P.b.b. s v e t ovnih in d om a č ih dogodkov Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenturt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort KlagenCurt LETO XIV./ŠTEVILKA 8 CELOVEC, DNE 22. FEBRUARJA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Ameriški polet okoli zemlje Zjasni zvezde nam temne! Ponekod ne vidijo več, da je dan okoli njih in da sije sonce. Ne vidijo več, da sevajo v temini zvezde. Tema se zgrinja okoli njihovega duševnega vida, vedri nasmeh se umika življenjski naveličanosti, v njihovo dušo se ukraja čut osamelosti in zapuščenosti. Pravijo, da se je socialni proizvod sodob-nega gospodarstva v zadnjem petdeset le tj u potrojil. To se pravi, da smo ljudje trikratno bogatejši in da trikratno več smemo potrošiti. Nekdanjemu proletarstvu stoji danes nasproti razmerna premožnost, nekdanjo tveganost življenja in dela so nadomestila zavarovanja proti boleznim, nezgodam in starosti, nekdanji skromnosti v prehrani in stanovanju stoji nasproti naša razkošnost, še so sicer nerešena vprašanja gospodarske neenakosti med stanovi - kmečki in rokodelski stan sta po (bujnem razmahu ostale družbe ogrožena v obstoju. Y*ar.>lošnem pa raste gmotna blaginja in bo zsafoiti (še naraščala. Lahko si privoščimo več: boljše hrane, lepše obleke, udobnejšega stanovanja, izbranejšega oddiha, prijetnejših večerov in počitnic. Ob gmotni obilici pa čutimo nevarnost materije. Toliko si lahko privoščimo, o čemer se minulemu rodu ni niti sanjalo in nehote smo v vrvežu potrošnje. Nenasitni Postajamo, vedno več denarja in zaslužka ^e nam hoče, več užitka in uživanja bi hoteli. V tem je prva nevarnost. Grozi nam, da se zazremo v izključno tostranost in se zaverujemo v mrtvo snov. Naše čutno življenje se nekam sprošča, idealizem gine. — Modrijani svetujejo sodobnemu svetu racionalno štednjo, več pritrgovanja, vaje v samoobvladanju. Materializem je nevarna bolezen in naši predniki so se je spričo Skromnejših splošnih prilik laže branili. Nam pa je potrebna močna volja, če naj nas ne zagrne temna noč materializma, javijo naprej, da nas je sodobna tehnika' medsebojno ozko povezala. Po moderni tehniki se mesta prelivajo v podeželje, °žje so se strnili ljudje v 'posameznih stanovih, predelih in deželah. Država se je ozko zvezala z državo, kontinenti so se primaknili, ves svet je postal ena sama velika, medsebojno ozko zavisna družba. Kar se zgodi danes nekje v črni Afriki, izvemo jutri po vsem svetu. Pomoč dajemo indijski Kerali, Zbiramo za korejske sirote, darujemo za reveže v Hamburgu in Porurju. Po je razlika z življenjem naših prednikov: ljudje so živeli prej v preglednih, manjših občestvih, podeželska družina je bila samosvoja življenjska edinica in se je učlenje-Vala v domačo vas in župnijo. Mladi rod je živel kakor v naročju svojih domačih v domu in na vasi, v župniji in dolini; ta naravna občestva so ga vzgajala in so pospeševala njegovo zorenje v celega človeka, v polno osebnost. Sodobna družba pa je kakor brezpravna množica. Tehnika in organizacija sta povezali ljudi najrazličnejših značajev, stanov in pripadnosti v brezimensko množico. Tako ozko smo si ljudje skupaj, a tako tuji smo si postali. Sosedje ene hiše, prebivalci enega naselja in okraja, delavci in uradniki enega podjetja, člani ene organizacije smo, pa si ostajamo tuji in nepoznani. Razlike med višjim in nižjim, med mlajšim in starejšim, med stanovi in narodi so zabrisane. V tej enoličnosti in brezbarvnosti družbe grozi bolezen egoizma, da prezremo svojega bližnjega in njegovo pravico. — Modrijani svetujejo zavestno socialno vzgojo, pospešeno družinsko, stanovsko, narodno in mednarodno opredeljevanje. Starim egoizem ni bil nevaren, ščitila so jih pred tem smrtnim bacilom razvita občestva s svojo bogato tradicijo. Nam pa je treba posebne volje, da se nekoč ne vzbudimo kot mrzli egoisti. še trdijo, da prevračamo danes lestvico Vrednot. Vedno več jih je zaverovanih v Amerikanci so že lani napovedali, da bo v kratkem tudi Amerikanec poletel okrog zemlje, kakor sta to storila ruska letalca Gagarin in Titov. Neprijetno pa je vplivala desetkratna odložitev termina za odlet, kar je imelo za posledico, da ljudje 'že niso več verjeli novim napovedim. Nekateri so tudi že napovedovali, da izbrani pilot John Glenn ne bo več zmožen za vse-mirski polet, kajti kakor se je major Gagarin izrazil, pač »ni prijetno sedeti pet ur v raketi in čakati minuto za minuto na izstrelitev; to povzroča živčno napetost«. Zadnji termin je bil napovedan pogojno za 20. januarja popoldne, če bodo vremenske prilike dopuščale. To se je tudi zgodilo. V sredo popoldne je poletel prvi Ame-rikanec trikrat okrog sveta. To je bil ameriški podpolkovnik John Glenn, ki se je tri leta pripravljal za ta edinstven polet. Polet je po televiziji spremljal tudi predsednik Kennedy in prav tako tudi Glenno-va žena. Veliko je zadovoljstvo Amerikan-cev nad posrečenim poletom. John Glenn je namreč po tretji obkrožitvi Zemlje srečno pristal na področju, kakor je bilo dolo- Kljub velikim težavam je francoski predsednik De Gaulle trdno odločen, da izpelje svoj načrt za ureditev alžirskega vprašanja. Boriti se mora namreč kar na dveh frontah: na eni strani nastopa alžirska denar, gojimo telesno krepost in razvitost, morda nam preostaja še malce veselja za izobrazbo duha in razuma. Naš kulturni čut pa vedno bolj zanemarjamo in se zadovoljujemo z nadomestki lepote in resnice. Bog in nadnarava se vedno bolj odmikata od nas v nedosežne daljine. Tudi tu je potreben preobrat, ki pa je najtežji. Brez njega ostaja vse ostalo le prazno blebetanje in brezmočen poizkus. Duhovna in duševna prosveta sta edina odpomoč, globoka in iskrena molitev božjega otroka edino uspešno sredstvo, da ne utonemo v brezdušnem brezboštvu. Dan je okoli nas, zlato sonce nam pošilja svoje žarke. Ponoči sije milijon in bilijon zvezdic na nas revne zemljane. Ozrimo se spet navzgor in naše oko naj spet za-hrepeni po pravi lepoti in resnici, da bo naše življenje bolj domače, bolj bogato, bolj življenja vredno! čeno. Kot je izjavil, se je med poletom in ob pristanku 'počutil prav dobro. Prvi polet ameriškega astronavta okrog zemlje je nadzorovalo 18 opazovalnih postaj na različnih krajih sveta; tako je bil John Glenn stalno v zvezi z zemljo. Sodelovalo pa je pri tem poletu 18.000 ljudi, čeravno so mnogi obsojali ameriško ravnanje, ko so v naprej napovedovali ta polet in z njim odlašali, češ da to škoduje ameriškemu ugledu, je vendar prav to velika prednost pred ravnanjem Sovjetov, ki taka pod-vzetja izvršijo v največji tajnosti. Temu velikemu podvzetju je namreč moglo po radiu in televiziji prisostvovati več milijonov ljudi in tako biti priča uspehu. Važnost takega ravnanja pa je še večja, če pomislimo, da je z njim bil povezan tudi velik riziko. Veselje ob tem uspehu je po vsem svetu veliko, zlasti pa so ponosni na svojega prvega astronavta Amerikanci sami. Velik pomen tega uspeha je seveda tudi v tem, da se je razdalja med obema velikima tekmecema na tem področju (Rusijo in Ameriko) bistveno zmanjšala. begunska vlada s svojimi zahtevami na pogajanjih in na bojnem polju, na drugi strani pa se francoski domačini in tajna vojaška organizacija OAS na vse načine prizadevajo, da preprečijo sporazum. Posledica tega je, da se je prav v času tajnih pogajanj med francosko vlado in alžirsko begunsko vlado, ki so bila pretekli teden v Švici, še bolj poživila uporniška dejavnost De Gaulovih nasprotnikov. Vsak dan padajo žrtve teh terorističnih napadov v Franciji in v Alžiru, kar je izzvalo mirne Parižane, da so uprizorili poulične demonstracije proti francoskim nacionalističnim prenapetežem. Ob tej priliki je padlo osem žrtev, kar je povzročilo hudo nevoljo francoske in svetovne javnosti proti francoskim policijskim oblastem. Da francosko ljudstvo le ne mara nacionalno prenapetih OAS, se je pokazalo ob pogrebu osmih žrtev, katerega se je udežilo slkoraj milijon ljudi. Kakor je predsednik De Gaulle napovedal, je do sporazuma med francosko in alžirsko vlado tudi prišlo. Zadnjo soboto so se zastopniki obeh vlad razšli, da o uspehu poročajo svojim vladam. Čim ga bosta vladi odobrili, bo prišlo nekje ob Gospodarji! V četrtek, dne L marca t. L, vam je g. dež. kmet. svet. Mirko Kumer od 10. do 12. ure v Mohorjevem domu na razpolago. Kdor ima kako gospodarsko zadevo, naj se zglasi v pisarni poleg uredništva »Našega tednika - Kronike«. Osrednji odbor -KRATKE VESTI- Kardinal Višinski se te dni nahaja v Rimu. V Vatikanu ga je sprejel papež, kateremu je kardinal 'poročal o verskem življenju in .položaju Cerkve na Poljskem. Kardinal Višinski je tudi član ene izmed številnih komisij za 2. vatikanski koncil im se je že udeležil zasedanja te komisije. Prihod kardinala v Rim je 'pomemben dogodek, saj prihaja iz dežele, ki je pod 'komunistično oblastjo, kjer mora Cerkev voditi trdo 'borbo za svoje pravice. Silno neurje je zajelo koncem prejšnjega tedna obalo ob Severnem morju. Najbolj so prizadeta mesta Hamburg, Klel, Bremen. Poplavljenih je bilo mnogo ulic in 'porušenih mnogo zaščitnih nasipov ob obali. Neurje in poplave so prebivalce presenetile v spanju. Na stotine ljudi je našlo smrt v poplavljenih stanovanjih. Med temi nesrečnimi je zlasti veliko starejših, ki niso utegnili uiti nagli 'poplavi. Reševanje ponesrečencev je bilo zelo otežkočeno. Reševalci pa so neumorno vršili svoje samaritansko delo in število mrtvih, katere so našli pri reševalnih delih, je stalno naraščalo. Najhujše je prizadeto mesto Hamburg, kjer dosega število mrtvih in pogrešanih okrog 500. Pa tudi drugod je nekaj smrtnih slučajev. Računajo, da je zgubilo stanovanje nad 70.00 ljudi im materialna škoda bo šla v milijarde nemških mark. Kot se je zvedelo, je neurje pozročilo večjo škodo tudi na ozemlju Vzhodne Nemčije in Poljske. Bonnska vlada je .ponesrečencem takoj prišla na pomoč in je pozvala ljudstvo, tla pomaga bratom v nesreči. Tudi sveti oče Janez XXIII. je ponesrečencem poslal izraze svoje zaskrbljenosti in jim Obljubil večjo pomoč. V Indiji so se začele splošne volitve; to so že tretje volitve, odkar je Indija dobila svojo neodvisnost. Že v naprej napovedujejo, da bo z vso gotovostjo ponovno zmagala kongresna stranka, katere voditelj je sedanji predsednik Nehru. Volilno pravico ima 210 milijonov Indijcev im bodo izvolili 494 'poslancev. francosko švicarski meji do podpisa pogodbe. Ves potek in uspehe pogajanj držijo v največji tajnosti; uradnega poročila ni dala nobena stranka. Iz neuradnih virov pa poročajo, da so pogajanja potekla v znamenju velike dobre volje na obeh straneh, čeprav ni manjkalo tudi nevarnih preizkušenj, katere pa so srečno premagali. V sporazumu je baje določeno, da bodo ustanovili začasno izvršilno oblast za prehodno dobo; tej oblasti bo načeloval Al-žirec. Večje težave pa je baje povzročalo vprašanje državljanstva Francozov, ki živijo v Alžiru. Kompromisna rešitev bi naj zagotovila tem Francozom pravico do opcije v času petih let. Do sporazuma je po težjih pogajanjih baje tudi prišlo v vprašanju francoskih vojaških oporišč v mestnih področjih dežele in obale. Ves svet, ki mu je zares pri srcu mir v svetu, zlasti pa zapadni zavezniki, katerim je alžirska zadeva že toliko škodila, je napovedani sporazum pozdravil z velikimi veseljem in zadoščenjem. Prav gotovo bo staremu francoskemu generalu De Gaullu ta trdi uspeh v francoski zgodovini pri-dobil še lepše mesto med francoskimi slavnimi možmi. KMEČKA QOSPOPARSKA ZVEZA vabi odbornike kmečkih zastopstev in gospodarje Podjune na QOSPODARSKI TEČAJ v nedeljo, dne 11. marca t. L, v Farnem domu v Skocijanu. Spored: Ob 9. uri dopoldne sv. maša v farni cerkvi. Ob 10. uri govori dež. kmet. svetnik Mirko Kumer: »Mi in kmetijska zbornica« Sledijo strokovni referati o moderni živinoreji in racionalnem i gozdarstvu. Ob 13. uri skupen obed v domu. Ob 14. uri govor predsednika Narodnega sveta g. dr. Val. Inzka: »Naš narodni položaj«. Nato obravnavanje organizatoričniih vprašanj in zaključek. Gospodarji, odzovite se polnoštevilno vabilu! Osrednji odbor Alžiru se obljublja svoboda Politični teden Po svetu ... Moskva: sožitje na vsak način ... Neki dofrro uniformirani ameriški časnikar je zapisal v '».'Nevv York Timesu«, da je predsednik HruSčev prepričam, da je sožitje in ohranitev miru med vzhodom im zapadem vogelni kamen sovjetske zunanje politike,. To trditev potrjuje težnja Hruščeva za ureditev najbolj spornih vprašanj med obema blokoma. Kot se zdi, zahteva to njegov osebni prestiž in vobče njegova politična trdnost. Ta nujnost izhaja iz notranje im zunanjenpolitičnih razlogov. Notranje politično je Hruščevu zelo škodoval gospodarski neuspeh 'njegove kmetijske politike, o kateri smo že večkrat slišali. Ta tudi zadeva z osebnimi političnimi tekmeci, katerih se kar ne more otresti, kaže, da so minili tudi v Kremlju časi brezobzirnih medsebojnih obračunavanj. Pa tudi v zumanje-političnem oziru ne gre vse tako gladko. Ustrahovalna taktika se več ne obnese, zato je bilo treba uporabiti mirnejše metode. To nam potrjuje že dejstvo, da že dolgo nismo slišali ničesar več o toliko napovedovani separatni mirovni pogodbi z Vzhodno Nemčijo. Pravtako so bile odpovedane tudi vojaške vaje v bližini zračnega hodnika ob Berlinu. Tudi vprašanje Berlina je sicer še vedno predmet medsebojnih diplomatskih pogovorov, vendar so nekdanje ostrine tega spora že močno otopele. Tudi zadnje motnje ob zračnem koridorju so predvsem strašilnega značaja. Poznavalci kremeljskih razmer pa 'poudarjajo, da je današnje stanje politične trdnosti v Kremlju zelo nestalno. Po mnenju mnogih velja sovjetski predsednik za sedaj za »manjše zlo«. Nihče pa ne more reči, kaj se bo zgodilo jutri. V okvir utrjevanja politične pozicije na znotraj in na pridobitvi zunanjepolitičnega pomena spada spretna poteza, s katero je Hruščev odgovoril zapadnima predstavnikoma Kennedyju in Maomillanu. V odgovoru se postavlja za zastopnika kar osem-najstih narodov, katere poziva, da se naj udeležijo razorožitvene konference v Ženevi na najvišji ravni. Napovedal je celo, da se te konference tudi sam udeleži', če tudi ameriški in angleški predsednik izostaneta. Zapadni predstavniki so sicer vljudno odgovorili, da na tak sestanek trenutno ne morejo pristati, ker je premalo časa za zadostno pripravo, a komentarji vedo povedati, da je glavni vzrok odklonilnega stališča zapadnih voditeljev v tem, ker so prepričani, da gre Hruščevu le za propagandni manever, kateri mu je za njegov omajan položaj zelo potreben. Rim: kriza pri demokristjanih Italijansko politično življenje že nekaj let teži prešibka večina vladujoče desničarske vlade. Vodilna demokrščanska stranka je po smrti svojega velikega voditelja De Gasperija izgubila toliko mandatov, da se je nujno morala nasloniti na nekatere meščanske stranke, s pomočjo katerih je komaj ohranjala vladno večino. Seveda je pa ta koalicija zašla pogosto v krizo, kajti družba jc bila le preveč pisana. Sestavljali so jo navadno radikalnejši republikanci, Saragatovi zmerni socialisti, reakcionarni liberalci in do svojega razpusta tudi še monarhisti. Ta pisana družba je od leta 1948 vodila kar srečno italijansko notranjo in zunanjo politikov sklopu zapadnega bloka. Ves ta Čas pa so bili obe skrajni struji v stalni opoziciji. To so komunisti, ki so v Italiji med vsemi zapadnimi državami najmočnejši, ter z njimi povezani Nennije- vi socialdemokrati; na drugi strani pa so novi fašisti v stranki italijanskega socialnega gibanja. Povezava demokristjanov s kapitalističnimi liberalci in monarhisti je onemogočal energičnejše socialne reforme, katere so zahtevale množice revnega ljudstva. Gotovo je eden glavnih vzrokov prav to, da sta skrajni levici (sociahkomunisti) imeli toliko volilcev. V tem je pa tudi razlog, da so bili vedno glasnejši klici, ki so pozivali demokristjane, da naj krenejo bolj na levo in skušajo pritegniti Nennijeve socialiste, ki bi v tem slučaju pretrgali s komunisti. Odprtje na levo Na letošnjem kongresu demokristjanov v Neaplju so končno z veliko večino odobrili »odprtje na levo«, to je k skrajnim socialistom. Čeravno so na kongresu resno opozarjali, da je takšen poizkus sodelovanja demokratične stranke z levičarskimi socialisti zelo nevaren, je strankin tajnik Aldo Moro vendar z veliko večino zmagal. Odmev na ta sklep je seveda bil različen. Desnica ga je z ogorčenjem odklanjala, dočim komunisti še previdno molčijo in bodo verjetno iz taktičnih razlogov do tega odprtja na levo dokaj lojalni, ker upajo, da bodo v »kalnem ribarjenju« le imeli koristi. Takoj po neapeljskem kongresu je vlada predsednika Fanfanija podala ostavko, nakar so se ves teden vršili razgovori in pogajanja med strankami. Predstavniki republikancev in Saragatovih zmernih socialistov so imeli z mandatarjem za novo vlado Fanfanijem razgovore o novem vladnem Kancler se je vrnil Poročila o obisku zveznega kanclerja dr. Gorbacha v sosednji Švici so polna hvale in ugotavljanj, da je ta obisk mnogo pripomogel k še tesnejšemu sodelovanju obeh alpskih nevtralnih držav. To sodelovanje je politične in gospodarske narave. Politične, ker je današnji čas za nevtralne države zelo neugoden; pojem nevtralnosti hočejo namreč nekateri po svoje razlagati; gospodarske: ker se nevtralne države nahajajo v podobnem položaju z ozirom na priključitev k skupnemu gospodarskemu področju. Ker sta obe državi nevtralni, hočeta druga drugi biti v oporo in iskati skupno pot v EWG ob neustrašenem čuvanju nevtralnosti. Mleka nimajo ... Ko se je pa kancler vrnil na Dunaj, pa mu je grozilo, da 'bo moral za zajtrk piti kar črno kavo. Tam je namreč prišlo do »mlečnega spora«. Delavci zahtevajo povišanje plač in iz protesta niso hoteli raz-pečati mleko, ki je tako ostalo in se pokvarilo; meščani pa so ostali brez mleka. Seveda so kuharice zelo godrnjale. Tisti pa, ki hi imeli najprej pravico godrnjati in štrajlkati, namreč kmetje, katerim tže več let Obljubljajo izboljšanje cen njihovim pridelkom, pa morajo pri tem utrpeti največjo škodo in še molčati povrhu. Po enem tednu nerednosti v mlečnem konsumu je končno nastopila običajna komisija obeh strank in po običajni poti določila, da morajo meščani mldko redno dobivati, delavstvu pa bodo tudi skušali ugoditi. Potrpežljivi kmetje pa bodo že še počakali... Tisočakov se branijo ... Mnogo nevolje so povzročili novi tisočaki, ki so te dni prišli v promet. Saj so kar lepi, da bi jih le mnogo bilo, si kdo misli. Pa vendar se zlasti gospodarski krogi jezijo, češ da so zelo nepraktični, ker obstaja ve- Svetovna javnost in časopisje se vedno bolj zanimata za bodoči koncil. Danes navajamo nekaj misli iz »Le Monde«, enega od uglednih svetovnih časopisov. Francoski dnevnik »Le Monde« je te dni posvetil svoj uvodnik drugemu vatikanskemu vesoljnemu cerkvenemu zboru in ga označuje kot najobsežnejšega v zgodovini. še nikoli ni kaka skupščina bolj zaslužila naziv ekumeničnosti, kajti prvič bodo na tem koncilu v velikem obsegu zastopani narodi vseh rodov in ras. Sedaj, ko so odstranjeni nesporazumi in začetna umišljanja, je znano, — tako piše člankar — da bo cerkveni zbor notranja skupščina katoliške Cerkve in ne neke vrste vrhunski1 sestanek različnih cerkva, ki streme po edinosti. Ta sklep je morda vzbudil razočaranje, toda je bil anoder. Metoda, ki jo je izbral papež, obstaja v tem, da pospešuje ekumensko težnjo in s tem ustvarja pogoje za razgovor. Z drugimi besedami: papeževa metoda obstaja v ustvarjanju reform, ki bodo dale dokaz dobre volje katoliške Cerkve. V nasprotju z veliko večino dosedanjih koncilov bodoči vatikanski konoil nima bistvenega namena obsoditi to ali drugo zmoto ali proglasiti nove verske resnice (dogme). programu, katerega hi odobrili in v parlamentu podpirali tudi Nennijevi skrajni socialisti. Sporazum je bil tudi kmalu dosežen in vsebuje predvsem radikalnejši socialni program, n. pr.: večjo socializacijo velikih podjetij (elektrika), odpravo kolonskega (graščinskega) najemniškega sistema, uzakonitev pokrajinskih statutov, šolsko vprašanje itd. Novi vladni program odgovarja zahtevani Nennijevih socialistov, kakor je dal vedeti sam Nenni in zato more Fanfani računati s .podporo skrajnih socialistov, ki pa tokrat še ne bodo vstopili v vlado in prevzeli kako ministrsko mesto. V teh dneh je mandatar Fanfani tudi sestavil novo vlado, ki bo pa verjetno le prehodnega značaja In bo imela le nalogo pripraviti teren za vlado leve sredine. Vsekakor pa bo to delo zelo težko in odgovornosti polno, kajti mnogi, ki so se podali na tako nevarno politično pot, so svojo drznost plačali z izgubo svobode in demokracije. lika nevarnost, da se jih lahko zamenja za stotake. In res obstaja ta nevarnost, kar se je baje že zgodilo, ko je neki starejši mož na neki pošti v Rožu hotel zamenjati tisočak za stotak. Novi bankovec je namreč enake velikosti in tudi barve ter slika je zelo podobna na obeh bankovcih. Bilo je že več protestov na Narodno banko z zahtevo, da bankovce prenaredijo, a je prišel odgovor, da bo ostalo pri starem; ljudje pa naj bolj pazijo na denar, pa ne bo pomot. 15 kolajn so dobili Da so Avstrijci zares športniki velikega formata — zlasti v zimskem športu, je že znano po vsem svetu. Saj so z uspehom nastopali že pri tolikih mednarodnih tekmah. Tudi prva mesta so že večkrat odnesli, vendar kaj takšnega, kot je bilo zadnjo nedeljo na mednarodnih smuških tekmah za svetovno prvenstvo v Ghamonix-u na Francoskem, pa se še ni dogodilo. S ponosom govori staro in mlado: Avstrijci so pridobili 15 odlikovanj in tako dosegli Skoro dve tretjini vseh odlikovanj, športuike-znrago-valce so v domovini z velikim navdušenjem sprejeli in jim pripravili veličastne sprejeme tako na Tirolskem kot na Dunaju. (Več o teh uspehih je v športnem 'poročilu.) Poslanec Kube v Vatikanu Sveti oče je sprejel poverilna pisma novega predstavnika Kube pri Sveti stolici. Za to mesto je bil izibran dr. Luis Amado-Blanco Y Fernandez. Novi poslanik je priznan pisatelj in časnikar. Vest o novem .poslaniku je bila sprejeta z začudenjem, saj je znano, da je položaj Cerkve na Kubi zelo kritičen. Fidel Castrova vlada je izgnala skoraj 600 duhovnikov, ukinila vse verske časopise in zaprla vse katoliške šole. Morda Castrova vlada vseeno želi, da bi se zboljšali odnošaji s Cerkvijo in v tem primeru je treba imenovanje novega 'poslanika toplo pozdraviti. Bodoči cerkveni zbor bo imel v skladu z značajem papeža Janeza XXIII. pastoralni značaj: pospeševati 'posvečevanje kristjanov, zboljševati izobrazbo duhovščine in dati katoliški Cerkvi bolj evangeljsko o-bličje. Čc bodo na koncilu govorili o nauku, kar bodo gotovo storili, bo to samo pojasnjevanje nauka. Naftovod Trst - Dunaj Ponovno še govori o naftovodu Trst-Dunaj za prenos nafte. Italijanska družba ENI in avstrijska OMV sta se že domenili za ustanovitev družbe, ki bi gradila in upravljala naftovod. Avstrijska družba želi imeti v svojih rokah več kot polovico delnic novoustanovljene družbe in zgleda, da je ENI že privolila v to. Velike mednarodne družbe, ki šo zainterisirane v trgovini petroleja v Avstriji, gledajo vse te priprave s precejšnjim nezaupanjem in se nočejo odzvati vabilu, da vstopijo v novoustanovljeno družbo, kjer bi ENI in OMV imela absolutno večino delnic. Zato se govori, da imajo namen štiri mednarodni družbe graditi lasten naftovod od Trsta do Linza. Zgleda, da je finančno vprašanje že rešeno, vendar pa ni gotovo, da bodo dobile dovoljenja od pristojnih italijanskih in avstrijskih državnih organov. SLOVENCI doma bi po st)(tu RAZSTAVA GRAFIK akad. slikarja Rika Debenjaka je bila minuli teden odprta v Bruslju v prestolnici Belgije. Razstavil je 30 listov, ki spadajo meti njegova najuspešnejša dela in so dosegla nagrade na mednarodnih bicnalah (dvoletnih razstavah) v Tokiu na Japonskem, v Sao Paulu v Braziliji in Ljubljani v Sloveniji. Kot se še mnogi bralci spominjajo, je Debenjak lani z velikim uspehom razstavljal tudi v Celovcu v Galeriji GO. Slovenski umetnik je dobil več jtovabil v tujino, še letos naj bi razstavljal v Cincinatiju v Združenih državah, ponovno v Tokiu na Japonskem in v Stockholmu na švedskem. ŽIVLJENJE SLOVENCEV v Torontu jc živahno. V slovenski župniji Brezjanske Matere božje število župljanov lepo narašča, kot kaže statistika rojstev. Lani je bilo v fari 131 krstov, med temi 70 deklic in Gl fantkov. Porok je bilo 74, nekaj župljanov pa se jc šlo poročat v Združene države. Umrli so samo 4 župljani ter nadaljnja dva Slovenca, ki pa nista bila v fari vpisana. Zaradi naraščajočega števila župljanov, posebno pa otrok, ki prihajajo v slovensko šolo, dosedanji prostori pri cerkvi postajajo pretesni. Zato namerava župnija dokupiti nove prostore. V RIMU TISKAJO SLOVENSKI PREVOD zadnje velike socialne okrožnice papeža Janeza XXIII. „Matcr et magistra”. Prevod so preskrbeli slovenski socialni delavci v inozemstvu, sedaj so ga pa poslali v Rim, kjer ga bo natisnila papeška tiskarna. Okrožnica l>o seveda na razpolago vsakemu, čim bo natisnjena. CERKVENA ORGANIZACIJA v mejah sedanje Slovenije je sledeča: Cerkev jc razdeljena v dve škofiji in dve administraturi, škofiji sta: IjubJ,',].'-ska in marilzorska ali lavantinska, administratuiS a slovenski del goriške škofije in slovenski del trža-ško-koprske škofije. Ljubljansko škofijo, ki je bila pred kratkim povišana v nadškofijo, votli MONS. DR. ANTON VOVK, rojen na Brcznici 1!). maja 1900, posvečen v duhovnika leta 1923, v škofa pa leta 1946. — MONS. DR. MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK jc škof lavantinske škofije. Rojen jc bil v Ribnici na Pohorju 5. oktobra 1903, v mašnika posvečen leta 1932 in v škofa leta 1946. — Apostolski administrator slovenskega dela goriške nadškofije jc prelat DR. MIHAEL TOROŠ. — Tržaško-koprska administratura pa je bila pred nekaj leti poverjena MONS. ALBINU KJUDRU. Novi administrator je bil rojen 25. februarja 1893 v Dutovljah pri Tomaju na Krasu, duhovnik je postal leta 1916, tomaj-ski župnik pa leta 1924. NA GORIŠKIH VIŠJIH ŠOLAH (gimnazija, licej in učiteljišče) so slovenski dijaki proslavili v posebni proslavi skupni spominski dan dveh | -kih slovenskih sodobnikov: Slomška in Prešerna. Letos namreč poteče 100 let, odkar je A. M. Slomšek umrl kot mariborski škof, 8. februarja pa je bila 113 obletnica smrti Franceta Prešerna. Goriška profesorja dr. Kranncr in dr. Premrl sta v slovenskem dijaštvu prikazala mogočna lika dveh velikih mož naše preteklosti, ravnatelj dr. Rožič pa je ob tej priliki nagradil najboljše dijake z darom Finžgarjevega romana „Pod svobodnim soncem”. DIRIGENT SAMO HUBAD, poznan tudi v Celovcu ]M> njegovih nadvse uspelih koncertih Slovenske filharmonije iz Ljubljane, jc opravil trimesečno dirigentsko turnejo po Rusiji in Japonski, kjer jc žel velike uspehe. Med drugim jc diriigral veliki simfonični orkester moskovskega radia, v Tokiu pa je imel tri javne koncerte. NESREČE PRI DELU povzročajo tudi v Sloveniji oblastem precejšnje skrbi. Lani so v prvih devetih mesecih ugotovili 40.835 nesreč pri delu. Republiški svet sindikatov je ugotovil, da povzročajo nesreče pri delu veliko škodo narodnemu gospodarstvu in tako postajajo že resen družabni problem. Nadalje so ugotovili, da Irodo go«|rudarske organizacije us|)cšncjc odklanjale jrovzročite-Ije nesreč, čc pri gradnji novih oziroma pri obnovi starih objektov ne bodo mislile le na proizvodni proces, temveč če bodo v enaki meri poskrlrele za ustrezno delovno okolje, za varno delo ljudi in kvalitetna osebna zaščitna sredstva. AVTOMOBILSKI PROMET V LJUBLJANI jc začel tako naraščati, da za osebne avtomobile nimajo več zadosti garaž. Leta 1959 je bilo v Ljubljani 3.9U) osebnih avtomobilov. Tedaj so napovedali, da bo Ljubljana leta 1970 imela okrog 9 tisoč avtomobilov. Podatki iz. lanskega leta pa so prekoračili vsa predvidevanja, kajti v mestu so našteli že 5.500 avtomobilov. Na občini so mnenja, da sc- bo vprašanje prostorov za parkiranje in garaže dalo rešiti samo z. gradnjo večnadstropnih garaž. Mnenja o prihodnjem koncilu ... in pri nas v Avstriji ^ (J)culLil - ameriškem Chikagu (Popotne vtise popisuje koroškim bralcem Vinko Zaletel) Še nekaj o kačjem institutu »Butantan« Med strupenimi kačami so posebno zanimive kače 'velikanke. Največja je securi, ki meri 12 do 15 m. Giboia pa meri 3 do 5 m. Hranita se z ribami, vodnimi pticami in drugimi živalmi, ki žive ob vodi. Najbolj zanimiva med nestrupenimi pa je vimusurana«, ki se hrani samo s strupenimi kačami. Doseže dva in pol metra in je črnosive barve. Njej ne škodi noben kačji strup, četudi bi ji ga vbrizgali. Zalezuje le strupene kače in če katero dobi, se začne boj na življenje in smrt. Ker so strupene kače manjše, zmaga musurana in premagani kači požre najprej glavo. Kačieslovci še niso odkrili te uganke, kako da ji ne škodi noben strup. Človeku pa ni popolnoma nič nevarna in Če jo napadejo, se niti ne brani. Zato je musurana velika dobrotnica in zaveznica človekova v 'boju proti -smrtonosnim kačam. Naj omenim, da je pred leti najstrupe-nejša kača, kar jih poznajo, brez vsakega potnega lista in vizuma -prišla v Avstrijo med bananami. Ko je neki prodajalec v Innsbrucku odvil banane, je z grozo odkril kačo. Sreča zanj, da jo je vsaj opazil, da ga ni pičila in ker -tukaj nimajo primernega seruma, bi bil lahko v eni uri -mrtev. V »Buntantanu« smo si ogledali muzej, ki je -tudi edini -na svetu in prikazuje vse vrste kač, in vpliv raznih kačjih strupov na človeka. Tam sem videl -kožo in okostje 15 -m dolge bone (sucuri). Kaže pa tudi druge strupene živali, 'to so predvsem razni 1*1^1 in škorpijoni. Teh živali je tudi na U'>bče vrst, so -strupene in nestrupene vrste in tudi zelo nevarne, ker so manjše kot kače, se še bolj skrijejo in ljudje jih teže spoznajo kot kače, katere so strupene. Zopet prikazuje, kakšne učinke imajo piki strupenih pajkov in škorpijonov na človeku in -bilo me je kar strah gledati strašne okvare, škorpijon, ki ga Kristus posebej v priliki- omenja kot nekaj hudega, ima pod repom želo, s katerim piči; če pa jev nevarnosti za 'življenje, si ga pa kar vzame, tako da želo zasadi v svoj hrbet. V »Buntantanu« izvlečejo kačam letno dva in pol litra strupa, to je toliko, kolikor bi ga naenkrat izvlekli 12.000 strupenim kačam. Še bolj strupen kot kača pa more biti človek, 'ki ima obrekljiv jezik. Koliko škode more napraviti, kolikim ubiti čast, dobro ime. Pripovedujejo, kako je neko žen-sko strulpena kača-gad pičil prav na jezik. oltka j -se je zgodilo? iKača je poginila! Dokaz, da je bil Ženski jezik še 'bolj strupen kot kačji pik. Seveda bi se moglo podobno zgoditi tudi s kakim moškim. Sao Paulo — rekordno mesto Sao Paulo je mesto, ki se menda na vsem svetu najhitreje širi. Ime ima po sv. 'Pavlu, ker je bila na tem kraju prva maša na praznik spreobrnjenja sv. -Pavla 25. janu- arja leta 1554. še pred sto leti je bil majhen kolonialni trg. Leta 1930 je imel dobrih pol milijona ljudi, sedaj jih ima že 4 milijone, je prerastel Rio de Janei-ro, je drugo največje mesto v Jtižni Ameriki. 6e •se bo v takem tempu razvijal naprej, bo postal največje mesto na svetu. Vsake pol ure nastane nova hiša in vsak dan zraste en nebotičnik! Po domače bi rekli, da rastejo nebotičniki kot gobe po dežju. Tam, kjer je bila včasih '»-hudičeva dolina«, kjer je tekel potok, je danes središče mesta, bogastva, nebotičnikov, 'prometa. Leta 1954 so slovesno obhajali 400-let-nico mesta in so db tej priliki zgradili posebno veliko krasnih novih stavb. Nekaj izrednega je bila razstavna palača, ki ima največjo kupolo na svetu in je gradnjo vodil Slovenec inž. Jože Bavdaž. Ta arhitektonska posebnost je vzlbujala občudovanje vsega sveta. Hitremu razvoju se ima mesto zahvaliti najprej ugodni klimi. (Mesto leži 700 m visoko nad morjem, ni torej tiste strašne vročine kot v Rio de Jameiro ali v Santosu. To razliko sem -zelo občutil, -ko smo se v pol uri z letalom 'pripeljali iz Sao Paula v Rio de Jameiro, v vrdči copmišlki kotel. Tudi je poleti skoro vsak dan dež in tako sproti pohladi. Dalje ima Sao iPaulo veliko vodnih sil in zato električnega toka. Ko smo se peljali v Santos, sem videl več naravnih in umetnih jezer, kjer zbirajo vodo. Voda pada po ceveh 700 -m globoko v elektrarne, ki so največje v Južni Ameriki. Ker je veliko električne sile, je tam naj-večje industrijsko središče Brazilije. Kjer pa so tovarne, tam je tudi denar, kapital. Pa ne le tovarne so tam, ampak v državi Sao Paulo, v katero spada mesto, 70 odst. vse brazilske kave. Sao (Paulo je -zato ddbil častno ime: »svetovna metropola kave«. Ker je tukaj -toliko kapitala, je v mestu nešteto bank. Tukaj šele vidiš, kakšen revež si takle 'popotnik v primeri z bogataši Sao Paula. Eden najbolj znanih bogatašev je Materazzo, Italijan po rodu, mimo njegove palače smo se večkrat vozili. Saj mi mogoče izraziti njegovega bogastva. Pripovedujejo, da je povabil na poroko svoje hčere ta Materazzo okoli 500 gostov. Vsak moški svat je 'dobil za darilo zlato tobačnico, vsaka ženska pa okras, ki je bil vreden vsaj 10.000 šilingov. Toda verjemite mi, da imam kljub njegovemu bogastvu jaz več denarja v mojem žepu kot on. Ni baharija, pač pa gola resnica. Ima pa veliko napako; ker niso pričakovali takega razvoja mesta, tudi niso 'poskrbeli za moderni promet, za ceste. Avtov je seveda vsak dan več (med njimi veliko VW, ker je Sao Paulo tudi velikanska tovarna za VW avto), 'prostora pa ni za parkiranje. Dvakrat sem imel to smolo, da sem imel opraviti v središču mesta in nismo mogli dobiti prostora za parkiranje. Voznik, seveda Slovenec, je moral voziti medtem, ko smo mi imeli opravke, okoli po cestah. Ko smo 'pa zvečer hoteli domov, pa so bile ceste tako zabasane, da zopet nismo mogli naprej. Hitreje bi prišel peš iz središča mesta kot z avtom. Enkrat smo le dobili nekje prostorček za parkiranje vsaj približno blizu središča, kjer smo morali menjati v banki denar. Ko smo prišli nazaj, avto ni hotel iti. Ko se je moj gostitelj nekaj časa trudil, pristopi neki moški, če lahko -pomaga. Nekaj časa tam poskuša, potem pravi, da bo poklical -nekega mehanika, ki je tam blizu. Ta je -seveda že čakal na to pomoč in še eden z njim. Nato so vsi trije poskušali, pretikali, dokler avto ni deloval. Moj voznik vpraša, koliko je dolžan in »mehanik« pove tako ceno, da je kar prebledel. Toda bil je tiho in — plačal. 'Potem nam je 'pripovedoval, kakšne trike, zvijače uporabijo ti lopovi. V odsotnosti je nekdo pri motorju nekaj pokvaril. Po- Med krščanskimi cerkvami je katoliški Cerkvi po nauku in cerkveni praksi najbližja poteg pravoslavne še anglikanska cerkev. Čeprav spada pravzaprav med protestantske cerkve, je vendar organi-zatorično, zgodovinsko in teološko povsem ločena od ostalih protestantskih cerkva. Znano je, da so sc odnosi med anglikansko in katoliško Cerkvijo zadnje čase zelo zboljšali in nekateri napovedujejo, da bo med vsemi odpadniškimi cerkvami prav anglikanska prva, ki se bo znova združila s katoliško. To mnenje potrjujejo kar prisrčni odnosi med Vatikanom in predstavniki anglikanske cerkve, zlasti po obisku anglikanskega prunasa Fisherja pri papežu Janezu XXIII. Cerkveni zgodovinar dr. Ivan Križanič je o nastanku anglikanske cerkve sledeče zapisal: Za časa Lutra (1483—1546) je na Angleškem 'vladal kralj Henrik VIII., ki je bil sprva odločen Lutrov nasprotnik. Kralj je celo v posebni knjigi -zagovarjal katoliško vero ter je Lutra zavračal in mu dokazoval krive mazore. Za to knjigo je prejel (kralj Henrik od papeža častni naslov »zagovornik vere«. Kralj Henrik je bil poročen s Katarino. Že 17 let je živel z -njo v srečnem zakonu. Naenkrat pa je 'kralj začel trditi, da ta njegov zakon ni veljaven, za- kar se je tudi obrnil ma (papeža v Rim, da tudi on potrdi njegovo odddčitev, da odslovi ženo 'Katarino. Obenem ga je tudi prosil, da mu dovoli skleniti mov zakon z dvorjanko Ano. Toda kralj ni čakal, kako bodo v Rimu odločili, ampak se je dal na tihem v svoji domači kapeli z Ano poročiti. Ker veljavnega zakona po katoliškem nauku tre more nihče razvezati razen smrt, je Rim odločil, da je veljaven le -prvi zakon. Papež je ukazal Henriku, da mora takoj odsloviti drugo ženo Ano in vzeti k sebi prvo, zakonito ženo. Toda kralj se ukazu ni pokoril, zato je bil leta 1538 izobčen iz katoliške Cerkve. Po tedanjih postavah bi s tem moral izgubiti kraljevsko krono in kraljevanje. Henrik pa se je ošabno maščeval; popolnoma je pretrgal vezi s papežem in sam sebe postavil za pogla- tem čaka oziroma še -njegova dva tovariša, da bodo prišli »na pomoč«. Radi lepšega nekaj časa 'popravljajo, potem 'uredijo to, kar so -sami pokvarili. Ker so taki lopovi, se vsak boji prepirati se z 'njimi, ker so pač trije in so zmožni napraviti kaj takega, da bi imel še več škode. Smo pač v južni Ameriki, kjer je poštenost čednost neumnih, ki ne znajo kra-sti. čudil sem se, kako je g. Mirt, kjer sem stanoval, sprati vse zaklepal in so vedno gledali, da je bil kdo doma. Alko so kdaj vsi Mirtovi šli od doma, so pustili v hiši luč, da- bi »pošteni domačini« mislili, da je kdo v hiši. Blizu njegove hiše je sredi ceste zijala velika luknja; nekdo je ukradel železni pokrov, ki je 'pokrival vhod k vodovodu pod cesto. Dva avta sta se že tam ponesrečila, -toda novega pokrova ni. V Braziliji se je -zgodilo, da so videli policijskega načelnika, ki je v vreči nesel — ukradeno kokoš. (Dalje prihodnjič) va-rja anglikanske cerkve. Za- nadškofa v Canterburyju je imenoval nekdanjega hišnega kaplana Anine rodbine -Krannerja. Ta je vse, kar je kralj zahteval, tudi -po trdil. Vsi državni uradniki, duhovniki in redovniki so morali priseči, da priznajo kralja za poglavarja anglikanske cerkve. Kdor bi se tej kraljevi zahtevi ustavljal, bi ga zadela obsodba veleizdaje. Kralj Henrik je tudi v resnici strahotno divjal zoper vse, kateri so se mu drznili nasprotovati. Spovednik kraljice Katarine, Forest, ki je proti kralju nastopil, je moral umreti na grmadi. Tudi mnogo drugih duhovnikov in svetnih odličnikov je moralo v smrt, med njimi visoki kraljevi uradnik Tomaž More. Ta je dosegel na dvoru najvišjo čast in je postal državni zakladni-čar; posebno pa se je odlikoval po svoji učenosti in pravičnosti. ‘Ker pa je kralju povedal, da gre rajši v smrt, kot da bi ga priznal za verskega poglavarja, je moral v ječo, kjer ga je čakala mučen iška smrt. Podobno se je zgodilo s škofom Ivanom Fisherjem, ki je bil nekoč prav tako najboljši prijatelj Henrika. Tudi ta se je kralju odločno zoperstavil in obsodil njegovo početje; zato je tudi končal mučeniške smrti v ječi. 'Papeževemu odposlancu Palčju pa se je 'posrečilo, da je še pravočasno zbežal iz Anglije. Toda kruti kralj se je maščeval nad njegovimi sorodniki, na njegovo glavo pa je razpisal visoko vsoto 50 tisoč zlatov. 'Po kraljevi zahtevi je državni zbor zatrl vse samostane in njihovo premoženje zaplenil; z njim je bogato nagradil svoje privržence. Glede nauka je kralj Henrik ohranil vse, kar so doslej verovali. Še vedno je nasprotoval protestantskim naukom in tako je anglikanska cerkev 'postala le razkolni-ška cerkev, ki ni priznavala papeževe vrhovne oblasti. V pravo krivoverstvo je anglikanska cerkev zašla šele .pod vladanjem kraljice Elizabete, ki je nastopila vlado leta 1558. Bila (Konec na 4. strani) Anglikanska cerkev Koroški Slovenci v »Etiropa ethnica« revija za narodnostna vprašanja, ki jo izdaja krog osebnosti, povezanih z »Federalistično unijo evropskih narodnostnih skupin«, si je vzela za geslo svoje 4. številke letnika- 1961 zaključek uvodnika »Našega tednika -'Kronike« z dne 4. oktobra 1961, pod naslovom »Iz naroda raste osebnost«, v katerem je rečeno: '»Ostani, kar si po božji volji. Zori v narodu, h kateremu in v katerem te je Bog poklical k 'življenju, goji 'svoj jezik, pa imaš dane pogoje za resnično osebnost. Ostali 'boš zvest narodu, pa tudi Bogu. Ostal boš zvest idiižavi, kateri pripadaš. Ohrani pa tudi svojim otrokom ljubezen in zavest za svoj narod in ohrani jim pogoj za resničnega človeka.« V isti številki prinaša nato temeljit članek visokega funkcionarja Evropskega sveta v Strassburgu dr. 'Petra Leupreohta z naslovom »Evropski svet in pravo narodnih manjšin«. V njem avtor podaja pregled o delu, ki ga 'je posvetovalna skupščina Evropskega sveta, kot -nekak -zametek bodočega parlamenta svobodne in zedinjene Evrope, opravila glede -pravne zaščite narodnih manjšin. Po evropski konvenciji o človečanskih pravicah uživajo zaščito proti diskriminaciji (zapostavljanju) samo pri-padniki manjšin kot posamezniki, ne -pa manjšine kot skupnost. V zadnjih letih pa so se posvetovalna skupščina in njene ko- mednarodni reviji misije večkrat pečale tudi z vprašanjem, kako oskrbeti dopolnilno zaščito manjšinam kot skupnostim. V tej smeri je bilo opravljeno dragoceno delo, predvsem glede razjasnitve in opredelitve temeljnih pojmov. V tej zvezi je bilo sestavljenih več poročil Evropskemu svetu o trenutnem položaju manjšin. Ta poročila, imenovana po njih sestavl-jalcih (Rolin, Struye, Lannung) so v 'izvlečkih podana v članku samem. Tako -so v poročilu 'belgijskega parlamentarca Struyeja o pravnem 'položaju manjšin iz leta 1959 omenjene: slovenska manjšina v Italiji in Avstriji, brvaitska manjšina v Avstriji in nemška jezikovna manjšina v Italiji (Južna Tirolska), ugotovljeno pa je tudi, da je pravni položaj teh manjšin še potreben pojasnitve. Glede slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji pravi isto poročilo, da je Avstrija glede teh manjšin svoje obveznosti »le deloma izpolnila«. Dr. Lauprecht ugotavlja, da so po drugi svetovni vojni manjšinska vprašanja sicer v marsičem izgubila 'prejšnjo ostrino, vendar Se zdaleka niso zadovoljivo rešena. Splošna smer sicer gre 'proti zbliževanju med evropskimi narodi, vendar bi naj vprav Evropski svet našel v sebi moč, da s 'pomočjo izvedbe učinkovite pravne zaščite manjšin samo -naravo tega problema spremeni: od predmetov spora med državami naj -manjšine |>ostanejo zvezni členi med državami evropske družine. Drugi obsežni članek v isti številki je prispeval 'predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin I-nzko. V njem obravnava sedanji 'položaj slovenske manjšine na Koroškem. Pisec podaja zgodovino razvoja slovenskega narodnostnega vprašanja na Koroškem od plebiscita dalje, ko je — tudi z glasovi slovensko -govorečih Korošcev — sicer bila dokončno odločena pripadnost spornega ozemlja Avstriji, toda ne takrat in ne pozneje še ni bila najdena rešitev za mirno sožitje med obema narodoma v deželi v smislu po državi prevzetih obveznosti glede ustrezne in za oba naroda sprejemljive manjšinske zaščite. Sledi razčlenitev posameznih določb državne pogodbe iz leta 1955 ter ocena zakona glede manjšinskega osnovnega šolstva, ki namerni državne pogodbe ni ustregel, kot dokazuje dosedanja praksa. Le ustanovitev -slovenske gimnazije po iniciativi 'prosvetnega ministra dr. Drimmla je označena kot »dejanje v evropskem duhu«. Dr. Inžko zavzame stališče tudi k vprašanju »vindišarstva« ter sklicujoč se na uradno 'pojasnilo v »'Karntner iLandeszeitung« iz leta 1953 -zavrne »vindišarstvo« kot jezikovno teorijo, ki nima nobene zaslombe v znanosti. Nadalje zavrača tudi zahtevo po priznanju kot neustrezno za reševanje manjšinskih vprašanj v deželi, ker bi po načelih moralo to priznanje biti samo priznanje k resnici, ki je pa itak objektivno znana in spoznavna. 'Potem, ko omeni stoletni politični, gospodarski in socialni pri- tisk na Slovence na Koroškem, ki v nekaterih oblikah še danes traja, posebno pa tendenco modernih držav po izenačevanju, prihaja do zaključka, da obstaj,ajo boljši in uspešnejši načini za ugotovitev resnice. Pisec obravnava nadalje nerešena vprašanja, posebno glede ureditve šolstva, rabe slovenščine kot uradnega -jezika, uradnih napisov itd. 'Članek zaključuje: »Koroški Slovenci pričakujemo, da bo pri izvršitvi člena 7 državne pogodbe vendarle moč najti rešitev v duhu evropske miselnosti. Po načrtih Previdnosti ima Avstrija visoko poslanstvo, kot ga ima vsak 'človek, vsak čas in vsaka država. Avstrija bi naj predvsem izžarevala strpnost, mir in svobodo. Vpliva teh vrednot na vse strani nihče ne more preprečiti. -Njene -žarke bodo občutili ipov-sod tam, kjer v srcih ljudi v stislki živi hrepenenje po teh idealih. Koroški Slovenci si želimo mir, ki -nam 'bo zagotavljal tudi obstoj in neovirani razvoj naše svojstve-nosti. Pričakujemo ono strpnost, ki so jo pred 40 leti 'proglašali tisti, ki so se z -uspehom 'potegovali za glalsove slovensko govorečih Korošcev. Iz naše lojalnosti in zvestobe Avstriji pa tudi izhaja, da 'hočemo živeti v deželi kot enakopravni, enakovredni ter na 'političnem, kulturnem in gospodarskem življenju aktivno udeleženi državljani. Tako bo postala Avstrija v pravem smislu domovina obeh narodov in k temu smo pripravljeni doprinesti naš polni delež.« Dvorni svetnik univ. prof. dr. Moro 60-letnik Dne 18. februarja je ravnatelj Koroškega deželnega muzeja, dvomi svetnik in univ. prof. dr. Gotbert Moro obhajal 60-letni življenjski jubilej. Sin znanega-koroškega narečnega pesnika, šolskega nadzornika v Šmohorju in Beljaku, Oswina Mora je že doma dobil privzgojeno ljubezen do koroške domovine in njene zgodovine. Po dovršenih zgodovinskih študijah in doseženem doktoratu iz filozofije se je poleg vzgojiteljske službe na učiteljišču v Celovcu posvetil raziskovanju domače zgodovine. Ob njegovih prvih razpravah v Ca-rinthiji, ki so spričo znanstvene solidnosti zbudile pozornost strokovnjakov, je bil kmalu pritegnjen k uredništvu te revije. Leta 1939 je pasta! njen glavni urednik. Po letu 1945 je bil imenovan za predstojnika Koroškega deželnega arhiva in ravnatelja Koroškega deželnega muzeja. Pod njegovim vodstvom je muzej postal vzorno urejena ustanova in živo ognjišče kulturnega življenja. Posebne zasluge si je pridobil za nadaljevanje izkopavanj na Stalcnski gori (Magdalensberg). Dvorni svetnik dr. Moro druži ne le resnost znanstvenika s praktičnim čutom organizatorja, ampak je tudi v osebnem občevanju prijazen in za vsako dobro misel sprejemljiv človek. S temi lastnostmi si je pridobil spoštovanje in priljubljenost pri vseh, ki so imeli priložnost ga spoznati. Želimo jubilantu še mnogo let zdravja in obilo uspeha pri njegovem delu! DOBRLA VES (Razne prireditve) Vedno se zopet odpira naša farna dvorana različnim iprireditvam. V nedeljo 21. januarja so prišli v našo sredo vogrSki g. Župnik in 'nam kazali 'lepe slike s svojega potovanja v Južno Ameriko. Zelo so nas zanimali lepi posnetki iz tujih krajev, kajti kaj takega se pri nas ne vidi zlepa. To predavanje je bilo prvo in mu 'bodo še sledila nadaljnja. Že za to se vam, g. župnik, prav lepo zahvaljujemo in Vas prisrčno vabimo, da se kmalu spet oglasite! O nastopu naše farne mladine v Gra-balji vesi, v nedeljo, 28. januarja, ste že brali v zadnjem Tedniku. Predavanje v Pribli vesi G. Zaletel so v nedeljo, 4. februarja, povabili Pribilce k Šternu na svoje drugo predavanje o potovanju v Ameriko. Tudi tokrat smo prišli v lepem številu gledat in poslušat, kar so g. župnik za nas ujeli v fotoaparat in na magnetofonski trak. Prisrčno zahvaljeni in v prihodnje zopet dobrodošli! »Ubogi samci« pri nas Naše občinstvo zelo rado obiskuje naše prireditve. Zato smo povabili igralsko skupino iz žitrajske fare v našo farno dvorano. Ponovili so za nas veseloigro »Ubogi samci«. Polna dvorana se je šibila od smeha, 'kajti že dejanje samo in še posebno posrečeno podajanje raznih vlog je to izsililo. Vsem igralcem prisrčno čestitamo in se jim zahvaljujemo za dobro razpoloženje, ki so ga nam sipali v obilni meri. Na skorajšnje svidenje pri nas! EUROPA ETHNICA je mednarodna revija s prispevki v nem-ščini, angleščini in francoščini. Naročite jo lahko pri IVilbelm BraumuHer, Universi-'tatsverlagsbuchhandlung Wien IX./66, Ser-vitengasse 5. Posamezna številka stane 30.— šilingov. Izide štirikrat na leto, letna naročnina 120.— šilingov. ANGLIKANSKA CERKEV (Nadalj. s 3. strani) je Henrikova hči iz drugega, neveljavnega zakona in zato ni imela pravice do prestola. Ta pravica je pripadala po tedanjih postavah škotski kraljici Mariji Stuart. 'Da bi Elizabeta ne izgubila kraljevske krone, je še odločneje pretrgala vse vezi s katoliško vero. Na široko je odprla vrata protestantizmu, ki je priznaval veljavnost drugega Henrikovega zakona. Pod njeno vlado je postalo preganjanje katoličanov še bolj kruto. Že na prvem državnem zboru pod njeno vlado so priznali kraljici Elizabeti prvenstvo v »anglikanski cerkvi«, kakor je novo vero ona imenovala in ponovno potrdili popolen odpad od Rima. Nato so sestavili 39 verskih točk, v katerih izpovedujejo nauk, ki predstavlja neko mešanico, katoliških, protestantskih in kalvinskih naukov. Te verske točke so še danes osnova anglikanske veroizpovedi. ŽIHPOLJE (Ljudsko gibanje v minulem letu) V minulem letu je bilo v farni cerkvi 7 krstov, 4 novi žihpoljski farani pa so bili 'krščeni v Celovcu, skupno torej znaša prirastek 11. Od tega je bilo 9 novorojenčkov zakonskih, 2 pa nezakonska. Poročilo se je v naši farni cerkvi 24 parov, od teh je bilo 5 domačih, ostali so pa prišli od drugod, da v naši romarski cerkvi sklenejo zvezo za življenje. En domači par se pa je šel poročat drugam. Pogrebov je bilo 9, med umrlimi je bila najstarejša žena stara 90 let, najstarejši mož pa 62 let. Vsi so bili pravočasno sprevideni. Bolniških sv. Obhajil je bilo 18. Skupno je bilo razdeljenih 7560 obhajili. Na prvi petek v januarju 1962 je bil na Golšovem Ob veliki udeležbi vernikov pokopan naš župan Johan Petrič, pd. fesenk, ki je previden s tolažili sv. vere, umrl v starosti 66 let. Dolgo je 'bolehal in iskal zdravj a v bolnici čč. sester elizabeti nk v Celovcu, toda tudi tam mu zdravniki niso Uto{Lty(H/ Vet'c stika (Nadaljevanje) Koj sni pa zdaji oatuv drujga, ku pa zot duomu iti.. Zdaj sa mi je šele začavu Skoda steat za Vorbcu, ni mi bovu za jesti 'bol za piti. Pa še 'spat knism mov. Materi sa je kukor špasnu stevu, ku sm prišuv pubrit duomu. T’k su ma borali koj mi je kej, jim pa knism oatuv kaj poveadet. Vsasorte rože su mi kuholi, jas pa čism grotov buli. Ku punoči knism mov spat, sm gruntov sem pa tota, sm misluv k’k je pre bovu lopu ku še knism misluv na že-nituv. Na pust pudaji je prišva pa Klamu-ska na ves. Moti su je vieda put’žvOli, da sm jas bvavm. Movu ma je pugvaduva, je pa reakva: »urak mu je«, čojte, ta molega mu bom pa jas dov pužbrova, ta vejkega pa kne znom. Poa je pa riesn ančeš zodn-sku števa, pa roaje mi je prkozova, je 'bovu pa dov. Poa je pa še narotova, če kneabu buoli, je pa najmodreši, da ga h te kujnšne žeanete. Najbuoli je tieta tam na Čedrov-škem, 'tista vsa bulieje zno zaguvorjat. Ži na pepuvnicu bi ma gnoli pa 'korgnt gnor-jov knisu meli. Zatuo su mrli na pruovi poastni patk pulčot, da su za brodninu kok groš nabroli. Ku pa še čism biev buoli, srna sa pa v 's’botu vaignova. Jas sm še dr riekov, da pravzaprav jo knism boavn. Moti su pa reakli, »naškodi ti pa tuj kne bo«. Dole na Briejeh sma sa pelova črez Dravu. V šnuikvavži sma pr ane hiši duobuva 'ižiinu. Tam su moti borali, ke je kej ta kujnšna? Je pa reakva guspudija, terej na Rud’ baorata vam boj ži puvadol’. Terej na Rud’ sma na dbeh krojch borova za ta kujmšnu, su pa riekali, da pr Grebiji je riesn ano, pa na Čudnu kujnšna. Jas sm pč tik hoduv za materi klkr an pridn kuže j. Bliže ku sma prišva h tistemu pudrtemu gradu, pa bol ma je bovu stroh. Vi ne viete k’k je bovu kujnšnu najti ta knjnšnu. Dealč gre v anem grobni sma ju pa le našva. Moti su je puvedoli k’k sm jas boavn, da nčiesar kne jiem, pa še moštu kne pijem, držim sa pa tik k’k’r an pustni p’dielk. Pugvaduva ma je ut črievlov pa du kva- mogli pomagati. Vrnil se je domov in po nekaj tednih umrl. Naš novi župan je Jožef Wakovnik, pd. Fernaonik. Dne 6. februarja smo spremili na naše pokopališče Johana Dachskoflerja, ki je tudi umrl spreviden. Vsem umrlim želimo večni pokoj! RADISE Radiška prosvetna mladina je pripravila VESELO PUSTNO PRIREDITEV z igro »Stric v toplicah«, 'ki jo uprizorijo domači društveni igralci v nedeljo, dne 25. februarja 1962, ob 14. uri v društveni dvorani pri cerkvi na Radišah. V kolikor bo med igro dopuščal čas, bo sodeloval tudi domači pevski zbor. Vstopnina šil. 5.—, za otroke šil. 3.—. Prijatelji veselega smeha, pridite! Po prireditvi plesna zabava v gostilni pri Mežnarju. buka, pa reakva »Puof, kaoj pa ti kej fali?« Mantrlih je urak? Ančes sa mi je stevu, da nči bol kujnšna ku pa jas, poa ku je pa reakva materi, »Viata kaoooj? puafa je čistu gvišnu kieara pre trdu pugvaduva, vieata, štok’m puofm 'ku j’m začnem’ju rusja rao-st’t sa ži vbku kaj štadkoga prmie’r«. Ku bi vi vedeli kak ma je grotovu stroh. Misluv sm si pr seabe, če je baoba resn omgi ta kujnšna vhku materi vse puvie, da sa je moaja nevesta uženuva* brez m’ne, nu-pa, da jas zadeli kne morem pit bol jast. Sa je pa še vse koj bol doaru steakvu. Borova je, »a ti je ži puž’brov du urak dov?« Tamolega ži, su rekli moti. Ta-ooku ta-o-oku, jas ti bom pa tega vej'k’ga zagovoriva. Pva je pa začava križe deavat pa ne-kej čntrat. Tejku sm še zastopuv, da je gonuva urak v an tok grobn, komr n’kol sonce kne prsieje, pa še n’beana čvaveška noaga krni prestopava, pa še nkol kni prišuv zguana gvos tota. Gvišnu sa je urak ži spravlov, ku je še tri borti plunuva za jiem. Poa je šva tota h mizi, vzava an štukl kruha, ancajt ga je križava pa z žegnanu vadu pu kropiva »puof Sta štukl muoraš pa čadnu snast«, če ga boš mao’v pustov, t’da bi ž/braonj n’ča punaoogov kaaj«. Kruha sima kakor votuv, neviem, aj je žbroje zdavu bol sm biev vdčn tik. »Napre še pa n,ča smieš iti,« je reakva. šva je tota h zidu pa deva tri žive vogle n’tr vamu črepiju, gr je nadievova vejku roš, pa sa mi zdi, da an suh kur jak tuj, t’k da je dišovu pa smrdovu vse uh aniem. S tistem ma je pa t’k pukadiva, da sm za-čav kihat. Triborti je šva ukole m’ne, pa vsele s tistem ogjm gonuva nekoga unta pr dureh. štk puof, zdaj je urak pa ži ugnon. Moti su b’li tik gmajtni, da su b’li vsi sovzieni. Rezvezuvali so odrcu pa zrav-nu riekali kejku pa sm kej dovžna? Kolkr kej sa’m daota, sta vadat koj bol rievrn. Drgoč’ bi bov p’č an rajaš. Moti su b’li na vse pnpravleni. Tisti rajmš ku sm ga jas za pušic duobuv su tuj meli zravna drujeh (Nadaljevanje na 8. strani) *) Značilno, da se v pliberSki okolici tudi neveste ,,Jcnijo”. Naše prireditve ŽELEZNA KAPLA Farna mladina iz Železne Kaple priredi v nedeljo 25. 2. 1962 ob pol 12. uri v farni dvorani v Železni Kapli veseloigro »DVE NEVESTI«. Vsi prisrčno vabljeni! DOBRLA VES Farna mladina v Dobrli vesi vabi na svojo PUSTNO PRIREDITEV v naši farni dvorani v nedeljo, dne 25. februarja, ob pol 3. uri 'popoldne. Na sporedu so: »Jurčki«, »Kje jc meja« . . . in še kaj. Vsi prisrčno vabljeni! GRABALJA VES Farna mladina v Dobrli vesi vabi na PUSTNO PRIREDITEV pri Pušniku v Grabalji vesi v nedeljo, dne 4. marca 1962, ob pol 3. uri popoldne. Na sporedu so: »Jurčki«, »Kje je meja« . . . in še kaj. Prisrčno vabljeni! ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU Vse, ki ljubijo smeh in mladino vabijo učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu na PUSTNO PRIREDITEV s pestrim sporedom, ki bo na pustno nedeljo, 4. marca 1962, ob 14. uri v telovadnici gospodinjske šole. ol-- ________________________________. CELOVEC (Kulturni večer Koroške dijaške zveze) Minuli petek se je dijaštvo zbralo v Mohorjevem domu v Celovcu na prvem Kulturnem večeru, ki je bil posvečen Narodnemu svetu koroških 'Slovencev. Kot predavatelja so pozdravili dijaki v svoji sredi predsednika N'SKS prof. dr. Valentina Inzka. Predavatelj je podal zelo izčrpen pregled o delu in poslanstvu te politične organizacije. Za uvod nam je razložil način in okvir organizacije, ki je po svojih zastopnikih m zaupnikih po raznih občinah dvojezičnega ozemlja res legalna zastopnica krščansko-političnega dela koroških Slovencev. V prerezu skozi poslovno dobo lanskega letr Jz dijaštvu nazorno predstavil delo, in sfcer na konkretnih primerih kot so: ljudsko štetje, številne spomenice, razgovori s predstavniki avstrijskega večinskega naroda in avstrijsikimi oblastmi, informacije v tisku, letni krajevni sestanki itd. Dijaštvo je spoznalo tako težave in uspehe v boju za narodne pravice. Predavanje je bilo tako zanimivo in poučno, da bi dijaki še in še poslušali. Predavatelj jc obljubil, da se bo rad še večkrat odzval vabilu. Predstavniku Narodnega sveta iskrena hvala za ta uspeli kulturni večer! ŽELEZNA KAPLA Vabilo NA PREDAVANJE S FILMI o uporabi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev v kmetijstvu .in vrtnarstvu. Predaval bo g. dipl. ing. K n o 11 od Oesterreiohische Stiokstoffrvcrke, Linz, ki bo na željo dajal tudi odgovore na stavljena vprašanja. Predavanje bo v soboto, dne 3. marca 1962, ob 13.00 uri popoldan v dvorani gostilne pri Boš te ju v Železni Kapli. Najnovejše kmetijske 1 stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po- trebšiine ugodno in na obroke pri 1 HANS VVERNIG KLAGENFURT, Paulitsdigasse (Prosenhof) SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU priredi v nedeljo, 25. februarja, veseloigro .Tri belem konjičku" v Kolpingovi dvorani v Celovcu Sodeluje Zbor rožanskih fantov Začetek ob 7. uri zvečer. Po igri prosta zabava s plesom. Vsi prisrčno vabljeni! aBBBBQBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBRBB!EB3QBSflBiSS3SB!4SSK mladine) in prometo STARI IN MLADI... ZA DEKLETA: DCako mn na j zaupam ? Ko pride do simpatij med fantom in dekletom, si zlasti deklle pogosto istavlja vprašanje: »Ali mu smem zaupati?« Kako naj spozna 'izvoljenca svojega srca in po kakšnih merilih naj ga presoja? Tezi ko je podati navodila o »vrednosti fanta«, saj je znano, da ima v ljubezni vsako srce oči in vsako oko svojega slikarja. Vendar pa so neki -znaki, ki precej določeno označujejo karakter človeka, kar je vendar eden naj zanesl j ivejših znamenj človekove vrednosti. Na dveh primerih poglejmo, ali je kdo vreden tvojega zaupanja, deklle! Pii tem pa skušaj čimibolj odpreti oči, presojaj z mirno razsodnostjo in svoja čustva nekoliko ukloni! Na fantu opaziš ... ... da je v družbi zelo glasen, mnogo govori in skuša -svoje mnenje vsiliti ne le tebi marveč tudi drugim. ... če greš v cerkev, se ti pomilovalno •posmehuje; sam pa že dolga leta ne vrši krščanskih dolžnosti. Pravtako se -pomilovalno izraža o -tvoji katoliški družbi in materinski jezik mu je v nečast. ... do svojih staršev je surov, zlasti matere ne spoštuje ter jo naravnost prezira kot ženo, ki nič ne razume. Pa tudi o tvojih starših se nelepo izraža. ... sicer -se kaže kbt sovražnik žensk, čeravno se na -drugi -strani med -tovariši po-«ta vij a z uspehi pri dekletih. Vobče je nje-go>vo govor j enj e polno dvoumnih in opolzkih dovtipov. ... do -tebe pa je zelo zahteven in -ti gro-Atnj, da -te ho -pustil, Če mu ne do voliš po-'tž-juba, ali če nočeš proti volji staršev z njim v kino. ... rad obiskuje bare in kino, toda le manj vredne predstave ilr tudi »šundro-mani« so mjegolvo edino branje. Ponočevanje, zlasti ob sobotah, mu je kar prirojeno. Igračkanje z natakaricami mu je prava poslaščka. ... Dekle, -talk fant iti -bo povsod v nečast in, če mu takoj ne daš -»slovo«, -boš zapravila Sloves resnega dekleta! Na zborovanju »-Mladina pred življenjem«, o katerem smo že zadnjič -poročali, je tudi mladina prišla do besede. Takole so se zagovarjali: Prvi: Šole vzgajajo avtomate. Profesorji na-s sploh ne znajo učiti. Drugi: Ničesar na-s 'konkretno ne nauče. Tretji: Imamo ideale, a nam nihče ne pomaga. Če jih pokažemo, nas zavračajo... Četrti: Živimo v svetu laži, hinavščine, vojn; zato pa mladina hodi po zaprti poti ... Peti: Doma in v družbi ne najdemo pobude, opore, navdušenja za svoje napore. Dekle: Ideali sveta? -Kakšni so? Kakšno miselnost si naj pridobi mladina s -takšnimi knjigami, filmi in dejstvi, ki jih nudi moderna družba? Drugo dekle: Saj ne očitamo in -tudi krivde ne iščemo. -Krivdo imajo starši, vzgojitelji, mi sami. Pustimo očitke in se spravimo graditi nov svet. Neki fant: Da, našli bomo vzgled v Kristusu. 'Zgradili bomo nov svet s -tem, da bomo delali dobro, živeli življenje vredno življenja, vzvišeno in -pošteno, v skladu s Kristusovim božjim naukom (dolgo ploskanje). Ob teh izpovedih mladih fantov in deklet, ki se nikakor ne morejo zadovoljiti s tem, da hi se vrgli brezsrčnemu, izraznemu i-n materialistično prenasičenemu življenju v naročje i-n ga brezdušno uživali, so ponovno povzeli besedo nekateri izmed starejših: Zdravnik, priznan zagovornik mladih: Torej ni krize mladine. V krizi je svet, ki je materialističen in se zoperstavlja duhovnim vrednotam. Prijatelji mladine: Neki pesnik je -zapisal: »Mladina je 'božanski zaklad«, če je ta mladina -v -krizi, pozdravljena, kriza: vodila nas -bo v nekaj dobrega. Zase sem prepričan, da je neka kriza: kriza pokorščine staršem in spoštovanja do staršev. Trdim pa tudi, da če mladina -ne uboga, so starši dolžni, da preiščejo vzroke -temu in jih odstranijo. Voditelj zborovanja je povzel misli starih in mladih in rekel: Danes smo iskali stika z mladino. Ta je očitala, da živi v zma-terializiiranem svetu; da ji odrasli nalagajo -preveč prepovedi in krivde, ne najdejo pa v njih opore. Odrasli so priznali svoje zmote, kar je ponižno in pravilno: namesto razumevanja mladine so jim rajši vsiljevali svoje ukaze, zato je mladina šla predaleč v svojem naravnem teženju po sprostitvi. Izluščiti moremo sledeče zaključke: Mladina mora doumeti govorico starejših, ki celo v kaznovanju kažejo ljubezen. Teži naj za soglasjem s starši; pri tem pa naj bo močna, ustvarjajoča in se nikar naj ne odpove svojim idealom. Duhovnik -pa je zaključil prvo serijo razgovorov: Odrasli smo gradili svojo -polovico mostu: zdaj naj mladina nadaljuje ... (Duh. življenje) Krivda je fudi naša da je delavstvo zapustilo Cerkev Če pa opaziš na svojem fantu ... ... da ni nihalk tiran, -skromen -je v govorjen ju ih upošteva mnenja drugih ter je prijazen, a ne Vsiljiv, in -to celo do ljudi, ki mu niso simpatični. ... spoštuje tvoje versko prepričanje in tudi sam izpolnjuje svoje krščanske dolžnosti; vobče ceni duhovne dobrine in se nikjer ne sramuje svoje verske in narodne ^pripadnosti. ^ . sicer te rad -vidi in se veseli vajinega svidenja, toda ne išče -le srečanj na samem. Zna se zadržati tudi, če vaju vodi pot po temnih ulicah ali po samotnih -krajih. ... svoje ddlo in učenje vzame resno ter ima jasen cilj življenja pred -seboi; oprime se pa le onega dela, ki mu 'bo nudilo zaslužek. ... zaveda se, da se je treba za življenje pripraviti, zato mnogo čit-a, se strokovno izpopolnjuje, čeprav tudi zabave ne prezira. Tam je rad v družbi -svojih prijateljev im tudi v -tvoji družbi, toda ponočevanje mu je tuje. ... do svoj-ih staršev je sinovsko vdan in visoko ceni njihove življenjske izkušnje. ... Dekle, takemu fantu smeš zaupati, kajti on ti ho zvest varuh v življenju. Tako priznavajo duhovniki zlasti v onih deželah, kjer so v zadnjih desetletjih doživljali socialno revolucijo. Bili so potisnjeni iz javnega življenja; njih vpliv na široke množice je skoraj onemogo-žen. — Ob razbitinah njihovega dela v polpreteklem času so šli vase ter skušali ugotoviti vzroke, ki so privedli do nadvlade komunizma v njihovili deželah. Tako so tudi duhovniki v Češkoslovaški, ki je po drugi svetovni vojni prišla pod komunistično vlado, v koncentracijskem taborišču premišljevali preteklost in prišli do naslednjih zaključkov: Preveč pogosto smo pozabljali, da je Kristus prišel streč in ne, da bi se mu streglo. Mi pa smo izkoristili naše duhovniško dostojanstvo im se postavili v vrsto tistih, ki se jim streže. Naša skrb za tvame potrebe življenja morda ni bila vedno v skladu z načeli o evan-gdskem uboštvu. Pogostokrat smo skrlbel-i le za lastne potrebe, živeli v -toplih -stanovanjih brez -prizadevanj za Kristusa, ki je bil lačen in je trepetal od mraza v naših bratih pod okni naših stanovanj ... I-n morda ni -res, da bi morale -biti naše hiše žiiva središča -ljubezni Kristusove? »S praktičn-im vzgledom nas učite ‘ljubezni, o katerih ste nam pridigali in nam govorijo vaše knjige!« nam pravijo komunisti. „VPRA$ANJE 7" Na lanskem berlinskem festivalu je -bil med drugimi tudi odlikovan film verske vsebine »Vprašanje 7«. Film je amerikan-skega izvora in ga je pripravil Stuarti Ro-semberg. Na sedmem mednarodnem festivalu verskega filma v lanski jeseni- na Dunaju pa je ta film prejel prvo nagrado kot najboljši igrski film. Na tem izrazito verskem razsodišču je ta film iz življenja za železno zaveso vzbudil mnogo zanimanja. Film prikazuje zgodbo iz Vzhodne Nemčije. Krajevni protestantski pastor je obsojen na pet let ječe. Na njegovo mesto pride novi pastor, kateremu -verni farani pripravijo privaten sprejem, a policija -to prepreči, češ da cerkvena poslopja služijo le za verske namene. Ker se ob drugi priliki brani podpisati podpi-sno akcijo za mir, ga razkričijo za vojnega hujskača. Propaganda odvrača ljudi od cerkve in Ljudje so prestrašeni talko, da ne upajo več sodelovati z cerkvijo (krstiti, cerkveno -pokopavati itd.) Država z vso silo vsiljuje komunizem v ospredje. Vsa vzgoja v šoli je marksistična, po šolskem -pouku pa mora mladina v mladinske bataljone, tla tako nima časa »po svoje« misliti. Med študenti pa ima -pravico do štipendij ali sprejema v zavod le tisti, ki se je prilagodil novi stvarnosti. Pastorjev sin je izpostavljen silnemu trpljenju; on ljubi očeta, ki mu je rekel: »Č!e prodaš svojo dušo za kariero, mi ni nič mar, kako slaven boš -postal — zame nisi nič.« Fant je tlober pianist m bi rad vstopil v -konservatorij, a bi se zato moral odreči svojim verskim načelom: mora odgovorili na »vprašanje 7« v državnih formularjih, kjer je vprašanje o verovanju. V napeti dramatični stiski se fant odloči. Film konča tik pred viharjem življenja, ki se bo razvnel. Kot božji mož-glasnik resnice pa pastor neustrašeno govori pred oblastniki besede sv. Pavla: »V vsem se skazujemo kot božje služabnike v veliki potrpežljivosti, v stiskah, v ječah ...« V socialnih 'konfliktih našega časa smo pogosto podpirali le eno stran — vsaj moralno. -Nismo znali protestirati -proti socialnim krivicam zaradi strahu, 'da bi ne izgubili miloščino -naših dobrotnikov, ki -po drugi Strahi niso bili n-iti najboljši kristjani. Vse to je pospešilo v -revnih -in delavcih vtis, da ne pripadamo njim, ampak bogatim. Tam, kjer duhovniki niso samo govorili o krščanski 'ljubezni, aimpak so jo tudi praktično izvajali, tam -kjer so vršili aktivno socialni -apostolat, povsod tam je imel komunizem -težek dostop in obtožbe komunistov -proti duhovnikom ne dosežejo -zaželenih uspehov. To priznanje je morda preveč trdo. Dejansko je. Če pa strogo presadimo svoje preteklo duhovniško življenje, ga s tem nočemo podcenjevati. Versko življenje v naši deželi, predvsem v nekaterih pokrajinah, je bilo močno živo. In je še... Obžalujemo pa sedaj po naši deportaciji samo to, da morda nismo naših vernikov dovolj pri-pravili za heroične čase, ki potrebujejo resničnih-svetnikov. (DŽ, 1961/12) * Tako -ugotavljajo duhovniki, k-i so morali skozi preizkušnjo taborišč, kjer so -bili deležni usode najbolj ponižanih in 'brezpravnih. Postali so -popolnoma izenačeni s trpečim ljudstvom, zia-res -bratje med -brati. Prav gotovo to ponižanje Cerkve pomeni novo pomlajenje duha in življenja v Cerkvi, ki bo brez dvoma po -tej -poti- toliko prej in laže zopet -prišla do -src širOk-ih ljudskih in delavskih množic. ČE SREČATE MEDVEDA Če vas ohišče medved, bodite z njim prijazni i-n postrezite mu s slaščicami, dokler ne pride pomoč. Tak nasvet bi lahko dala vsakomur gospa Cun-nold -iz Famborougha v Kentu na Angleškem. V njeno stanovanje je namreč nekega dne nepovabljen prilomastil rjavi medved, ki je ušel iz kletke svojih gospodarjev, skupine potujočih klovnov. Medved si je sicer privoščil marsikaj, toda gospodinje se ni dotaknil. Spravil se je predvsem na sladka jabolka in na piškote, ki jih je imel na omari. 'Ko so pritekli gasilci, policija in klovni, se je kosmatinec pravkar mastil s poslednjim jabolkom, ki ga je staknil, nato pa se je pustil mirno prijeti in odvesti v kletko. Dan, o&islcat/ Zadnja nedelja v mesecu. Na dekliških obrazili vedrost in napeto pričakovanje. Oko in uho je obrnjeno navzven, zlasti oh lepem vremenu. »iPopoldne mora kdo priti,« mena vsaka. »Č-uj, avto, avto!« Že se je ustavil na dvorišču. Pa moji starši so se pripeljali le z vlakom in peš prišli iz Podrožčice. Kako sem se jih razveselila! -Po enem mesecu sem bila spet pri njih. Iskreno smo si stisnili roke. Osupnila pa sem ob njiih ras-kavosti. »To je delo zate,« sem se domislila v tem hipu -in še zvečer sem -razmišljala,, ko--Itiko truda in dela žrtvujejo starši, da se morem tu šolati. Zato -bom poleti, ko poljsko delo najbolj- pritiska, ostala doma in -pridno pomagala na njivi in -travniku, da se staršem nekoliko oddolžim za vso ljubezen in skrb. Moje vrstnice se ob obisk-i-h po svoje zabavajo. -Naše zanimanje gre večkrat vsaksebi-. To zelo zavzame polna torba, ono lepa obleka, novi čevlji, tretja zvedavo -sprašuje po domačih novicah, četrta pa že gleda v družinsko bodočnost. Skratka obisk je vsaki dobrodošel in ljub. Naša skrb je tudi, da se obiskovalci razgledajo -po hiši in -gospodarstvu pri Boštjančiču in da vidijo naša ročna dela -ter nekoliko okusijo našo kuhinjo. Spoznajo še naše razvedrilo ob radiu ter v prostem gibanju. Zadovoljni odhajajo domov. Waschnig Angela, gojenka gospodinjske šole v št. Jakobu. Malo za šalo, malo zares Zgodilo se je, pa ne v davnih časih; niti pol stoletja ni od takrat. Pripovedoval je mož, ki bi nam lahko povedali imena tistega Lipeja -in M-ojce iz Roža, ki sta živela v lepem soglasju in -z -veliko ljubeznijo skrbela za svojo kočarsko imovino. Lipej je bil dober mož, priden in razumen za delo, njegova Mojca pa mu je bila zvesta ženka in moževa beseda je pri njej nekaj -veljala. Kar je on rekel, to je bilo kakor pribito. Na svojem bornem -posestvu sta redila tudi kravico. -Bila je njuno največje bogastvo. Toda Lipej je dobil v tovarni delo in kdo bo za kravo skrbel; saj Mojca ne zmore vsega. Po dobrem premisleku sta sklenila, da mora -krava -iz hleva; prodala jo bosta. Določila sta tudi ceno: 22 goldinarjev! Bližnji mesar je -kmalu zvedel, da Lipej in Mojca 'prodajata kravo. Nekega dne se oglasi pri Lipeju, tla kupi kravo. Toda doma je bila samo Mojca. Prijazno pelje mesarja v hlev in kra-vica mu je kar ugajala. Hitro jo oceni in ponudi Mojci 28 goldinarjev za kravo Toda Mojca odločno odkloni: »Lipej je rekel, da jo smem dati le za 22 goldinarjev.« Kmalu sta se mesar in Mojca -pobotala. Odštel ji je 22 goldinarjev -in zadovoljen odpeljal kravo. Pa tudi Lipej in Mojca sta -bila zadovoljna . .. ŽENSKA ZVIJAČNOST V ameriškem mestu Lee so skušale obtoženke z lepimi nogami vplivati na sodnike in -porotnike. Predsednik sodišča je bil zaradi tega prisiljen, da je klop za obtožence in prostor za priče ogradil proti sodniški strani z leseno steno, da vidijo sodniki in porotniki zdaj le vra-t in glavo obtoženih lepotic. PRED SODIŠČEM Obtoženec je prišel pred nemško sodišče, kjer so ga obdolžili: Sie werden be-schuldigt, -daB Sie am groBen Frauentag einen Bienenstock gestohlen ha-ben. — Obtoženec: »Nt-ks tajč.« Poklicati so morali tolmača. Tolmač: »Obtoženi ste, da ste na Velike žene dan ukradli čebelino palico.« ŠKOTSKE ZGODBE Za danes najprej nekaj primerov -iz neizčrpne zakladnice zgodbic o Škotih in njihovi varčnosti. »Mr. Corm-ick,« vpraša dolgoletni knjigovodja ravnatelja -podjetja, »ali -bi bil jutri lahko prost, ker obhajam srebrno poroko?« »Tako?« zarenči mr. Gormick. »Mar naj to pomeni, da boste odslej -hoteli vsakih 25 let imeti še en dan dopusta povrhu?« Mc. Duff, najbogatejši mož v Aberdeenu, je praznoval 80-letnico. Poročevalec krajevnega dnevnika ga je prišel prosit, naj bi povedal, kako je obogatel. Mc Duff je bil takoj voljan, a je -pripomnil: »To bo dolga zgodba. Zaradi tega kar ugasniva luč, da ne bo šlo preveč toka.« — Za naše gospodinje --—^ NE PRECENJUJMO HLADILNIKA Gospodinje pogosto precenjujejo moder-mi Madilrtilk, dasi je visescrafiislko uporaben. Talko so !te dni ugotoviill!i na zborovanju Društva za prebramo v Frankfurtu. Zlasti so poudarilli, da je 'treba v 'hladilniku 'Shranjevati le sveža živila. 'Prehranjevailni strokovnjaki v Nemčiji o-po/.aPjiaijo na statistiko, po kateri dboli danes vdč 'ljudi za bakteridloško zastrupitvijo živil nego pred drugo svetovno vojno. V hladilniku shranjujejo danes razna iživila mnogo predolgo. Trajmoist živil pa je zelo različna. V razpredelnici, ki jo je sestavil nemški državni Zavod za shranjevanje isvežih Hirvil v Karlsruhe in jo te dni objavil, so pre-hraimlbni strokovirjaki ugotovili, kako dolgo smejo biti v hladilniku najvažnejša živila. Ti 'strokovnjaki opozarjajo, da je tre-ha hiti; zlasti previden pri 'shranjavanjm svežega mesa in rib. Preiskovalni zavod pravi, da sme sveža riba tudi če leži neposredno ma ledu, ležati največ tri dni. 'Posebno Občutljiva je sveža klobasa, ki naji bi jo hranili en sam dan, v hladilniku pa kvečjemu tri dni. Surovo meso ostane sveže tri do šest dni. Ta čas se pri kuhanem in pečenem imesu podaljša, prav tako pri ribi, medtem ko se pri svežem zmletem mesu zmanjša: 'sesekljano meso naj bi branili kvečjemu en dan. Mleko in smetana stojita v hladilniku dva do pet dni, surovo maslo v svojem predalu ob 6 do 8 stopinjah Celzija 2 do 5 dni, izven 'predala do 14 dni. rabimo takoj, zavijemo v stanjolni papir in 'tako ostanejo sveže 10 do 14 ur. Nekaj kapljic limonovega saka pokapamo po olupljenem sadežu, s 'čimer preprečimo porjavitev. Z dodatkom nekaj kapljic ilimonavega soka nadomestimo pri sadnih konservah uničeni vitamin C in Zboljšamo tudi okus. Prekajena klobasa ali salama se na prerezu ne posuši, če nanjo privežemo kolobar limone. Limonova kislina naj ibi poleti v kuhinji nikdar ne manjkala. Košček stisnjene limone ali noževo konico limbnove kisline potresemo na roke in jih takoj obelimo, če so umazane od čiščenja zelenjave ali lupljenja krompirja. Strgalo za limono očistimo tako, da ga pritisnemo na pripravljeno test6, ali pa pod curkom vdele. Vroč limonov sdk pomaga pri zagrlje* nju, razredčen z vodo pa olajša nahod, če ga 'potegnemo v nos. Črna kava z dodatkom limonovega soka pomaga proti glavobolu. Zdrobov zavitek Vlečno testo i/ približno !4 kg moke, surovo maslo za pokapanje, Nactov: */2 1 mleka, približno 30 -sveti rdeča svetloba, se začne spreminjati v drugo, še neraziskano kemično snoA. Ko rdeča svetloba ugasne, se začne ta druga snov spet spreminjati nazaj v pigment. Ko torej zjutraj vzide sonce, posveti rde- Voda, ki ne bo vsakomur teknila Vsemirski strokovnjaki, ito je tisti, ki pripravljajo 'polete na Luno in na druge 'planete, se ukvarjajo 'tudi z nekim zelo človeškim, čeprav infltehničnim problemom. Gre za vprašanje, kako se bo mogel vsemir-islki potnik, in predvsem tisti, ki bo skraja šel na pot v majhni celici na koncu rakete na svojem dolgotrajnem potovanju odžejati, ko vendar človeško telo potrebuje mnogo vode, in kaj 'bo z vodo, ki jo izloča, to je is seč jo. Letos v aprilu so strokovnjaki Aerome-dicinskega laboratorija Wright, ki dela za MOTORNE VERIŽNE ŽAGE (Motorkettensagen znamk Stihi, Jonsereds, Pioneer, Klington in Solo naročite najceneje pri domačem podjetju Johan Lomšek TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Eberndorf Telefon 04237 246 Ugodni plačilni pogoji - tuidi na obroke. Zah-levajite cenike in brezobvezno predvajanje (Vor-ftihrung) na Vašem domu. Priložnostni nakup že rabljenih žag. imel 'za željo na razpolago dvojno vodo. Ena je 'bila navadna voda v steklenkah, druga pa iz seči pridobljena ali »reciklirana« votla. Metzger je Časnikarjem povedal, da je imela reciklirana voda celo boljši okus kot navadna, in da mu je bolj prijala. Drugi je bil sam načelnik laboratorija Wriight, po imenu polkovnik Stapp. Ta pa je rekel to-le: »V mašam laboratoriju nismo mogli najti nobene razlike med naravno lin reciklirano vodo. Po moji sodbi in izkušnji reciklirana voda ni' bila prav nič slabša od marsikatere brozge, ki jih človeku servirajo na »kokitails« na raznih sprejemih ali »iparties«. ča svetloba, ki je sestavni del dnevne, na pigment, ki je v rastlinskem zelenju. To je za rastlino znamenje, da se je začel dan. Ko zvečer sonce spet zaide, pigment znova nastaja. Tako rastlina ve, da je dneva konec. Kadar so dnevi dolgi, je poletje, ka-dor so kratki, je zima. Pigment torej rastlino areprestano Obvešča o tem, kakšen letni čas je, kdaj mora cveteti, kdaj zoreti plod. Znanstveniki so svoje ugotovitve tudi praktično preizkusili. Na poskusnem vrtu so vsadili smrečice. Polovico so jih vsak dan pokrivali, tako, da je bil zanje dan vedno kratek, kot da 'bi bila zima: v štirih letih so ta drevesca zrasla le 20 cm. Tista drevesa, ki so jih pustili pri miru, so med tem zrasla 60 cm visoko. Prav tako so na podoben način dosegli, da so krizanteme cvetele spomladi namesto jeseni. Z umetnim osvetljevanjem z rdečo lučjo se torej da pospešiti ali zavreti rast in zorenje. Opisano odkritje je pomembno, saj smo tako spet 'izvedeli za eno skrivnost narave. Skupaj z odkritji, ki bodo še sledila, bo morda to kdaj omogočilo več poljedelskih letin na leto in večji pridelek. BIK NA ULICI Bik je ušel iz klavnice v zapadnonem-škem mestu Cochem ter se zapodil po glavni promenadi ob reki Mozel. Številne leto-viščarke in letoviščarja so se pred razjarjeno živaljo razbežali na vse strani, le nekega možaka, ki je ves zamišljen v ribolov sedel ob obali, je bik pahnil v vodo k ribam. 'Mesarji, kii so z nabrušenimi noži zasledovali 'pobeglo žival, so najprej 'potegnili neprostovoljnega kopalca iz vode, nato pa nadaljevali zasledovanje razjarjenega bika ter ga končno ujeli in zaklali. Nekaj o novoodkritih mikrobih ameriško letalstvo, za javnost prikazali časnikarjem ueko novo napravo, s katero so na svojstven način rešili omenjeni problem, in 'takorekoč itbili dve muhi z enim udarcem. Uporabili so namreč postopek, ki Spreminja seč nazaj iv pitno vodo. Gre za napravo, ki je velika kakor aktovka in ki spreminja seč nazaj v vodo v obratnem redu kot je itilsti, s kalterim nastaja iz vode seč. Zato pravijo novemu ijrostopku »recikJlični sistem«. Ta sistem 'temelji na na načelu vakuumske destilacije, ki je v ralbi itudli za dehidriranje živil. V Laboratoriju Wright so znanstveniki (hkrati s to napravo) 'predstavili dva svoja sodelavca, ki sta sama poizkusila živeti ob italki vodi v pogojih, kakršni čakajo bodoče vsem irske pilote. Prvi je bil 40-letni inženir Metzger. On je prebil v ta namen sedem dni v eksperimentalni vsemirSki kapsuli, v kateri je Kako važni so mikrobi in koliko dela še čaka 'znanost na item polju, kaže neka zagonetna vrsta mikrobov, ki doslej še nimajo svojega specifičnega imena. Znanstveniki jih imenujejo s kratico '»PIPLO«, kar pomeni, da so podobnli bakterijam »pleti-ropnetimonia«, to je tistim, ki povzročajo pljučnico. Prvič so mikrobe 'PPLO odkrili leta 1898 na Pasteurjevem zavodu v Parizu, kjer so dognali, da ti .mikrobi povzročajo neko vrsto pljučnice pri govedu. Lota 1937 so mikrobe PPLO prvič izolirali iz človeškega telesa, vendar je kmalu nato raziskovanje zamrlo. V zadnjih Uetih pa je zanimanje znanstvenikov za to vrsto mikrdbov tako naraslo, da prirejajo zanje posebna strokovna zborovanja. Na zadnjem zborovanju, k'i ga je priredila newyorška Akademija znanosti, se je zbralo 300 znanstvenikov iz desetih držav. Med znanstvenimli poročili je bilo najvažnejše tisto, ki ga je dal 'profesor medicine na Pennsylvanskem vseučilišču Harry Morton. Povedal 'je, da organizmi PPLO napadajo mnoge dele človeškega telesa. Profesor Morton sam jih je že izoliral iz prebavil in iz sečnih organov, iz očesnega tkiva in kožnih ran, in zlasti še iz tekočine v ar- tritičnih sklepih. Podgane, katerim je profesor Morton vbrizgal mikrobe PPLO, so zbolele na artritisu. Morda so torej ti, 'še premalo raziskani mikrobi odgovorni za razna obolenja človeških organov, in zlasti za artritična vnetja. KAKO SE ORIENTIRAJO KOMARJI? Komarji so za nas neprijetna nadlega, za znanost pa zanimiv predmet raziskovanja. Tako je na primer zoologe na Rut-gersovem vseučilišču zanimaila uganka, kako si komarji izbirajo svoje žrtve, in kako jih najdejo v temi. Doktor Lyle (Lajl) Hagmann je dognal med drugim, da suhi ljudje komarje večkrat bolj privlačujejo kot debeli ljudje; po njegovem 'mnenju je vzrok v tem, iker pri takih ljudeh telesno presnavljanje ]k>-teka hitreje. Hitrejše telesno presnavljanje se odraža v kemičnih sestavinah človeškega diha, in v količini toplote, katero izžareva. To hi 'bilo v 'skladu s čudovitim ustrojem, s katerim so opremljeni komarji za odkrivanje toplotnih virov in ki ga imajo v prednjih nogah. Toplotni valovi, ki jih sprejema vsaka noga posebej, omogočajo komarju, da se usmeri natančno proti cilju tudi v popolni temi, Le v svetlobi si pomaga tudi z vidom. Sredstvo proti rjavenju avtomobilov Avtomobilisti se običajno miti ne zavedajo, kako hitro prične rjaveti šasija njihovih vozil. Ko pride avtomobil iz tovarne, je nosilno ogrodje prevlečeno z zaščitnim lakom. Toda ta zaščitna plast prične kmalu pokati. To se dogaja bodisi zato, ker je strjeni lak precej krhek, po drugi strani pa zaščitno plast uničuje kamenje, 'ki pri vožnji ara slabih cestah udarja na nosilno o-grodje. Skozi drobne razpoke doseže vlaga kovino ih ta prične rjaveti. Korozijo kovine pospešijo dež, razstaljen sneg, predvsem pa še sol, s katero so posute zasnežene oziroma poledenele ceste. Če nosilno ogrodje ne negujemo, lahko nastanejo neprijetne in tudi' za vožnjo nevarne okvare na jekleni pločevini, zakovicah in vijakih. Družba Valvoline Oil Company je izdelala snov za preprečevanje rjavenja nosilnega ogrodja avtomobilov. Ta preparat, čigar trgovsko ime je »Tectyl 502«, sestoji iz zmesi mineralnega olja, specialnih voskov, snovi za preprečevanje korozije ter nekega topila. »Tectyl 502« vsebuje tudi poseben kemični preparat, ki navedene sestavine močno zlepi s kovinsko površino. Pronicanje vode na nosilno ogrodje avtomobilov preprečimo tako, da ta preparat z brizgalno pištolo razmažemo po kovinski površini. Prevleka zaščiti avtomobil za dobo treh do štirih mesecev. K-er Teotyl oblogo ne poškodujejo udarci kamenja, se obnese bolje kakor pa krhki im trdi laki. Avtomobil na sončni pogon Strokovnjaki znane družbe »Gener01-Electric« v New Yorku so izdelali prvi av^ ■tomobil na sončni pogon. 'Neobičajno vozilo je opremljeno s štirimi električnimi motorji po dve konjski moči za pogon na vsako kolo. Motorji dobivajo potrebni električni tok od akumulatorjev, ki jih stalno polnijo fotoelektrične celice, nameščene na avtomobilovi strehi. Ta pralik sončnega avtomobila razvija hitrost 80 kilometrov na uro 'in lahko vozi tri potnike odnosno 200 kg tovora. 'Avtomobilovi akumulatorji se polnijo tudi, če ni sončne svetlobe, a na njegove fotocelice deluje drug močan izvor svetlobe. Avtomobil so pokazali prvič javnosti na razstavi izumov v Chicagu. Vijaki iz nylona Nylon, najbolj znan pač po ženskih nogavicah, služi sedaj tudi za izdelovanje vh jaikolv ih zagofed. Prvo tovarno za vijake mjloma so postavili v Lyonu v Franciji. Vijaki, svedri ih zagozde iz nytlona imajo razne prednosti pred dosedahjimi iz jekla. Ne rjavijo, so 'prožnejši, držijo trdnejše, so manij občutljivi proti tresenju, dobit) izolirajo ih iso odporni proti raznim kemikalijam. 'Razen tega jih lahko izdelujejo v poljiulbni barvi, kar je 'Zlasti važno za pohištveno ih podobno industrijo. Nenavadna pečenka Britanski železniški delavec VVallpcare je lagodno obedoval ob progi pod daljnovodom visoke napetosti. Na lepem sta mu priletela v posodo izpod neba dva kosa pečenega mesa. Ni si znal razlagati, odkod nenadna pošiljka, toda vseeno je meso pojedel. Tovariši, ki jim je pripovedoval to dogodivščino, mu niso verjeli, čeprav je kazal oglodane kosti. Naposled pa so le ugotovili, za kaj je šlo. Iz jate divjih rac, sta se spustili dve proti zemlji, se toliko približali, da sta se tiščali in med žicami povzročili stik. Tok ju je v trenutku spekel. VEČ K0NKURZ0V V MINULEM LETU Iz pravkar objavljene statistike insolvenc (plačilne nesposobnosti), ki jo je sestavilo '»'Društvo za varstvo kredita 1870« izhaja, da se je število primerov plačilne nesposobnosti lani sicer dvignilo, da pa je še vedno pod številom predhodnih treh let. V letu 1961 je torej bilo 502 konkurzov (v letu 1960 484) in 301 (259) sadnih :]x> ravnav. (Kljub rahlemu 'povišanju primerov plačilne nesposobnosti v minulem letu, pa razvoj insolvenc v zadnjih petih letih •ne kaže znakov za vznemirjanje. Kot znano je število insolvenc poleg številke meničnih protestov (neplačanih menic) majzane-slivejši »barometer« gospodarskega »vremena«. P * | * 5 * /\ * N * O * B*R* /\ * N * J * E JACK LONDON: r()trizn a n je (Nadaljevanje) Da bi dokazal svojo poslušnost, sem se na staromoden način priklonil in vprašal: »In tako torej ničesar ne dobim za pod zob?« Mož je planil kvišku. Bil je velik rin močan, jaz pa sem bil tujec v tuji deželi — zato sem se naglo obrnil in odšel. Toda z^kaj nehvaležneš, sem se vprašal, ko sem zapiral za seboj vrtna vrata? Kaj za vraga mi je pa dal, da bi mu moral biti hvaležen? Ozrl sem se. Zagledal sem ga skozi okno. Vrnil se je k svoji pašteti. Po tem dogodku bi skoraj izgubil pogum. Šel sem mimo mnogih hiš, ne da bi sii upal potikati. Vse hiše so bile videti enake, enako negostoljubne. Ko sem tako prehodil nekaj ulic, pa sem se nenadoma otresel malodušnosti in se odločil, da poskusim srečo pri naslednji hiši. Stemnilo se je že, ko sem prišel do nje. Zavil sem čez dvorišče proti kuhinjskim vratom. Previdno sem potikal in ko sem uzrl prijazni obraz priletne ženske, ki mi je odprla, mi je šinila v glavo zgodba, ki sem si jo moral izmisliti. Vedeti je namreč treba, da je odvisen beračev uspeh največkrat od dobre zgodbe. Berač mora predvsem znati v ugodnem trenutku oceniti svojo žrtev. Ko je »žrtev« ocenil, pa ima že pripravljeno zgodbo, ki najbolj ustreza njenemu značaju in osebnosti. Za pripravo nima časa niti minute. Bliskovito mora "rjaniti lastnosti žrtve in si izmisliti nekaj, yar bo naredilo nanjo vtis. Potepuh, ki želi imeti uspeh, mora biti umetnik. Znajti se mora v vsakem položaju, brez obotavljanja. Imeti mora fantazijo, vendar pa idej za svojo zgodbo ne sme črpati samo iz nje. Vsebina zgodbe mora biti zapisana na obrazu tistega, ki mu je odprl vrata. Odvisno je od tega, ali je to ženska, moški ali otrOk, ali mu je lice prijazno, anor-da nameščeno, nasmejano ali zagrenjeno, dobrodušno ali zlobno. Zgodba je včasih odvisna celo od kratkovidnosti oziroma daljnovidnosti bodočega gostitelja. Večkrat sem že pomislil na to, da se moram za svoj pisateljski uspeh zahvaliti predvsem izkušnjam, ki sem si jih nabral v svojih potepuških časih. Da bi si prislužil vsakdanji kruh, sem bil prisiljen pripovedovati zgodbe — in sicer takšne, ki zvenijo resnično. Kadar stoji človek pred kuhinj-■ofjjimi vrati in ga žene neusmiljeni nagon samoohranitvi, se nauči govoriti prepričljivo. To pa je prvi pogoj, ki ga zahtevajo kritiki za pisanje dobrih povesti. Čvrsto sem tudi prepričan, da je bilo potepuško življenje tista šola, ki je naredila iz mene realista. Realizem je namreč edino blago, katerega lahko berač pred vrati zamenja za hrano. Spominjam se še, kako sem se nekoč lagal na policijski stražnici v Winnipegu N. V. 3 Sejem v Soročincu Raznoglaisne kričave in zmešane govorice se stapljajo med seboj in posamezne besede tonejo v tem vesoljnem potopu; nobenega krika ni mogoče razločiti. Samo to je mogoče jasno slišati, kako si gospodarji in mešetarji z vseh strani udarjajo v roke, sklepajoč kupčije. Polomi se voz, železo zveni, tleske se z ropotom zvalijo po tleh in človeku se zvrti v glavi, da ne ve, kam bi se obrnil. Znani naš kozak se je s svojo črnolaso hčerko prerival skozi množico sejmarjev: stopi zdaj k temu z tl a j k onemu vozu, oti-puje blago in sprašuje za cene, medtem ko se njegove misli neprestano pečajo z desetimi vrečami žita in staro kobilo, ki jo je prignal naprodaj. Njegovi hčeri pa se je na obrazu poznalo, da se ni nič kaj rada pehala okoli vozov / moko im pšenico. Misli in čustva so ji uhajala k platnenim šotorom, ']xxl katerimi so bili lepo obešeni predmeti, h katerim dekleta najbolj vleče srce: pestri trakovi, uhani, križci iz kositra, medi in srebra, nakita iz zlatih dukatov in podoben ceneni in dragi kimč. Medtem pa so jo zanimali razni prizori, ki jih na vasi ni mogoče videti: izredno sta jo zabavala cigan in kmetič, ki sta tolkla drug drugega 'p) rokah, da sta kričala od boli; potom pijani Žid, ki bi bil (Manitoba). Tistikrat sem hotel priti s kanadsko - pacifiško železnico na zahod. Policija je seveda zahtevala od mene zjgodbo, s katero sem jim tudi takoj postregel. Bili smo daleč znotraj dežele, zato nisem mogel storiti ničesar boljšega kot pripovedovati zgodbo z daljnega, širnega morja. Pri tem me niso mogli ujeti. Pripovedoval sem jim pretresljivo povest o svojem življenju na tovorni ladji, ki se je imenovala »Glen-more« (»Glenmore« sem videl nekoč usi-drano v San Franciscu). »Bil sem mornarski učenec na angleški ladji ...« sem začel, toda takoj so me prekinili, češ da ne govorim kot Anglež in tako sem moral svojo zamisel spremeniti. »Rodil sem se v Združenih državah, kjer so me tudi vzgajali. Potem so mi starši umrli in poslali so me k staršem mojih staršev v Anglijo. Odpluti bi moral čez Veliko lužo na ladji .Glenmore’ kot mornarski učenec.« Upam, da mi bo kapitan .Glenmore’ odpustil, kajti njegovo dobro ime sem na w in ni peški policijski stražnici temeljito o-črnil. Kakšna grozodejstva! Kakšna surovost! Kako satanski je bil pri izmišljanju vedno hujših kazni! Zato sem izkoristil priliko, ko se je ladja usidrala v Montrealu in pobegnil. Kaj pa počnem sedaj sredi Kanade in zakaj hočem na zahod, ko pa žive moji stari starši vendar v Angliji? Na to vprašanje mi je moja pesniška domišljija takoj preskrbela poročeno sestro v Kaliforniji. Ona je skrbela zame. Na široko sem se razgovoril o njeni srčni dobroti. Toda ti trdosrčni policaji me še niso hoteli spustiti iz rok. Najprej sem se torej vkrcal na »Glenmore«. Kje pa je bila ta ladja ves čas in kod vse je plula, preden som z nje ipobe-gnil? Sedaj sem se moral s temi kifeljci hočeš nočeš lotiti potovanj Okoli sveta. Premetavali so nas viharji v razburkanem morju, lica nam je bičal veter, na japonski obali smo se spoprijeli s strašnim orkanom. Spuščali smo sidro v vseh pristaniščih. Povabil sem jih s seboj na Kitajsko, v Indijo, Rangoou, prebijali smo se skozi led pri Kap Hornu, končno pa smo pristali v Montrealu. In nato so mi dejali naj trenutek počakam in eden izmed policajev je odšel v noč, medtem ko sem se jaz grel pri peči in ugibal, kakšno past mi bodo sedaj nastavili. Past je kmalu prišla in sicer skupaj s policajem, ki je malo prej zapustil stražnico. Nehote sem se zdrznil. Bleščeči, zlati uhani niso bili prav nič podobni ciganskemu lišpu, njegove kože ni prerijski veter pretvoril v rumeno usnje in tudi gu-ganja pri hoji se ni navadil po gorskih stezah. V teh očeh, ki so se zazrle vame, sem kmalu pudri babo; branjevke, ki so se skregale in druga drugo obmetavale s psovkami in živimi raki iz reke; moskal, ki je z eno rdko gladil svojo kozjo bradico, z drugo pa ... Kar začuti, kako jo je nekdo potegnil za vezeni rokav srajčke. Ozre se in zagleda fanta v belem suknjiču z bleščečimi očmi. Vsa se je stresla im srce ji je zabilo, kakor še nikoli, ne od veselja ne od žalosti: tako čudno im milo ji je bilo im ni si vedela raztolmačiti zakaj. »'Nič se me boj, srce, nič!« je zašepetal mladenič in jo prijel za roko. »Nič hudega me mislim!« »Mogoče res me misli nič hudega,« si je dejalo dekle pri sebi, »toda čudno mi je pri srcu ... lahko da me speljuje sam hudobec! Vem, da mi prav im vendar se ne morem premagati, da bi mu odtegnila svojo roko.« Oče sc je ozrl za hčerko in ji hotel nekaj teči. Zdajci pa zasliši ,‘pšenica’. Ta čarodejna beseda je storila, da se je nemudoma pridružil dvema trgovcema in ničesar ni moglo več odvrniti njegove pozornosti od pšenične kupčije. Ta pa je potekala tako: 111. »Ti, rojak, torej misliš, da naša pšenica ne bo šla?« je dejal mož, očividno malo-meščan iz kakega zakotnega trga, v širokih, otl smole in masti zamazanih prt enih hlačah, svojemu drugu, ki je nosil sinjo, na spoznal edinstveno modrino morja, ki se koplje v soncu. Oh težka naloga me je čakala. Okrog mene je stalo pet ali šest policajev, ki so me strogo opazovali, jaz pa nikdar v življenju nisem videl Kitajskega morja, nikdar še nisem bil pri Kap Hornu, niti v Indiji, niti v Rangoonu. Bil sem obupan. S strani tega starega, osivelega morskega volka mi je grozila propast. Kdo je bil? To sem moral spoznati, preden on spozna mene. Naglo sem moral ubrati novo smer, sicer mi ti hudobni policaji pokažejo smer, in sicer najprej v luknjo, potem pred sodišče, od tam pa zopet nazaj v luknjo. Toda kdor misli, da sem se v tem obupnem položaju zmedel, se moti. Vedro sem pozdravil starega mornarja, kakor da bi bil on moj rešitelj, ki me bo razumel in ki bo tem hudobnim ljudem, ki me ne razumejo, potrdil mojo resnično zgodbo. To je bila več mestih zakrpano haljo, na glavi pa je imel ogromno bulo. »Tukaj ni treba veliko premišljevati. Vrv si zadrgnem okoli vratu in se obesim na to drevo, da bom visel kakor klobasa z baj-tinega stropa o Božiču, ako prodamo eno samo mero.« »Ali misliš mene za norca imeti, rojak? Saj vidiš, da ni nobenega dovoza pšenice; midva sva edina,« je odgovoril mož v pr-tenih hlačah. »Lahko rečeta, kar hočeta,« je mislil pri sobi oče naše krasotice, ki ni preslišal nobene besede tega razgovora, »jaz sem pripeljal deset vreč 'tega blaga.« »Če ima kje vmes svoje rdke hudič, ti vse blago nič ne koristi, pa najsi ga imaš samo ti,« je odvrnil mož z bulo na glavi. »Kakšen hudič?« je vprašal mož v prte-nih hlačali. »Ali si 'slišal, kaj si pripovedujejo ljudje?« je odgovoril mož 4. bulo na glavi in postrani pogledal svojega druga z resno zaskrbljenimi očmi. »Kaj pa?« »Vidiš, pristav — naj bi si nikoli več ne oblizoval usten za gosposko slivovko! — je odkazal sejmu tako prekleto mesto, da na njem nc bo mogoče prodati niti enega zrnca. Pa poči od jeze, če hočeš! Ali vidiš staro shrambo ob vznožju hriba! (Radovedni oče naše krasotice je stopil bliže, da bi mu ue ušla nobena besedica.) V tej shrambi od nekdaj straši zlodej in nobenega sejma še nova vloga, ki sem jo moral zaigrati. Iz obrambe sem prešel v protinapad, njegova vprašanja sem prekinjal in njega samega bombardiral z vprašanji. Preden naj bi me »rešil«, sem moral preiskati njegov značaj. Na srečo je bil zelo ljubezniv pomorščak in torej lahek plen. Med mojim stalnim spraševanjem pa so policaji postajali nestrpni. Končno mi je eden izmed njih ukazal, naj potegnem jezik za zobe. Umolknil sem. Medtem, ko sem molčal, pa sem vneto razmišljaj in mrzlično pripravljal besedilo za naslednje dejanje. Zvedel sem dovolj. Bil je Francoz. Potoval je skoraj vedno na francoskih tovornih ladjah, le enkrat na angleški jadrnici in končno — kakšna sreča — že dvajset let ni bil na morju! Policaj ga je zaprosil, naj me izčrpno izpraša. (Dalje prihodnjič) ni bilo tu, da se ne bi 'pripetila kakšna nesreča. Včeraj pozno zvečer je kolovratil tam mimo okrajni pisar, kar pogleda iz podstrešnega Okna svinjski gobec in zakruli tako, da so mu kar mravljinci lezli po hrbtu. Zdaj pa se naj pojavi še rdeči jopič!« »Kakšen rdeči jopič je to?« Našemu pozornemu poslušalcu so se ježili lasje na glavi. Ves prestrašen se ozre, namesto rdečega jopiča pa zagleda svojo hčer in fanta, kako sta stala objeta in si v najnežnejšib izrazih izkazovala svojo ljubezen, ne da bi se menila za kakršno koli rdečo haljo na tem svetu. To je pregnalo staremu kozaku ves strah in ga zopet spravilo v dobro voljo. »Tako, tako, rojak, kakor vidim, si mojster, kar se tiče Objemanja, jaz pa sem se šele četrti dan po svatbi naučil poljubljati in Objemati svojo pokojno Hvesko in še za to se imam zahvaliti svojemu kumu, ki mi je bil za druga in me poučil.« Fant je takoj opazil, da oče njegove ljubice ni bil izmed preveč brihtnih in je na tej podlagi hitro zasnoval načrt, kako bi ga pridobil na svojo stran. »Ti me najbrž ne poznaš, očka,« je dejal, »jaz sem te pa takoj prepoznal.« »Je že mogoče.« »Ge hočeš, ti lahko povem tvoje krstno ime in kako se pišeš pa sploh vse, kar sc tiče tvoje rodovine: ti si Solopij C er cvik.« »Res je, Solopij čerevik.« (Dalje prihodnjič) 0 fuiuedkm mm (Nadaljevanje in konec »Po kom jočeš, drobni moj deček?« »Po bratcu in sestrici,« je odgovoril deček in jokal še huje. Ker se ni dal utola-žiti, je povodni mož odšel. Deček je nato zaspal. Takrat je prišel zopet povodni mož po prstih in ga odnesel v tretjo sobo. Ko se je deček prebudil, je spoznal, da ga je bil povodni mož prenesel v posteljico iz suhega zlata, ki je stala sredi sobe, tudi zidane iz samega zlata. Vse, kar je bilo v njej, je bilo iz naj čistejšega zlata; mizica, stoli in igračke. Deček je slišal že mnogo o čarobnih zlatih zakladih, nikdar pa si ni mogel predstavljati tolikega bleska, ki ga je sedaj slepil v oči. Očaran je segel po zlatih igračkah in se igral. A ne dolgo. Spomnil se je očeta in matere ter zopet glasno zajokal. Prihitel je povodni mož in ga vprašal: »Po kom jokaš, drobni moj deček?« »Po očetu in materi,« mu je odgovoril deček in jokal glasno, preglasno. »Ali sta oče in mati dražja ko čisto zlato?« se je čudil povodni mož, ki ni poznal niti očeta niti matere, pa 'tudi ne bratov in sester. »Dražja,« je rekel deček. Povodni mož je šel in nabral vse bisere, ki so jih skrivale globočine njegovega vodnega kraljestva. Vsul jih je pred dečka, tla je segel kup do stropa, in vprašal: »AH sta ti oče iin mati dražja tudi od teh biserov?« Deček je moral zatisniti oči, da ga 'toliki sij ni oslepil. Iskrilo in svetilo se je, kakor bi vse naokrog gorelo. Odgovoril je povodnemu možu: »Zaman si prizadevaš, da bi našel ceno mojemu očetu in materi. Dražja sta mi od zlasta in biserov, dražja ko ves svet.« Povodni mož je spoznali, da ne bo mogel dečka z ničimer utolažiti. čakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel previdno v naročju iz vode in ga položil spečega na breg. Tu ga je še čakala njegova revna obleka, ki jo je bil slekel, preden je šel v vodo. Povodni mož je poiskal /epe na njej, jih napolnil s samim suhim zlatom in z biseri ter odšel. Deček se je prebudil iz sna. in spoznal, da leži na bregu ob vodi. Vstal je in se oblekel. V resnici ni vedel, ali se mu je vse to, česar se je spominjal o povodnem možu in njegovem kraljestvu, samo sanjalo ali je resnično doživel. Ko pa je segel v žepe ter otipal zlato in bisere, je spoznal, da se mu ni sanjalo, marveč da je vse gola resnica. Stekel je domov k očetu in materi, bratcu in sestrici. Našel jih je vse jokajoče, ker so vsi mislili, da je utonil. Veselja ni bilo zato ne konca ne kraja. Ker jim ni manjkalo zlata in biserov, je odslej 'tudi revščina pobegnila od njih in se je mednje naselila sreča. Postavili so si lepo novo hišo in srečno živeli v njej. Deček se je še hodil kopat, toda samo .takrat, ko ni bilo naliva. še takrat le v ‘plitvino, kamor povodni mož ni zahajal. iPovodni mdž se je vrnil v svoje vodno kraljestvo in bil sila žalosten. 'Mislil je, da hrani v svojem gradu najdražje zaklade sveta. Sedaj pa je spoznal, da 'poznajo ljudje še večje dragocenosti, imajo očeta, mater, brate 'in sestre, katerih povodni mož ni imel. To ga je tako razžalostilo, da je jokal tri dni neprenehoma, da so se stresali bregovi in so vode glasno šumele kakor ob povodnji. Nato se je napotil, da preišče vse skrite kotičke svojega kraljestva, če se morda ne skrivajo v njih dragocenosti, katerih do tedaj ni našel. Električni tok, življenjski motor gospodarstva V okviru vsakoletne 'tiskovne konference so minuli teden merodajni možje, ki skrbijo, da ima dežela Koroška vsak dan luč v hišah, hlevih in delavnicah, da imajo stroji v gospodarstvu in gospodinjstvu ter industriji silo, ;ki jih poganja, podali obračun za minulo leto. Iz izvajanj, 'ki so jih podali gg. direktorji KELAG-a ing. J e-r a n , ing. M a 11 in dir. D a c h e i n e r, navajamo glavnih podatkov. Poraba električnega tolka v letu 1961 je znašala 652 milijona kilowattnih ur {proti 586 milijonov kvvh v letu 1960). Spričo ugodnega gospodarskega razvoja pa računajo v letu l9h2 z novim povečanjem potrebe po električni struji. Proračun družbe za leto 1962 znaša 419 milijonov šil. Impozantne številke, pa ni nič čudnega, kajti KELAG je s svojimi 1560 uslužbenci sodi med največja podjetja v deželi. Pa še nekaj številk. KELAG je lani imela 104.215 odjemalcev toka (leta 1960 99.563). Slučaj je nanesel, da je 100.000 odjemalec bil prav na Južnem Koroškem, znamenje, da si vsaj KELAG trudi, da s svoje strani odpomore, kolikor more — zapostavljenosti tega dela ozemlja naše skupne Koroške. Odjemalci so plačali za tok 285 milijonov šil. Dohodki družbe iz toka so bili za 10 procentov višji kot lani. Kar se pa cene toka tiče, so pojasnili gospodje ravnatelji, je le-ta na Koroškem zato nekoliko višja kot v nekaterih drugih zveznih deželah, ker je KELAG šele po drugem zakonu o podržavi j en ju leta 1948, ko je bila ustanovljena kot deželna električna družba, prevzela zelo zanemarjeno in nedostatno razdelilno mrežo ter nedostatne vire energije to je lastne elektrarne. Njena prva naloga je zato bila izgradnja razdelilne mreže. Ob prevzemu leta 1948 je bilo v deželi samo 2500 km električnega omrežja, sedaj ga pa je 8000 km. Najbolj boleča točka družbe je v tem, da mora električno energijo kupovati pri zveznem koncernu (Ver-bundsgesellschaft) in ta je mnogo dražja kot energija proizvedena v lastnih elektrarnah. Oti 652 milijonov kwh razdeljene energije lani, jih je bilo samo 143 milijonov kwh proizvedenih v lastnih elektrarnah KELAG-a. Druge deželne družbe pa imajo to prednost, da so deželne uprave pred drugo vojno že pravočasno zgradile zadostne elektrarne, ki so sedaj že amortizirane ter stane energija samo kolikor znesejo obratni stroški in ti so pri vodnih elektrarnah minimalni. Tok pri Verbundsgesellschaft je pa tudi zato dražji, ker mora le-ta v svojih termičnih elektrarnah uporabljati dragi premog, da rudarji ne izgubijo kruha. Položaj se bo nekoliko izboljšal, ko bo začela obratovati leta 1963 elektrarna v Kazazah, na katere gradnji je KELAG udeležena z 20 odstotkov stroškov in bo zato Vti'c šci&a (Nadaljevanje s 4. strani) krajerjov, bi ga b’li kor dali, pa ta kujnšna je vzava anšlije an zeks. Vidte dovžbroje je na "šlieje še čistu doaru unspodvu, jas sm sa hujšega bov. V lete Lojani moti, pa Ti tista rožanska Spi el a, pa še Minca udkor mi je tista kujnšna uralc ventova sm sa dekličov koj bol /jugilbov. Ku srna budiva z materju duo-mu zot, srna čistu tihu 'bova. Ku srna bova nbart ži druč na štem kroji, sm pa bol pučosnu začav hod’t. Moti su ma pa tuj p usti i, su t’k videli, če n’s kne pridem duo-mu pridem pa jiutre. Sov sm gr nan brieh, da sm biev som. Sieduv sm gr na an paj, pa še vse anbart premisluv k’k je bovu. Pa sm št’k pugruntov. Vsega štega je biev učžeb pušic — tisti pušic, kierega sm si 5t’k Želov, mi je prnesuv največi nesreču. Buoli bi bovu, da bi ga in’kol kne biev' duo-buv. Zatuo sa pa v mojem živleju nikol fcni-sm venč kaj pujazuv, če kni švu vse pu mojem. Zmirm sm si t’k misluv, t’k k’kr samu pride, je še najibuoli. Koj vieš, kik bi bovu če bi sa nam vsa noše žele spov-nuve —? Zdaj pa, pust je biev dovh, pa je zadeli glih t’k minuv. Vseka rieč mo anbart svoj — konc. imela pravico do 20 odstotkov proizvedenega toka po lastni ceni. V tem letu pa namerava KELAG začeti gradnjo še ene nove elektrarne, vendar na vprašanje, kje bo ta in ali bo morda na Obirskcm, direktorji niso hoteli ničesar »izdati«. Zadeva je »tajnost« tudi zaradi tega, ker bi na kraju nove elektrarne naglo poskočila cena zemljišč! Posebno težko 'poglavje je takozvana preostala elektrifikacija. Blizu 96 odstotkov vseh gospodinjstev oz. gospodarstev na Koroškem je že priključenih na električno o-mrežje. Le 4,3 odst. jih še čaka na elektnič- Ali v športu res ni meja? Majhno je število športnikov, ki postavljajo nove svetovne rekorde, zato so pa tem večjega občudovanja vredni njihovi uspehi, za katere skoraj ne 'bomo mogli dobiti več izrazov, da bi jih mogli pravilno označiti. Tako se zdi človeku, ko bere poročila o najnovejših uspehih vrhunskih športnikov sveta, kakor bi živel nekje v pravljični deželi in bi doživljal take bajne uspehe, katerim se čudi ves kulturni svet. Sicer vemo, da so rekordi dokaz zdravega rodu in borbenih ljudi, vendar nam je tudi jasno, da človeške zmogljivosti niso brezmejne. Toda rezultati, ki jih postavljajo razni športniki sveta zlasti po olimpijskih igrah v Rimu, nam pričajo, tla so bili v veliki zmoti oni, ki so že pred leti začrtali meje nekaterim športnim panogam. Vse so tako-rekoč postavili na glavo atleti sedanje dobe, za katere ni noben tek dovolj hiter, noben skok dovolj visok in noben met dovolj dolg. Oglejmo si samo nekatere rekorde, ki so bili postavljeni prav v zadnji dobi. Skok ob palici 4,896 m! Ameriški podčastnik v mornarici, 24-let-ni John Uelses, je o priliki nekega nedavnega tekmovanja v New YoHku v pokriti dvorani (Madison Square Garden) skočil s palico 4,883 m in s tem postavil nov rekord ter podrl prejšnjega, en teden starega (4,83 m). Ne glede nato, da se registrirajo v Ameriki tudi rekordi v dvoranah, le tega ne bodo priznali; po predpisih za svetovne rekorde morajo višino dvakrat izmeriti (pred in po skoku), kar se pa v New Yorku ni moglo zgoditi, kajti navdušeni gledalci so vdrli na tekmovalni prostor in so strgali prečko (preko katere se skače) in vzeli njene kosce kot spomin s seboj. 24 ur pozneje pa je omenjeni atlet v Bostonu dokazal, da njegov uspeh v New Yor-ku ni bil slučajen, kajti skočil je še više, namreč 4,896 m ali skoraj 5 m! Tu pa so pristojni krogi storili pravočasno vse mere, da gledalci niso mogli vdreti na tekmovalni prostor in je bila s tem sodnikom dana možnost, da so še enkrat zmerili višino. Sedaj si pa predstavljajmo, kaj pomeni skoraj 5 metrski skok v višino! Vzemite dolgo palico, odmerite 5 m in jo postavite ob svoji hiši! Ne boste mogli verjeti, da more človek tako visoko skočiti. 800 m v času 1 minute, 44 sek. in 3/10 24-letni Novozelandec Peter‘Sneli je prav v kratki dolbi postavil tri nove svetovne rekorde: v teku na eno miljo, v teku na 800 jardov in v teku na 800 m. Slednja dva je postavil pri enem in istem teku, ker so sodniki registrirali tudi tek na 800 m. Za tek na 800 m je rabil 1:44,3 min. S tem časom je izbrisal najstarejši svetovni rekord, katerega je branil atlet Moens s časom 1:45,7 min. od leta 1955 dalje. Ker smo že ravno pri rekordih, bi poklicali v 'spomin še nekaj 'bajnih rekordov, ki so bili postavljeni lansko leto. Ruski atlet Brumel je skočil v višino 2,25 m z lastnim zaletom in samo z odrivom noge. Pol metra nad tvojo glavo bi splaval, če si visok 1,75 m. Neverjetno, toda zgodilo se je pa le! Amerikanec Ralph Boston je skočil v daljavo 8,24 m. Vzemi mero in izmeri to daljavo, toda zunaj ob hiši, ker sobe običajno niso tako dolge. Čudil se boš. In smučarski skoki! Mladi Slovenec Šlibar iz Tržiča je polete1! 141 m daleč v novem svetovnem rekordu. Kakšen napredek no luč. Vendar tudi ta nizki odstotek predstavlja 35.000 prebivalcev! V letu 1962 je v ta namen predvidenih v proračunu KELAG-a 4.3 milijone šil. (poleg prispevkov drugih oblasti, kot agrarni urad). Med drugim je predvidena elektrifikacija Lepene v občini Bele. Vprašanje preostale elektrifikacije je zelo pereč problem in gre zadeva počasi naprej. Računajo, da bi v petih letih 'bila izvedena do konca, toda čakati bodo morali najdalje tisti kraji, ki bi jo najbolj potrebovali, namreč osamljeni gorski zaselki in samotne kmetije, ki sedaj od kmetijskega gospodarstva že itak težko žive in od kod največ ljudi »beži z dežele«. In prav tem krajem, ki so kot nalašč za tujski promet, grozi, da postanejo pustota! Se pa razume, da vprašanje elektrifikacije ni zgolj zadeva deželne električne družbe ampak dežele kot take! od leta 1904, ko je najboljši Srednjeevro-pejec Nemec Gruber skočil 19 m daleč. In še celo vrsto onakovrednih rekordov v raznih panogah, ki se ugotavljajo z urami-štoparicami in merijo z motri, bi lahko navedli. Toda naj zadostuje to in si oglejmo nekoliko telovadbo, ki je dandanes dosegla neverjetno višino in se izredno razširila na vseh kontinentih sveta. Telovadbo, ki ima v svojem programu najprimernejše telesne vaje tako za meščana kakor za podeželskega človeka: sodobna ritmična gimnastika, dinamična talna telovadba ter spretnost in ipogum v moderni orodni telovadbi so činitelji, ki zavzemajo zelo važno mesto v današnji telesni vzgoji. Nad 50 narodov, odn. držav je včlanjenih v mednarodni telovadni zvezi, v kateri igrajo glavno vlogo z Rusi, Japonci, Amerikanci na čelu: Nemci, Finci, Čehi, Švicarji, Poljaki, da ne omenjam Kitajcev, Bolgarov, Italijanov, Jugoslovanov (Slovenec Cerar!) in drugih. Letošnje tekme za svetovno prvenstvo, ki bodo meseca julija v Pragi, bodo šele pokazale pravo sliko in moč narodov na telovadnem polju. Spričo izrednih priprav pri vseh in izenačenosti najboljših, bi bila vsaka napoved glede izida zgolj ugibanje. Ivo Kermavner # SMUČANJE - SVETOVNA PRVENSTVA CHAMONIN - VELIkT USPEHI AVSTRIJSKEGA ZASTOPSTVA Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji — na zelo slabo organizirani prireditvi, kjer ni manjkalo protestov in celo nacionalnih nasprotij — je dosegla smučarska ekipa avstrijskih alpincev fantastične uspehe in je v generalni razvrstitvi ponovno dokazala, da je še vedno brez konkurence. Lanskoletni smučarski „velikani” iz vseh držav so morali prepustiti svoja mesta mladim, popolnoma novim tekmovalcem, ki se bodo v dveh letih — torej do olimpijade v Innsbrucku — razvili v izkušene in vzdržljive smučarje. V mladini je bodočnost. V celotni Franciji so razočarali neuspehi domačih tekmovalcev, v Avstriji pa vlada splošno veselje, saj takšnih us|K'liov naši smučarji že dolgo niso doživeli. Rezultati: DAME: Veleslalom: 1. Marianne Jahn — A; 2. Erika Netzcr — A; 3. Joan Hannah — USA. Slalom: 1. Marianne Jahn — A; 2. Maricllc Goit-schel — F; 3. Erika Netzcr — A. Smuk: Christl Haas — A; 2. Pia Riva — I; 3. Barbara Ferries — USA. Kombinacija: I. Marielle Goitschel — F; 2. Marianne Jahn — A; 3. Erika Netzer — A. MOŠKI: Veleslalom: 1. Egon Zimmermann — A; 2. Karl Schranz — A; 3. Martin Burger — A. Slalom: 1. Charles Bozon — F; 2. Guy Perillat — F; 3. Gerhard Nenning — A. Smuk: 1. Karl Schranz — A; 2. Emile Viollat — F; 3. Egon Zimmermann — A. Kombinacija: 1. Karl Schranz — A; 2. Egon Zimmermann — A; 3. Ludvvig Leitner — NEM. ZAKOPANE - VREME NT NAKLONJENO Snežni naleti in meteži, celo viharji močno ovirajo uspešen potek svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah. Tekmovanje v specialnih skokih na 70-m skakalnici in v skokih za kombinacijo je moralo hiti preloženo zaradi neugodnih vremenskih razmer. Avstrijsko zastopstvo sc za medalje ne ho moglo |x>tcgovati. Največje upe za dobro uvrstitev imata skakalca Eggcr in Lcodoltcr, tekači pa bodo zavzeli mesto med zadnjo tretjino tekmovalcev. Evrovizija ln> prihodnjo nedeljo prenašala skoke na 100 m skakalnici. Začetek l>o približno oh 12. uri. HOKEJ NA LEDU Na gostovanju po Švici je KAC premagal lanskoletnega prvaka HC Davos s 5:2, Langnau 12:7 in Grollhappcrs Ziirich 6:1. Državno prvenstvo mladinskih ekip sc tudi bliža koncu. Popolnoma brez konkurence je mlado moštvo Celovčanov, ki je doslej zmagalo v Kitzhuhlu z 29:0(!), v Innsbrucku 5:0 in na Dunaju s 3:0. Tako so mladim hokejistom preostala le še srečanja na domačem terenu, pri katerih ni pričakovati presenečenj. r?£ tujina HUM pilijo: Spoštovani! V listu »Naša luč« sem črtal naslov vašega lista, ki izhaja na Koroškem, »Naš tednik - Kronika«. Pa tudi tukaj na Danskem mi je že prišel v roke vaš list. Kljub temu da je bil že star, sem ga z veseljem vsega prečrtal. Zelo zanimiv in poučen je, poleg tega pa ima zelo veliko 'lepega bra-nja. Zato sem sklenil, da se bom naročil tudi na ta list, tako si bom vsaj poleg »Naše luči« krajšal prosti čas z branjem tudi tega lista. Upam, da boste tako dobri in moji želji ustregli, za katero se vam že v naprej za-hvalj ujem. Moj iskren pozdrav! Anton Zot TitmsUa o&£Ft<2- Bistrica v Rožu. — Sobota, 24. 2.: Lebensborn (IVh). — Dramatičen film iz tretjega raj'ha. — Nedelja, 25. 2.: Der Vikischutz vom Schliersee (IVa). — Sreda, 28. 2.: Paradics und Feuerofen (la-f-f). — Barvni dokumentarni film o današnjem Izraelu, ki ga predvajajo zelo spretno. Film zelo priporočamo! Borovlje. — Sobota, 24. 2.: Der letzte Zeuge (IVa). — Umor nekega otroka privede do preiskave in do prenagljene obtožbe nezakonske matere. — Nedelja, 25. 2.: Es griitlcn die Sleme (Ha). — Veder pustolovski film o dveh nemških izseljencih, ki v neki revoluciji obvarujeta otroka predsednika. — Torek, 27. 2.: Eme Kugel im Lauf (IVh). — Kriminalni film slabše vrste. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 24. in 25. 2.: Held meiner Traume (III). — Ljubezen treh deklet do nekega pilota. — Veseloigra. — Sreda, 28. 2.: Blut und Sporen (IVh). — Film iz divjega za-pada. Neki farmar se maščuje nad morilci svojega brata. Miklavčevo. — Petek in sobota, 23. in 24. »I-Grafen Bobhy (IVa). — Veseloigra. Grof BohtS* mora preoblečen v žensko spremljati Ivogalo dekle, ki si jo končno pridobi za ženo. Miklavčevo. — Petek in sobota, 23. in 24. 2.: Die Brucke (111++). — Skupina nemških otrok, še napol otroci — mora hraniti brezsmiselno nek nevažen most pred Amerikanci tik pred koncem druge svetovne vojne. — Nedelja, 25. 2.: Das schone Ahonteucr (III). — Doživljaji mlade Angležinje, ki išče v Franciji svoje sorodnike in najde vdovca s sinom, ki ga potem poroči. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 24. 2.: Em Weib wie der Satan (V). — Nemoralen film, ki ga je treba odklanjati! — Nedelja, 25. 2.: Der k. u. k. Ma-noverschreck (V). — Brezokuscn film iz vojaškega življenja, ki ga odsvetujemo. • SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 26. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Za ženo in dekle. — 18.00 Koroške pesmi. - TOREK, 27. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Ura pesmi. — SREDA, 28. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 1. 3.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. — PETEK, 2. 3.: 14.15 Poročila, objave. — .Jirabosnj I kov smeh”... — SOBOTA, 3. 3.: 9.00 Od pesmi cU. pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 4. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. QLEDALI$ČE V CELOVCU Petek, 23. febr.: Polenblut. — Sobota, 24. tebr.: Der Besuch de n alten Dame. — Nedelja, 23. febr., ob 15.00 uri: Die Macht des Schicksals. — Torek, 27. febr.: Die Macht des Schicksals. — Sreda, 28. febr.: Der Besuch der alten Dame. — Četrtek, 1. marca: Polenblut. — Petek, 2. marca: Der Barbicr von Sevilla (premiera). — Sobota, 3. marca: Die Macht des Schicksals (zadnjič). — Nedelja, 4. marca, ob 15.00 uri: Der Barbicr von Sevilla. — Začetek predstav ob 19.30 url. * ZAHVALA ZA PRIJAZNOST Vsem cenjenim naročnikom, ki so te dni obnovili svojo letošnjo naročnino, se za njihovo prijaznost lepo zahvaljujemo. S tem so naredili upravi uslugo in prispevali svoj skromni dele/, k vzdrževanju tako pomembnega domačega tednika. Želimo jim mnogo posnemovalcev! MALI OGLASI P A S S A P - PLETILNI APARATI Kdor kupi Passap, kupi kvaliteto! — Predvajanje, pletilni pouk in ugoden nakup volne: Pletilni in volneni bar. Klagonfurt - Celovec (nasproti kapucinski cerkvi). Mala kiiuctija v I x>gi vesi v ob Vrbskem jezeru 7. lopo stanovanjsko hišo in skednjem, s štiri in ]m>1 ha njiv in travnikov tor tremi govedi, se da v najem. Natančnejša pojasnila daje Janc/. Koschier, pd. Kovač v Logi vesi, pošta Vrba (P. Velden, a/W. S.). Iščem rabljen .športni otroški voziček za dvojčke. — Ponudi«; poslati na upravo ..Tednika” pod značko ..Srečna mati". Športni kotiček List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelee. — "«iskama Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.