * 1 % nedeljo so se deputacij rečjč varen. deželnega in mestnega zastopa, družbe kmetijske in v časnike, a ne da bi vedel, zbornice kupčijske ) ljev tukajšnjih šol itd in kako." Ker ste, drage „Novice", v svojih dale do namestnika c. kr. deželnega predsedstva } poraz- predalih dale prostor napadu gosp Ant. Žnidaršiča na mu sočutje o žalostni dogodbi. Vladni svetnik vitez mojo Vašim bralcem gotovo malo znano osebo, se na- dr. Schöppl gotovil deputacije, kar brž o tem ki je bil tako spošto in ljubljen v palačah visoke gospode, kakor v bornih čah priprostega kmeta. Poziv gosp. predsednik naj daršič gleda, da bo tudi pri njem tako. gosp m- izvršil koj po končani sej Obravnave današoj se sej t Naj misli na preroka Elizeja in poredne fantaline. Moja hiša je mirna ; mi živimo med sabo in z vsem svetom v miru; ne dajemo nikomur povoda za pritožbe, tedaj tudi njemu ne. pri kateri sta bila pričujoča gospoda zastopnika c. kr deželne vlade in deželnega odbora, je začel dr. Jan. v katerem si. B1 e i w z berilom dopisa od 28. t j Žuganje z „drugo baklio" je tedaj res smešno. Naj jo gosp. Žnidaršič prižge rajši sebi, da bo njegova pošta ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski naznanja, da j z živahnim zadovoljstvom na zoaoje vzelo prizadevanj družbe kmetijske za povzdigo domače redu > V8aj kar se tiče časnikov. sem bil prisiljen zavoljo svoje bolj v govoru ga pa daršičem ne bom dalje pričsal do častitih bralcev ..Novičnih" katerim s takim z zagotovi?eojem, da se na tem temu od- časti, sklejaem potu z gosp. Z n i-že iz spoštovanja do- centralni odbor pozivij ) mu pove 7 aii inorej v ze 7 7 d in v zadojem družbenem občnem zboru sklenjeni načrt po stave za pride kot državanje plemenskih bik mačim prepirom" menda kar nič ni vstreženo. * 77 dna predlog Kranjski. Po dalji razpravi je Anton Valenčič 7 dopis jegft- e Vipave 10. sušca. prič&o mlinar in posestnik v Kilovčeh. Ker dopisniki radi svoje z vremenom naj pričnem tudi jaz svo-Po dolgotrajnem lepem pomladanskem vremenu o v naj v prihodnji deželni zbor bveljal enoglasno predlog dež. glavarja viteza Kalteneggerja: naj odbor družbe kmetijske si. ministerstvo naprosi, da izroči navedeno postavo kot vladuo predlogo prihodnjemu deželnemu zboru, ob enem pa naj jo centralni odbor po sklepu zadnjega občnega zbora izroči tudi deželnemu odboru da jo on prinese v prihodnji deželni zbor 7 ako j se nastopilo je sinoč deževno vreme t da naš Caven ima danes celo belo kučmo na glavi. Bog daj 7 da kaka primerilo, da bi načrtana postava ne prišla kot vlad predloga v zbor. Potem se začela obrav o tem 7 za katere zadeve naj družba kmetijska drž 7) Novice" po tem razjasnilu obžalujejo, da so vzele pod p prosi ministerstvo kmetijstva za leto 1879 neopravičeno „poslano" v svoj list. Vred. Poročevalec o tej zadevi je bil dr. Pokluk seje dezeine g odbora dne t. m.) Služba je darilo presv. cesarice zlate ure ziate verižice, cela vrtnarskega pomočnika na vino- in sadjerejski šoli na hišna oprava za doto (postelja, omara, zofa, stoli itd.) Hlapu se je podelila bivšemu učencu te šole Josipu slike z zlatimi okvirji, fino platno itd. SreČkanjeje U r b a n č bil ok šolski svet Logas k ljen Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici 1. m a j a Kdor tedaj želi eno ali več sreček (lozov) f naj Predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega kmalu obrne do mene. se z besedo ali pismom, kateremu priloži denar? Dr. Jan. Bleiweis. sveta, da se učitelju Karolu Krištofu iz Planine deti nitivno podeli učiteljska služba na ljudski šoli v Bavt vasi . _ ________ ______ . esnem sprevodu deželni odbor pritrdil nedeljo popoldne smo v f) na pokopališče spremili trupi svoje starosti umrlega gosp. Kare gimnazijskega profesorja v pokoj pravici rečemo, občespoštovan možak dne t. m v 65 letu Melcerja, c. k Bil njki Jjraviui icv5ciuu , uui/copoiuvau uivflaa , ki ga j v, otv/jg dni tudi šolska mladina rada imela , kateri je bil bolj , po svoje (Naznanilo.) Ker se je za znanstveni Časopis Matice Slovenske" premalo naročnikov oglasilo, je odbor po izrazeni želji posledojega občnega zbora ukrenil, da se ta časopis ne bode izdajal. Zato tiste gosp. naročnike na imenovani časopis, ki so (kar je natanko vpisano) v ta namen poslali že kaj naroČ- tajništvu blagovoljno nazna nine, vljudno prosimo naj 7 prijatelj nego mnčitelj Leta 1851 Je bil slovenskega mu žemljica lahka! adnega „Ljubljanskega časnika' d n i k Bodi kaj naj se stori s poslanimi novci: ali naj se (na- Mati- 77 Petrograd in Plevna u je zvala iz nemškega prestavi j ska igra, ki je v nedeljo mnogo ob Činstva privabila v vaden „gelegenheitsstük* gledališče, igra sama po bi nijo ročmkom, ki so tudi udje ,,Matice") vštejejo čini letnini, ali naj se obrnejo kako drugače (morda za Matičine knjige in zemljevide), ali naj se lastniku naravnost vrnejo. Tajništvo „Matice Slovenske". Še enkrat opominjamo naročnike Ru skega lami, naj ne odlašajo dalje po-nj priti v , ki je bil v glavnih rolah dobro igran, v nekaterih ga je soufler prve gosle godel pisarnico družbe kmetijske. Ker Je * —---o J ------- r . °----°----- policija prepovedala Rusko himno peti, so naši pevci peli iz čitalnice slavno znano Zaj pesem Novičar iz domačih in tujih dežel. ft boj Nadjamo se, da zarad te Ljubljanske prepo di ne bo GorČakov v prihodnji konferenci povzdig- K Dunaj 7 oce dne t. m. je nadvojvoda F nil kake pritožbe o sovraštvu Avstrije do Rusij Veličanstva cesarj > umrl v 76 letu svoje starosti. Ljubeč mirno življenje se je po odstop (Vabilo k udeležbi lllilodarne loterije S cesarja Ferdinanda odpovedal cesarskemu prestolu na 1000 večidel veliko vrednimi dobitki.) Podp je prejel po visoko spoštovanem državnem posla naše stranke, dekanu korist svojega sina Jožefa Ranjk 77 Pflügel ljudomila katoliška naprava , sedaj vladajočega cesarja Franc bil velik dobrotnik posebno siroma- sledeče pismo: kom in je poleti najraje živel zunaj Dunaja v Iael i • 1 1*_______ _ Al • I . • v nevarnosti, da Zopet po udarcih sedanjega časa propade. Te naprave blag namen je, mlade ženske posle v svoje varstvo jemati da se čedno izrejajo in one, ki so pravo pot zgrešile, ki segajo ne le v notranje zadeve, ampak tudi v vna- 7 t. m so ga gospoda in kmet svojega „očeta" imenovali Delegaciji ste pričeli svoje obravnave 9. dn< in ž njimi se imajo rešiti velik 7 p rasa nj pet na pravo pot spravijo, onemoglim starejim poslom se pribežališče dp Ta politiko Avstrij soboto je grof Andrassy po i zkušnjah dobro znana naprava je v L • "ivf__: : * ____- .. / ečletnih dobrodejnih odborom Ogerske in Avstrijske delegacije razložil svoje in se ime- postopanje o zadevah Rusko-turšk ke. Go nuje 77 Marij P 7 Marien-Anstalt Insti moz prav tut zur Bildung, zum Sch Dienstboten und Asyl für alte und erwerbsunfähig Versorgung weiblicher stvari ni odkril 7 v << Srbij beni jih namer, nič ni rekel o Bosni veliko, povedal pa vendar nič 7 -----.... - * — — , u. * w^* v ^youi^ Bulgariji, Dardanelih in o ničemur, kar se tiče Da se za človeštvu toliki koristni napravi zagotovi trdno rešitve Turških homatij. Vsaka deseta besed stališče, smo se podpisani združili v odbor in osnovali terijo z dragocenimi dobitki, katerim so celo pi o Avstrijskih „interesih", kat besedice črhnil bila 11 dne t. m pa so ti interesi 7 ni pa i vendar v bud »vitli cesar, cesarica in drugi iz rove dodali, tako dobitkov, kakor > cesarjeve rodovine da- getnem odboru Avstrijske delegacije rekel: Bosne za da moremo reči, da morebiti takih sesti ne misli vlada; pred kongresom ne bo d ötvu ni ponudila. Udano podp prvih 300, še nobena loterij usojamo si 7 Vam velečastiti gospod, poslati nekoliko sreček z vljudno b „Novicah" blagovolite vabiti občin- mobilizacij pododboru Og delegacij pa je Andrassy razkladal Avstrijsko-ogerske interese kaj f m in se prošnjo, da po cenjeni njih naročnike in sicer svoje prijatelje in znance 7 7 se udeležijo milod loterije z nakupom k na) ka- to Časnik kaj n e s m v tej seji povedal to poročajo , goditi 7 m da je na pričujoče Strah pa obbaj vse tere ne stanejo več kot 50 kraj na Turškem, t ostati še skrivn k v t i s e k nared jalne Avstrij Al r ena. Lincu marca 1878 o namerah Andrasäyeve politike, če je res, kar da db grof Henrik Brandis, državni poslenec, dekan Albert pl. Pflügel, državni poslanec, Ivan Zeilberger Časniki pripovedujejo Turčija na novo oborožaj se kljub m m poslati v B 7 državni poslanec, Avstrij z dovoljenjem R Ako se to Rusija god klenjenega miru sli svojo armado i, zgodi se to le Karol Kettl > ravnatelj „Marijine na- JeJ ne zaupa č t marveč v po sedanjem vedenji vidi vedno njem prave a sovraštvo do Rusije, zato jej je ljubše, če TurČij zasede Bos m To pismo izroČujem po želji imenovanih gospodov iz Herceg 7 kakor Avstrija. Al kaj bo d g teg ledek? B i n srca rad „Novicam" z nado, da milodarna naprava od ste Avstriji živo potreb 77 ene strani, od druge dragoceni dobitki privabijo loteriji ? če Herceg dobi ne po Ma mnogo deležnikov. za 50 kr.. Da pa zvedč, kaj utegnejo dobiti gjarski politiki, zgubi Avstrija na novo veliko velj naštejemo le nekatere dobitke, katerih večina svoj v koncertu Evropskem Konferenca o Rusko turških zadevah se ima začeti zadnj so zlate ali sreberne reči, pa tudi drugo blago velike rolinu; vlada nemška je že razposh d t. m v Be vrednosti, na priliko: celo sreberno namizje (servis), ki vladam poziv v konferenco drugim velikim Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tiskin založba: Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.