Poštnina
REVIJÀ-NOVE ZBOROV5KE'GLÁSBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC
1931
LETNIK VII-iTEV-4
Mestna Hranilnica Ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad Din 430,CXX).000 ~
Telefon it 2018 In 2616.	Poštni čekovni račun št. 10.638.	iTelelon št. 201ft]ln 261«.
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo.
Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje.
Za male trgovce in obrtnike obstoji pri hranilnici kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek.
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Uradne ure za stranke so od 8. do 121/2.
iiitiiiiiitiiii*iiiiiiiiieiiiiiimiiiiniiimt«n»itiiiiiiiniini»iiiiiiiinii*iim»iiiiii»t iiiMiitiiiiiiiiiiitiiiii«tiiiiiiii»tiiiiiiit<tititiiiii»iiiiiitii»iMliJlilillllllltllJliJJll^^
„zbori"
IH1M
PEVSKO DRUŠTVO , LJUBLJANSKI ZVON" V LJUBLJANI
revija nove zborovske glasbe. Izhaja šesto leto. Letniki 1926, 1927, 1928, 1929 in 1930 se dobe vezani po Din 80"—, nevezani po Din 50"—. Naročnina za Jugoslavijo v letu 1931 Din 50"—. Partlture vseh v „ZBORIH" priobčenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani.
„ZBORI"
ffl^HHffiSHHffiffi^HBHHHRHBS
revija nove horske glasbe. Izlazi šestu godinu. Godišnjaci 1926, 1927,1928,1929 i 1930 dobe se vezeni po Din 80 — nevezeni po Din 50 —. Pret-plata za Jugoslaviju za godinu 1931 Din 50'—. Partiture sviju u „ZBOROVIMA" priopčenih kom-PJEVAČKO DRUŠTVO	pozicija su u prodaji kod uprave lista uz cjenu
„LJUBLJANSKI ZVON" u LJUBLJANI Dln za 2 stranici-
VII. LETNIK
Številka 4.
LJUBLJANA
1. avgusta 1931
GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA
Izhaja vsak drugi mesec
Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna,
d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira
Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor)
Štev. poštno^čekovnega urada 12.134
18 5 1
19 3 1
Dne 29. novembra 1931. poteče 80 let, odkar se je rodil nestor še živečih slovenskih skladateljev, mojster p. Hugolin Sattner. Ves narod je prepričan, da so na ta dan pred 80 leti rojenice položile v njegovo zibelko liro, na katero je vse svoje življenje, kot dijak in pozneje kot skromni redovnik, ubiral strune v čast Bogu in slovenskemu narodu. «Zbori» niso mogli preko tega pomembnega dne in so zato 4. zvezek letošnjega letnika poklonili slavljencu z izdajo njegovih najnovejših štirih mladinskih pesmi.
Neutrudljivemu, za njegovo starost čilemu, za našo glasbo prezaslužnemu skladatelju želimo, da nam ostane ohranjen do skrajnih mej človeškega življenja. K 80letnici pa naj prejme iskrene čestitke «Zborov» ter vseh pevk in pevcev!
H. Druzovič (Maribor):
O kulturnem pomenu naših pevskih društev
Kaže, da stopamo v novo razvojno dobo našega pevsko-društvenega pokreta, v dobo izrazite umetniške smeri. Doba romantike, ki je rodila pevske zbore, jih je poznala predvsem v službi narodne p r o b u j e. Pri Nemcih so po končanih Napoleonovih vojnah rastle pevske edinice kakor gobe po dežju. V svoji organizatorski sposobnosti je ta narod dosegel, da šteje danes njegova pevska zveza okoli pol milijona organiziranih pevcev. To je armada, katere pomen se mora presojati prav tako iz političnega in socialnega kakor tudi umetniškega vidika. Vemo, v koliki meri so pripomogla telovadna in pevska društva k ujedinjenju Nemčije. Slovane je zadel ta kulturni val pozneje. K temu pojavu so pač pripomogle druge prilike. Šele nastop ustavnega življenja v bivši Avstriji, v drugi polovici minulega stoletja, je ustvaril potrebne pogoje. Prej je vlada zatirala vsak tak poskus. Razmah je bil močan pri Čehih, pri nas Slovencih pa so bili nastopi «Slovenskega pevskega društva s sedežem v Ptuju» prvi pevski tabori, ki so bili zlasti na bivšem Štajerskem velikega pomena za nacionalno probudo.
£)anes je s pevsko-društvenim pokretom drugače; postal je faktor osebnostne kulture.
Vse kulturno udejstvovanje delimo namreč v osebnostno in realno. Vsa stremljenja, ki služijo v našo izobrazbo in v izpopolnitev našega etičnega, socialnega, religioznega in umetniškega življenja, tvorijo vsebino osebnostne kulture. (Vse ono, kar stremi po izpopolnitvi intelektualnosti, po pridobivanju materialnih dobrin in po obvladan ju zunanje prirode pa je zadeva realne kulture ali civilizacije.) Vemo prav dobro, da realna kultura danes odločno prevladuje, kajti živimo v pretežno materialistični dobi. V isti meri pa, v kateri napredu je realna kultura, nazaduje osebnostna. Kultura srca, ki daje tako rekoč smernice za naše sožitje s sočlovekom, pojema in današnji človek se ne briga več za vprašanja, ki se tičejo obogatitve našega notranjega življenja. Vzgojo socialnega čuta pa podčrtava naša moderna vzgoja in za tem ciljem morajo stremeti vse kulturne ustanove, ki slone na socialni podlagi. In baš petje je v svojem bistvu umetnostna panoga izrazito socialnega značaja. Njegov vzgojevalni pomen leži torej na dlani.
Socialna vzgoja je danes večjega pomena, kakor kedaj prej. V današnji razdrapani dobi je socialni čut! ki je človeku kot socialnemu bitju že v neki meri prirojen, močno nazadoval. Družabno življenje hira in posledice se javlja jo vsepovsod. Vsak posameznik naj bi se zavedal, da živi tudi za druge, za narod, za državo in za vse človeštvo. Življenje stavi danes zahteve, ki jih moremo izpolniti le v družbi enakomislečih, t. j. v organski združitvi posameznikov. To, kar so v področju realne kulture razne gospodarske zadruge in stanovske organizacije, to so v področju osebnostne kulture prosvetne ustanove, katerih namen je, dvigniti moralni nivo naroda in vzbujati smisel za vse lepo in dobro. In med temi baš pevske združitve niso na zadnjem mestu. Vzgoja k petju in s petjem služi povzdigi etične kulture in socialne zavesti. Zanimanje za pevsko stvar mora biti globoko in smotreno zasnovano in lju-
bežen do petja bodi ona vez, ki naj pomaga premostiti vse težkoče ter vse družabne neprilike in razredne razlike. V splošnem naj se torej pevske edinice ne ustvarjajo iz drugih nego iz umetniških vidikov. Muzikalna in glasovna usposobljenost mora biti glavni pogoj pri sprejemu članov. Po čim višji izpopolnitvi stremi poedina pevska edinica in čim več pevcev ji je na razpolago, tem bolj rigorozno se lahko postopa pri izberi pevcev. Pevske edinice, sloneče na stanovski ali razredni podlagi, naj se ustvarjajo le tam, kjer so podani za to pogoji; v vsakem drugem primeru pomeni ustanovitev takih pevskih edinic le cepitev pevskih sil. Moralni nagibi, čut kolegialnosti in smisel za disciplino pa so oni faktorji, brez katerih ni misliti na konstruktivno prosvetno delo.
Ta vzvišeni cilj se pa doseže le, če so na vodilnih mestih take osebnosti, katerih glavna skrb se osredotočuje na napredek celokupnosti. Od voditeljev je zavisna usoda vseh družabnih združitev, in izrazite osebnosti so svoji dobi tudi pritisnile izrazit značaj. In če so delovale še v tako ozkem delokrogu. V psihologi ji mase pač leži, da sledi, rada ali nerada, v občutku podrejenosti zmeraj onim. ki jo vodijo in tako rekoč zan jo mislijo.
S tem se že dotaknemo vprašanja metode, katere naj se poslužujejo vodilni predstavniki pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Držati se je, kakor v vseh vprašanjih metode, takih smernic, ki so se že drugod s pridom obnesle. Jasno je, da moramo še upoštevati naše posebne prilike in življenjske razmere. Smotrena vzgoja naraščaja, pevski in informativni tečaji, izobrazba dirigentov, organizacija skupnih nastopov, vse to spada v področje metode.
Pevsko-društveni pokret predstavlja repro-d u k t i v n o stran naše muzikalne kulture. Produktivni del zastopajo naši skladatel ji, ki so obenem reprezentanti ustvarjajoče sile narodove in obenem najvažnejši činitelji v umetniški vzgoji narodovi. Njih ustvaritve naj stalno dvigajo muzikalno pojmovanje in muzikalni nivo narodov; pevske organizacije spet pa morajo skrbeti za kontinuiteto med produktivno in reproduktivno umetnostjo. Treba je seveda, da zajema ustvarjajoči del svoj potrebni življenjski sok iz narodove duše, kajti le takrat je mogoča tudi tesna in uspešna zveza obeh faktorjev.
Princip splošne sinteze in kolaboracije se je že prej omenil. Danes, v dobi konstruktivnega dela na vseh kulturnih področjih, je treba to vedno in vedno poudarjati tudi pri pevsko-prosvetnem delu. Premagovati moramo vse one lastnosti, ki se tukaj stavijo v nasprotje, kakor: ravnodušnost, sebičnost, brezbrižnost i. dr. Vse naj se stori iz ljubezni do stvari in zaradi petja, ne pa v dosego osebne koristi, v zabavo ali drugo. Vsak posameznik se mora podrediti misli celokupnosti in bratstva. Danes prevladujočemu egoizmu in materializmu se s tem postavita nasproti njuna antipoda, in to sta: altrui-z e m in i d e a 1 i z e m. V to svrho je potrebno, da se čuti vsak posameznik za člana edinice in ta spet za sodelujoč in soustvarjajoč del edinice višje vrste, družbe, širše okolice ter končno celokupnega naroda. S tem je začrtano bistvo kolektivnega dela; brez kolektivnega dela je danes pravi kulturni napredek nemogoč.
Nam Slovanom je ljubezen do petja prirojena. V organizatoričnem delu smo pa še v početni razvojni dobi. Treba nam je torej dvigati na eni strani narodni kulturni zaklad ter negovati prirojene naro-
dove svojstvenosti, na drugi strani pa se izpopolnjevati v smereh, ki smo jih začrtali. Pevski pokret, ki se zaveda svoje naloge, ki jo stavi naša doba, predstavlja veliko kultu rno silo. Zunanji svet meri veličino naroda po kvaliteti samolastnih kulturnih dobrin. In to je treba predstavljati v najboljši formi.
Pevska umetnost je med najuspešnejšimi predstavniki narodne kulture; če bomo prav umevali njen položaj v sedanjosti, bomo lahko gradili na tej podlagi tudi njeno bodočnost.
S tem je označena smer naše pevsko-društvene politike.
Kritika o koncertu «Grafike» v Pragi
V dneh od 18. do 27. junija 1.1. je priredila ljubljanska «Grafika» pevsko turnejo, združeno s strokovno ekskurzijo, v Prago in na Dunaj. Kakšen uspeh je doseglo njeno petje v Pragi pred najbolj kritično evropsko publiko, pričajo sledeče ocene čeških listov:
«VELESLAVIN» z dne 26. junija 1931.
Koncert pevskega zbora «Grafike» ... je sijajno uspel.
«Grafika» je razmeroma mlad zbor, ustanovljen šele pred osmimi leti. Zato tembolj presenečajo zmožnosti zbora, ki ne pričajo le o veliki marljivosti članov, njihovi umetniški nadarjenosti in ljubezni do petja, temveč tudi o usmerjenem stremljenju njihovega dirigenta, ki je znal v tej kratki dobi privesti zbor do umetniškega cilja ...
Že način, kako je «Grafika» zapela naše narodne himne, priča, kako se zna ta 25članski zbor uveljaviti in, da stoji na visoki umetniški stopnji.
To so pokazale tudi vse nadaljnje pesmi, ki jih je «Grafika» zapela s krasnimi glasovi in tudi z umetniškim razumevanjem tako, da se je navdušenje občinstva, ki je navzlic pozni sezoni napolnilo dvorano, stopnjevalo od točke do točke ...
Ker pa aplavz po končanem sporedu ni hotel ponehati, je nastopil še kvintet, sestoječ iz solistov: bratov R. in A. Petrov-čiča, V. Štibernika, A. Šulca in M. Juga, ki je predvajal Ma-rinkovičevo «Na Adrijo» in Prelovčevo «Zapoj mi...». Viharni aplavz, ki je sledil temu nastopu, je pričal, kako je občinstvo navdušeno.
Jugoslovenski pevci odnašajo iz Prage zaslužen uspeh, kakor si ga morejo pridobiti le najboljši pevski zbori. A nam je zapustil njihov obisk najlepše vtiske in spomine, ki bodo ostali neizbrisni v naših srcih.	R-ek.
«ČEŠKE SLOVO» z dne 23. jun. 1931.
Zbor, ki je razmeroma majhen, je bil ustanovljen pred osmimi leti, večinoma iz samih začetnikov. Znal si je pa pridobiti zvočne glasove, ki so v resnici prednost zbora. Za tenorje je posebno značilna njihova skoro altovsko pobarvana mehkoba, basi pa so krepki in polni ter nikoli sirovi. Zvočnost zbora je lepo izravnana, vsak glas zase povsem izenačen. Kljub temu pa tehnična izvež-banost ne sili v virtuoziteto. Ves način podajanja je preprost in naraven, nikoli izrazito artističen.
Zelo smo hvaležni, da je bila izvajana tudi skladba našega rojaka in nositelja slavnega rodbinskega imena A. Forsterja, ki je vse svoje življenje in vse svoje skladateljske sposobnosti daroval Slovencem. Zapeli so nam njegov humoristični ali vendar s polno umetnostjo in iz-
vrstno karakteristiko spisani zbor «Spak» na temo iz slovenskega basništva. Srednji del so tvorili solospevi, ki sta jih lepo in izrazito zapela solista A. Petrovčič in M. Jug, a na klavirju jih je spremljal prof. A. Ravnik. Po izčrpanem programu je zapel še pevski kvintet, ki nas je s svojim izčiščenim podajanjem in neprisiljenim nastopom spominjal na priljubljeno «Kytary» praškega «Hlahola», ter žel posebno srčno odobravanje.
Glavna pozornost je bila osredotočena v zborovodjo A. G.. ki se je izkazal predvsem kot izboren strokovnjak za glasovno šolanje ter kot vesten in preudaren dirigent... H. D.
«NARODNI POLITIKA» z dne 23. junija 1931.
Pevski zbor «Grafika» iz Ljubljane je potrdil pevoljubje Slovencev. Na jugu pravijo, kadar se snidejo štirje Slovenci, nastane zbor. Tu pa gre za 25 pevcev, tiskarskih delavcev iz Ljubljane, ki so ustanovili svoj zbor že pred osmimi leti z namenom, da bi širili ljubezen do petja in glasbe med tipo-grafi. Od ustanovitve vodi zbor prof. A. G., izkušen zborovodja, ki pravilno presoja, kaj je primerno za zbor in kaj ni. Pri izberi skladb se izogiblje ekstremnim skladbam, kakor tudi onim, ki so namenjene plitvi zabavi. Dirigira preprosto, a izrazito. Zbor je obdarjen s krasnimi, zvočnimi glasovi od prvih tenorjev do drugih basov, je izravnan in discipliniran, čist v intonaciji, jasen v izrekih, krepak v ritmu, prijeten v melodiji, ter mu niso tuji niti dramatični naglasi... Premrlov «Moj mu blagoslov» se odlikuje po izvirnem stilu... Solo pesmi sta pela baritonist g. Petrovčič, ki je nastopil s krasno pesmijo H. Sattnerja «Zaostali ptič» in Gerbičevo «Pojdem na prejo», in tenorist g. M. Jug, ki je z nežnim prednašanjem podal razpoloženje Lajovičeve skladbe «Mesec v izbi». Klavirsko spremljavo je oskrbel prof. A. Ravnik. Prav tako navdušeno, kakor so slovenski pevci peli, prav tako navdušeno so bili tudi sprejeti od praškega občinstva.	Dr. Jar. B.
«POLEDN1 LIST» z dne 23. junija 1931.
... V soboto smo imeli priliko pozdraviti pevce «Grafike» v razprodani dvorani Osrednje praške knjižnice in konstatirati moramo, da nam je teh 25 pevcev nudilo užitek znatne umetniške stopnje. Zaradi referentskih dolžnosti sem bil navzoč le pri nekaterih pesmih, kljub temu sem se prepričal o lepem glasovnem jedru, skrbni intonaciji in o polnem, izravnanem zvoku tega simpatičnega zbora. Oba solista sta sveže odpela svoje točke ...	(Dalje prih.)
Novosti
Narod poje. Zbirka priljubljenih slovenskih narodnih na-pevov za klavir in petje. Pod gorenjim naslovom je Učiteljska tiskarna v Ljubljani izdala in založila novo, bogato zbirko
Pevski zbor «Grafika .
lepih narodnih in ponarodelih napevov, ki jih je zbral in v najlažjem slogu za klavir in petje priredil prof. Josip P a v -č i č, odlični naš glasbenik in priznani učitelj klavirja v ljubljanski Glasbeni Matici. Kakor lansko leto izdana Pavčičeva zbirka 41 priljubljenih šolskih pesemc «Mladina poje» je tudi nova zbirka «Narod poje» namenjena v prvi vrsti mladim pianistom, radi pa bodo segali po njej tudi odrasli ljubitelji narodnih napevov, ki jih je v zvezku velikega formata na 68 straneh zbranih kar 84 najlepših in najbolj priljubljenih. Klavirska prireditev je pri vseh jako enostavna, lahka in opremljena s prstnim redom skoraj pred vsako noto. Zato je tudi ta zbirka jako uporabno gradivo poleg vsake klavirske šole. Tekst vsake pesmi je tiskan nad napevom, kar ima vsekakor prednost pred sličnimi zbirkami, zakaj oba notna sistema — za desno in levo roko — sta drug drugemu bližja, kar mnogo olajša hiter pregled in gladko čitanje not. Tisk not — na boljšem, močnem papirju — je čist, jasen, jako razločen in lahko čitljiv. Posebno dobrodošla bo zbirka «Narod poje» rodbinam, ki ljubijo in rade gojijo domače petje, v domačih večerih, ob godovnih prilikah, na prijateljskih sestankih, čajankah itd. — Učiteljski tiskarni smemo biti hvaležni, da je z novo zbirko «Narod poje» obogatila slovensko glasbeno literaturo.
Šopek 10 cerkvenih pesmi za mešan zbor. Zložila Sr. M. Ala-kok Ekel. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1931. Cena partituri 20 Din. Preproste, toda lepo občutene pesmi bo v svoj repertoar rad uvrstil vsak cerkveni zbor. Ambici-joznejši pa se jih bodo menda ogibali.
Zorko Prelovec: O, da je roža moje srce! Moški zbor (kvartet) z baritonskim solom. — Zorko Prelovec: Le enkrat še! Moški zbor. Obe melodijozni, pevni in lahki pesmici je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri vsake pesmi Din 5—, nadaljnjim Din 1-50, v knjigarnah Din 5—.
Mladini ob lOOletnici rojstva Frana Levstika. 8 mladinskih pesmi s klavirjem ali harmonijem. Uglasbil Emil Adamič. Založil Učiteljski pevski zbor v Ljubljani. — S to zbirko je skladatelj Adamič zopet podaril naši mladini dragoceno darilo. Pesmice so ljubke, melodijozne, v klavirskem partu sicer preproste, pa po harmonični strani zanimivo pisane. Vsem mladinskim zborom jih toplo priporočamo v nakup in izvajanje.
P. H. Sattner: Mladinske pesmi za zbor s klavirjem. Ponatis iz «Zborov». Cena partituri 20 Din. Če zbor naroči posamezne izvode za vse pevke ali pevce, pa le 5 Din. Uprava «Zborov» se je odločila za tako nizko ceno le, da omogoči nakup teh ljubeznivih pesmic vsem mladinskim zborom. Izdaja se lahko naroča na naslov založnika pevskega društva «Ljubljanski Zvon», naprodaj je pa tudi v vseh ljubljanskih knjigarnah. Partiture, ki bi jih naročile šole za ves svoj mladinski zbor, se dobe pa le pri založniku.
Razno
IZ «AMERIŠKE SLOVENIJE».
Sheboygan (Šibojgen) v državi Wisconsin je mesto, ki šteje morebiti 20.000 prebivalcev. Leži ob ustju reke Sheboygan v Michigansko jezero. Industrijsko mesto, v katerem bi človek ne pričakoval kaj prida idealnih stremljenj. Prebivalstvo je zelo mešano: razen pravih Američanov prebiva tam tudi mnogo Angležev; nad četrtino je Nemcev in poleg drugih tudi precej Slovencev. Ti so nanovo uredili svoj klub Jugoslovanske zveze (Jugoslavian Federation club of Sheboygan). Ta klub skrbi med drugim tudi za gojitev slovenske glasbe. Na razpolago imajo svoj «zbor sv. Cirila in Metoda», katerega vrhovno vodstvo je v rokah gospodične Stanke Skok, pa tudi posamezne instrumentiste, ki so se nekoliko vživeli v ameriške razmere, a niso zatajili svojega slovenstva.
Dne 8. maja 1.1. je priredil ta klub svoj koncert za tamošnji lokalni radio. Izvajali so: 1. Nazaj v planinski raj (mešan zbor). — 2. Tam na vrtni gredi (mešan kvartet). — 3. Uspavanka (sopran solo), izvajala gospa Julija Grobelnik. —-4. Slovenska polka; na harmoniki izvajal g. Ludovik Rakun. — 5. Dobro jutro, Milka moja (moški kvartet). — 6. Na planine (mešan zbor z baritonom; solo: Lud. Frances). — 7. Farni zvonovi prelepo pojo (tenor solo: Lud. Frances). — 8. Ko-
račnica (instrumentalna točka, ki sta jo izvajala Lud. Rakun in Ant. Brulla). — 9. Bom šel na planine (tenor solo: Lud. Frances). — 10. Hribčki, ponižajte se! (moški kvartet; bas solo: Jos. Andre jevec). — 11. Valček (instrumentalna točka; izvajala Lud. Rakun in Ant. Brulla). — 12. Pri zibeli (duet; ga. Ant. Retell in Marija Č a m p a). — 13. Čez tri gore (moški kvartet). — 14. Instrumentalna točka (L. R a -kun in A. Brulla).
Zbor je še razmerno majhen in šteje 17 za javne nastope sposobnih članov. Sopranistinje: Antonija Retell, Julija Grobelnik, Veronika Repenšek, Marija Kovačič, Ivana Fale, Ivana Kovačič, Pavlina Virant; altistinje: Ivana Mohar, Ana Modic, Marija Čampa, Luiza Bovhan; tenorista: Lud. Frances, Josip Tevž; basisti: Karel Mohar, Leopold Majcen, Ivan Verzej in Jos. Andrejevec.
Ta izvajanja posluša tudi večina neslovenskih She-boygancev; besedilo je tolmačil L. Frances. — Tudi pri časopisju je nekaj razlike med evropsko in ameriško Slovenijo. Pri nas imajo — posebno dnevniki — sila važnega in aktualnega gradiva, da za poročila o kulturnih, posebno pevskih društvih ni prostora. V angleščini pisani list Sheboygan Press je prinesel o nastopu slovenskih pevcev v radiu izdatno poročilo na dan izvajanja in drugi dan informativno ter izdatno poročilo. To mora opozarjati someščane na kulturno stremljenje tamošnjih Slovencev in pevcem dajati pogum! Posnemanja vredno.	J■ M. P—.
Ljubljanski «Zbori» v zagrebški luči. Pod tem naslovom je zagrebški skladatelj in glasbeni kritik «Jutranjega lista» napisal v «Jutru» lepo oceino o našem listu. Zahvaljujemo se mu iskreno za priznanje našega dela.
Železničarsko pevsko društvo «Sava» v Zagrebu slavi dne 10. oktobra lOletnico obstoja. Čestitkam se pridružujejo tudi «Zbori» in pevsko društvo «Ljubljanski Zvon».
Natječaj. Varaždinsko pjevačko društvo «Tomislav» ras-pisuje natječaj za skladbe sasvim vokalnoga karaktera (bez ikakove instrumentalne pratnje) za četveroglasni m j e-šoviti zbor. Prva nagrada iznosi 700 Din, a druga i treča po 400 Din. Društvo si pridržaje isključivo pravo prve izvedbe do konca godine 1932. Od tog doba dalje ima «Tomislav» samo pravo da sam nagradjene skladbe i dalje izvodi na svojim koncertima bez ikakvog daljnjeg posebnog hono-rara autoru. Sva ostala prava pripadaj u k o m -pozitoru. Za nenagradjene kompozicije pridržaje si «Tomislav» pravo, da ih otkupi od autora posebnim direktnim sporazumom. Natjecajne skladbe treba pod šifrom (ime u zatvo-renoj priloženoj kuverti!) poslati na adresu: Varaždinsko pjevačko društvo «Tomislav» najkasnije do 1. oktobra 1931. godine. U jury-u če biti dirigent «Tomislava» g. dr. Ernest Kra-janski, dok če se imena ostalih članova javiti naknadno.
Povodom slavnosti ob odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju so lepo sodelovala tudi naša pevska društva. Ljubljanski moški zbori Hubadove župe pri podoknici in ob odkritju, Pevska zveza pa s samostojnim monstre-koncertom na Kongresnem trgu. Pri gledaliških predstavah na prostem je sodeloval pevski zbor Glasbene Matice pri «Sleherniku», pevski zbor «Ljubljanskega Zvona» pa pri «Gorenjskem slavčku».
Iz uredništva in upravništva
Današnji glasbeni del «Zborov» je posvečen 80letnici p. Hu-golina Sattnerja. Obseg književne priloge smo morali to pot skrčiti. Zadnja številka je bila obširna, stala je precej denarja, in če hočemo list še dalje izdajati, moramo štediti. — «Zbori» so odslej oficijelno glasilo Hubadove in Ipavčeve župe JPS. — Vsa poročila o delovanju včlanjenih društev tekom poletja^ o lepih pevskih slavnostih in sodelovanjih priobčimo v prihodnji številki. — Še do sedaj niso vsi naročniki poravnali naročnine na list za leto 1931. Lepo jih prosimo, naj to čimprej store. Če so izgubili lanskemu zadnjemu zvezku priloženo položnico, naj vplačajo naročnino v znesku 50 Din na čekovni račun št. 12.134. — Vse skladbe, objavljene v «Zborih», so naprodaj pri upravi po 1 Din za 2 strani. — Pridobite «Zborom» novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Cerkveni Glasbenik» in «Pevca»!
Urednikov zaključek 1 6. s e p t e m b r a 1 93 I.
,Zbori"imi ieiniAW„Šl.4
DEDEK KRIM.
llivoc - TiTccgiiljcki.
FHii/jolui /Sedin er
Mladinski zbor
Klavir
- 'kpfrf\ j	RTH	Tf^	■ 1 D ^--	edefcjirim j		n j_
w* iil s* 0: 2 --5 r: l « S »• »	mm	ijž -.Z^—z -	"S- ■ , <	J* i • i' •	i 4	tU - "1- i- .......* t - m
i i
^ritearet.
ct t&ntjoo
arHezittfo
i > =c=t				--	-1-		-fr
¿is poldne. jt_ u ui^i"-J--	P	—1—			H^ /F - U j •v < < 1	vri - «fe ra * «i"!■	
r	cctejzijoo	j rJ	. 'i i *		7 s i ij	4444	o
' i i	i • « i	a • t			5	2-	—--

odločno
i*



. «^i* f ^ f I ' "P P P f f }v
hz, da. se nam/vdi junak} da se nem rodi junak, oj Ju-nak, iakiriictk, —4 ^-
jyo¿crjii
et tejztjpo
iode ùz iakserb... Ma - ma,kaJcsen ?
dolce
v sotneniglo -ri/i
vsaJjfidtlfcc -lia,
OTFW
1 yV f f i, j. ^ »i. '/v- 1
Jcrat	ho ze zcc-ra - nœ vsoùzcni gCo-ryL vsot Ajub-Cja - rtœ

/7s
mà

>samo soizice
m se erpz. û

Zaeudezio
^ Ihiiro nccrctsčctj
GORSKA PRIPOVEDKA.
tZtva - Kraguljoki.	. . jr
FnugohnjSa ttn er
Z/n&2~jtzo
Mladinski zbor Klavir	* i 'fl -it			yo-rtbi-vastrčcjbt —t—n-	■&at>
	y hI j <	-j-J^ag f* "t		-«—^—¿V- j , h -0—t—	t J a j:
	s		—'—--1--- c/	tf i	r v f
ri-
se -iUy dojt jM^tf--	•-vsr« -Ml. A i^rhr	7 vJeseni deea i 4-ftt	ri-:	f v vi Ič-cazdoTmvgar	vro°ma strica. J. „ -rr
* «r^ f w	-zrt^f—l	«F-		up JPV	T^P tiii Hi
	v V 1—				

p* o-b	iskat,sirica	7 - bis -ki / Jr C"1-"hI	7- -, cčeajtat f Ml	—^ HTTF	-=- -- - ■ , • Takra		—J^S-•- - i<siri-ček<seod i-gja-
Si	-«H-	-¿M Ti---	-	k? > i	j a§-	—^ -1—	T—Ctf" — • » —0-
' rl		Ti--\f>	7-<M¡ i				L/J......LLi-J
àk i......"T--h M , -i-k k! p- m, At^-H-						«/ p, ftftJft	Ki—-—
gp ff i ¿ ^ krije in o-	brije in rai. MJi m	-m H	ečesvo/zal -1-	-Ó- ïtad, * ga	-p— rrrii	fñ, i—	yz3clac¿. r----
§ ] y f- ^TT^-7Ï*-	jOV^'-- fr- --n--	r y T		Fr??	rr —0— » >	fw * t u	- vttzzrd. r»i t, 4 1 I.
	M' 1	- '			* *	J K rv —	
■0 <L . ,	—-i-nr-rf-	- -rrtf-	JJOCCUStt -Q-9-»■ win..-s-*—*tir J <—ui			
stčrta sioc - Mi i "j i	rtr, napol __!-*-n	ka-ra, napol à	iff ba-ra\ #4	Kajjpa ~ n 1	T pr n i-aSesfodpot	ijcod? JGgptt
»v ^ ^rJF-i-L^			m o	=nr4	v—nt ■rJ f	
		o			?	
iSVO
TIHO JE LEGEL MRAK
Utva -Kraguljčki.
Klavir

it' ft j J II? J IjU" J I J. ; n .:'? - * V —
ctfeMtpo
Tojt-cice, Jco so vsfa, -joc
To so me -

k
m
à

m
2'Ctll.
jp \ v v V WJWVT:
lese pi -Jccc-po - Zop - čiee, Jco so vsZcc-j'cc -
ff?«
m
Hfl PELI C JI.
IZíva -2tragrul/ck¿.
Jjcthno
&bor
Klcwir

E Hiigolin ¿Satiner
_ /T\
1 " \l V h [
rnTf Tt

rrip
f
m
£
rt&ejrt.
C
f7\ lia -

7 i '

et tetttjoo
ÈÊm-:

i ^ J

E
£e
£
P
- ¿i - c<x be, - ¿oc itaJclancu ce - pi,
do - li v do - H-jzo po -
"rttcurd.
xivcthna



Vol-
hlev-iw sir -mi.
f\ Jt
m¡"j
iar-jd Mci-ri-jot, ana - ro-c/ii a - irolc, Jci O-cJuz nzu do-ire scug.
				> ^——			—v-	-«—	
me iNM	im 1 ? - gredo v} ^ -		'jrœy'yicazi «r	-y—j da-n v <	ay, öfo	ye -j-í	t=Stà *e, -i	* * tt«-- waf-ni je,__a f^é f. i	r 1 i 'ort.
» K	—		I i ^ O?- r v		V 1 f-	—t *	id	_--ß— J—i—	4 0 tli J t
ifl «A i „J> I. ihJ DI				J J tir ^	
Li7 *r P ske, doe	T reo - - - J.	cXc qj J	'flf—^ - sa - - 1 —"J>4	ri 2ve--^	— i__ ■so,
kfr^ "y ni ft & ^ »	v t)J i	-N	-if-- 1- J*"i4		î-j=S- ,rr J
^ ttT y—"—--	1J #		* m		
	f , J>ibJ--iiJ^		J J) —-nJi J —fr T>—^D			
	V Ol-		« --»?-er-—	ty*-1 ri - - , IftJ-- "J I	—r M--T—	^JTÖ - - I J. — jM
TO " KM s	>—H-	Hiti- U u	g 7 ? P J J*J	T-	2 7 7. . —	f -- 1 * 1
ï


- JO io i
IF tF
il &t% «r		»-»—	n--♦—.—			^—*—tr
	XZW — — J ••	l—- \cc i¿ i r f i	^ - - ? i »	i i' i /à-, Â7 4 j i	mi - - J fjl	1 p * i} ■ r J^:. Z
■	^--	h J ¿-Ni m.	r	J J> -1»............		mT-H-
y ff		r				-1 ! i
iri - te — j*« - -
d<x pri - - demzde-
HÉf

malo Jiičrfje
m

t
^Jíf (f T
I
ak
nar - - cb,


nez z,va
d/o
na -za/.
Í
g
£



j.

i t

7-
5
■v
mj3
Í


		n—*h	J. 1				£-=F		=f=|ih	
P f T =4 „ dav - -j J»A 1 M		'ci ve -	U - -J—j	—t —	i; { ki, o	-ž bfc	r t - J J J :		»ff——^ ci bo - -J—J—J-	
^—ti a	f i t i	rH-<-* — W 1 J ■"■# 1 Ji	' ■	■	i Í i	h i	■ a	a	«k J i m	a
-e J f- t baJc i ig «.fr i, i ==	fer^ -<xd Jca -	j. i cfc.		• 1
p i J i J M "îfA—i--		- " -pH	j—-- ---w-	ic__- h—
' it «—• ■--	« •	h--	j JI	


j i' I J1 J M -)\ ï î I È J j
y¿? Met - jri - j oo jvo -<sla-sa, emeh^'oo se ùtv
£
-m
S

H

t
Sva'
MM
mtctlo itttreje

cul Zibtituzi _ä ^


poj - di-če, ma - f¿, bo že, no, bo ssef
ffi -m t t 1	L »--	¿V*......-...........«............. -Xf-f---	L »—	♦ :
	m		N	-r1-- D ? I
Lape opreme, ugodno odplačevanje:
Najbolje kupite H
ŠIVALNI STROJ in KOLO
samo Gritzner, Adler in industrijo, pletilni stroj Dubied.
Pisalni stroji v treh velikostih!
Društva poseben popusti Posamezni deli za vse stroje in kolesa, pnevmatiko edino le pri
Josip Peteline, Ljubljana
Telefon it. 2913
LITOGRAFIJA OFFSETTISK
► ČEMAŽAR
GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOGRARJI ČEMAŽAR IN DRUG.
L
IN DRUG
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD.
Dobra Misel !
Denar za POZNEJŠA LETA si prihranim najlaže — z zavarovanjem.
Otrokom pripravim denar ZA DOTO — z zavarovanjem.
Ako me doleti NENADNA SMRT, pripravim družini tolažbo — z zavarovanjem.
Vse vrste zavarovanj Vam ugodno izvrši priznana tvrdka
Jugoslovanska zavarovalna banka SLAVIJA v Ljubljani, Gosposka al. 12.
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
fflBlilililllM
Brzojavni naslov:	L J U B L J A M A	Telefon žt. 2040,
KREDIT LJUBLJANA PreŠemOVa Ulica Štev. 50 2457, 2548, 2706 In 2806
(v lastnem poslopju)
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predjemi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposits itd. itd.
o. z o. z.
CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 41
Naslov brzojavkam : GROM Telefon Int. 2454
Zastopstva na vseh mestih tu- in inozemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk
99
LJUB
O. Z O. Z. i» «i
AHA
tvornice kemičnih in oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja
Zaloga vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. „Deka" - Lasur, Echt, Pigment in Relief-barv za slikanje na svilo, baržun itd., šolskih, študijskih in umetniških barv, slikarskega platna, tušov, pastel in čopičev vseh vrst ter po najnižjih cenah le v
prodajalni na Dunajski cesti itev. 14
poleg trgovine Sehneider & Verovšek.
m
39*4mnni1lint«lltlfllltlHfllllllItilIIlUllllltllHHtlll|]ltCllllllMlllllllllllllltiUWlll>IHIllltllllllllllllllUllilillIlllHlllllillllllll»HHU =
USTANOVLJENO LETA 1895.
RUDOLF WARBINEK
= IHHHÏÏHffïïnnïïïïïïïïïïïïHT
ituitiimiitmi
WHIIIIIIIIUIIIIIIU1
TOVARNA
ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA KLAVIRJEV
LJUBLJANA
OREGORillEVA ULICA STEV. 5. in RIMSKA CESTA STEV. 3.
Pottnl ¿»kovni rtiun M«. 4.0176.
Popravil« *e izvršujejo točno in tono, tudi na obroko.
mgmmmiiiiiimmimmiiiiiiiiimiiiiii.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiim.....immun..............................................

SRAJCE
modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice,
damsko perilo
moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izbiri in po najsolidnejših cenah pri tvrtki ŠTERK nasl.
MILOŠ KARNIČNIK
LJUBLJANA
Stari trg št. 18 Perilo po meri! Velika saloga tipk!
AKO ŽELITE BITI VEDNO TOČNO PO-STREŽENI Z NOTAMI, OBRNITE SE NA
MATIČNO KNJIGARNO
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 9
POŠTNI PREDAL 195
KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI
III
Izdala In zalaea pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drug. Letna naročnina za kraljevin« Jnjroslaviio 50 Din za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrag dolar. Pomnoževanje partitnr, l.tografiranje posameznih glasov je p« zakona prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dot.čne pesmi za ves zbor.