IZDAJA CP WORW.TSKT TIŠIM -UREJUJK UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI URED-GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 14. AFRTTA 1962 ST. 43 m4f JCmL IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1938 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH- LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO HITREJŠA POMOČ POSAMEZNIM KOLEKTIVOM Elektroindustrija našega okraja je v letošnjih prvih dveh mesecih dosegla v fizičnem obsegu proizvodnje 27% večji uspeh kot lani v jftem obdobju. To je znaten uspeh, saj si od te industrije veliko obetamo. Prav tako je bila uspešna kemična industrija, ki je povečala proizvodnjo za 25 odstotkov, večjo proizvodnjo je prav tako dosegla črna metalurgija nadalje industrija lepenke, grafična in druge. Toda precej podjetij in celotne dejavnosti so ostale skoraj ob istih uspehih kot lani. Tekstilna industrija, ki zajema tretjino gospodarske zmogljivosti, je povečala obseg proizvodnje le za 1,76 odstotkov. Kar pa še posebno moti - tri dejavnosti: kovinska, lesna in industrija usnja in obutve so ostale znatno pod lanskim nivojem. To pa je zmanjšalo celotni uspeh, tako da je končno povečanje industrrske proizvodnje v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani šlo navzgor samo za 1,56%. Ko bo na seji Izvršnega odbora OO SZDL v Kranju razpravljali o teh problemih, so ugotovili, da je tem dejavnostim in kolektivom potrebna večja, hitrejša in načrtna pomoč/ Gre predvsem za zastoj v prodaji oziroma v izvozu, oskrbe t surovinami, obratnih sredstev, za nejasne perspektivo in podobno. Kako pa bi te težave odpravili pa je stvar zlasti notranje organizacije, odnosov v kolektivih, sodelovanja s sorodnimi podjetji in podobno. Sprejeli so stališče, da je treba te probleme čimprej zbrati in jih predložiti zborom proizvajalcev oziroma občinskim ljudskim odborom. Hkrati naj bi ti organi razpravljal! o nekaterih Problemih delitve dohodka in pravilnikov v tej zvezi, zakaj v zadnjih mesecih 60 se že pokazale do-Wea« Izkušnje. Enoten nas v: vr 1SCU ŠE NADALJE TEŽITI ZA POVEĆANO PROIZVODNJO MLEKA Zadnje dni marca so Imeli svoje seje strokovni odbori pri Zbor-nlcl za kmetijstvo in gozdarstvo okraja Kranj. Sklepe, ki so jih ti odbori sprejeli, Je razen drugih točk dnevnega reda obravnaval v četrtek na svoji tretji redni seji tudi upravni odbor Zbornice. Poljedelski odbor je upravne- Skladno z že začrtanimi razvojni mu odboru predložil sklepe, -ki so se nanašali na pogodbeno sodelovanje, na proizvodnjo semenskega krompirja in na pridobivanje zemlje. Sedanja oblika pogodbenega sodelovanja je trenutno še interesantna, vendar jo bo potrebno že naslednje gospodarsko leto vsebinsko izpopolniti. — Poljedelski odbor je predlagal, naj bi že v spomladanski sezoni zadruge s sodelovanjem zajele vso proizvodnjo na svojem območju in si tako zagotovile odkup vseh presežkov iz te proizvodnje. Zadruge bi morale tudi enotno nastopati glede odkupa presežkov kmetijske proizvodnje kakor tudi glede odnosov oziroma politike do kmeta. Isto velja tudi za prodajo na tržišču. Glede proizvodnjo semenskega krompirja so pristojni menili, naj bi letos strnjeno področje za proizvodnjo semenskega krompirja dokončno uredili. Sajenje elitnega semenskega materiala iz uvoza je na področju okraja najbrž negospodarsko, zato naj bi sadili najvišje razrede le na strnjenih področjih. Na četrtkovi seji je upravni odbor Zbornice razpravljal tudi o /sklepih odbora za živinorejo ln odbora za gozdarstvo ter o proizvodnji mleka in razvoju ter stanju mlekarstva na Gorenjskem. mi smermi družbenih obratov bo treba v prihodnje težiti za povečano proizvodnjo mleka. Mlekarski obrati in proizvajalci mleka bi nedvomno laže vsklajcvali medsebojne interese, če bi so združili. Enotni nastop na trgu, kakor tudi nastop do proizvajalcev in zadružnikov, pa bi bil olajšan, če bi vsi mlekarflfej obrati na Gorenjskem ustanovili 'poslovno združenje. V letu 1965 predvidevamo, da bo znašla letna potrošnja mleka in mlečnih izdelkov na osebo 220 kilogramov, to je toliko, kot je bilo povprečje v zahodnoevropskih državah leta 1959. Da bo taka potrošnja iz domače proizvodnje mogoča, mora družbeni in zaseb- ni sektor proizvesti v tem letu 7-a potrebe prebivalstva približno 30 milijonov litrov mleka, za prehrano živine pa še nadaljnjih 10 milijonov litrov. Skupna proizvodnja bi tako znašala 40 milijonov litrov. Perspektivni plani razvoja živinorejske proizvodnje na družbenih posestvih že predvidevajo povečanje proizvodnje mleka. S tem v zvezi pa bodo potrebna tudi precejšnja investiranja v izgradnjo potrebnih objektov, za nakup živine in za pridobivanje zemlje. Za četrtkovo sejo upravnega odbora je bila predvidena tudi razprava o strokovnem izobraževanju kmetijskih in gozdarskih delavcev ter sklepanje o sofinansi-ranju strokovnih šol, vendar je bila ta točka preložena. Pač pa je upravni odbor potrdil zaključne račune Zbornice, Okrajne zveze kmetijsikih zadrug in Kmetijskega zavoda za preteklo leto. - P. Caka jih velika JESENICE, 13. aprila - Jeseni- , upravnih odborov ekonomskih ška Železarna in delavci so bili enot> 32 lepo okrašenih volišč so 2«n0S ^iv PTaZTlićno razP°- I odprli že ob 4. uri zjutraj, kjer so ložem. Volih so organe delavske-i najprej volili železarji nočne iz- da samoupravljanja, in sicer centralni delavski svet, 20 delavskih svetov ekonomskih enot in 11 ICE — Jeseniški železarji so včeraj na 32 voliščih izvolili organe delavskega samoupravljanja v Železarni. Foto: F. Perdan DRUŽBENO SAMOUPRAVLJANJE V ZDRAVSTVENEM DOMU Leto prvih izkuše USPEŠNO DELO SVETA ZAVODA — UTRJEVANJE DELOVNIH SKUPNOSTI Nova zdravstvena zakonodaja, ki Je v veljavi približno poldruga leto, je tudi za zdravstvene zavode predvidela podobno upravljanje, kot ga poznamo pri gospodarskih organizacijah. Zdravstvenim zavo porodništvo in ginekol y ToUn-°5rante Pmbulante v Iskri, Tekst 11 lndusu, Savi in pi* l-V dom je priporočila decentralizacijo upravljanja in izvolitev sveta -1 Svet ima 17 članov- 7 risniM). družbeno-polltičnega organa zavoda, ki naj kot predstavnik držav-1 lekt iva ZD m Kranj, 14. aprla — Danes dopoldne bo v pr »štorih Delavskega doma v Kranju otvoritev »pomladanskega potrošniškega sejma. Ta sejem, ki ga je, kot vse podobne prireditve v Kranju, pripravil zavod Gorenjski sejem, bo odprt do 19. aprila. Tokrat se bo potrošnikom nudila še večjn ugodnost nakupa najrazličnejših potrošniških artiklov kot navadno. Občutno pomnoženo število sodelujočih trgovskih podjetij in proizvajalcev (sodelovalo bo tudi več podjetij, ki imajo svoje sedeže Izven območja našega okraja) zagotavlja pestro izbiro potrošniškega blaga, razen tega pa seveda tudi konkurenčne cene. Posebnost letošnjega spomladanskega sejma Jc, da bodo na njem sodelovale domala vse slovenske tovarne čevljev in vodilni izdelovalci konfekcije. Gornji prizor, ki ga Je naš fotoreporter posiel na enem Izmed preteklih sejmov v Kranju, dokazuje, da Je za take prireditve in ugodnosti ki jih nudijo, med prebivalci veliko zanimanje. s tem so od tu tudi člani 0M proizvajalcev. Vendar ne f»l bivališča odbornikov, mar*1 njihovo ocenjevanje stvari *! posebno za njihov stik z ^ za čut odgovornosti do ljsl» njihovih potreb v kraju, kje' bili izvoljeni. Pri tem zadejS^ marsikaj ne gre tako. kota* leli in kar velja za tista »fc* žele« in »iz centra«. Pteb« oziroma volivci marsikje nev znali povedati, kdo so a?* predstavniki v občinskem odS'' niti kdo so poslanci v repubi* ali zvezni skupščini. PrevK v redko jih vidijo. Krivda pa ne zadene 8«» v bornike. V večini gre za rti* kako naj bi te stike vipOJS* jih razvijali m utrjevali. W ustava oziroma statuti obe* V" verjetno morali nakauti 0 oblike samouprave v komar delovnih in krajevnih skupor Vsekakor pa gornji priSJSf na občutek zapostaviJenesS * bonvkov. kar privede do s* unanja med njimi, v dvom v*!' joktivnost in do nepravih* & ve med deželo in certtror K. M. STAFFT* ML\T>OSTI v ftKOFJI LOKI Preteklo soboto je bil nt V# nem tr?u slovesen sprejem š f-to mladosti, ki *c jo > »• žilo preko 2000 šolske n*j*» letos so v fck. loki apnM1 lokplno štafete: Iz Poljmi* Selško doline ter i* Rak*. >>u ne nal'ee je sprejel prefetfe Občinskega komMeja LMS | Talar, govoril pa je ob tej pr* nesli tov. Ciril Jek>v*ek. bmsv nik Občinskega odbora 8ZIH U PREMIKI V KRAJEVNIH SXUPNOSTIH V tem tednu so imele *tn vse podkomisije za vanw vzgojo v cestnem proroeui. It lujejo na področjih knj»v skupnosti v kranjski občini, r prve seje. Ob tej prilotaos izvolili predsednike in «e dr nili za posamezne zadoliitvt sobno skrb so posvetili pres* dela in dolžnostim. Kazalo a udariti, da so bile te sej« ■ kod še posebno živahne. Oto precej dela. Te podkomisij delovale samostojno, veodi bodo vezane na občinski tac*' - C. SOBOTA, II. .-»nritji V Razgovor o turizmu r— na Gorenjskem I Velik porast gostov in iznajdljivosti - Dotrajane sredstev ■ V treli letih se povečal za 43 odstotkov -morala biti skrb vseh g organizacij ■ Otipljive i prostorov Turizem je za kranjski okra! vsekakor ena Izmed pomembnejših panog gospodarstva. Prav zaradi tega «o že nekaj le: v najrazličnejših organizacijah na Gorenjskem številne razprave o potrebah turizma in o njegovem razvoju. Kb'ub temu pa so zelo pogoste govorice, ćej$, da je o turizmu ia njegovom uspešnem razvoju le več govorjenja kot pa dejanskih gospodarskih uspehov. Kaj jc res in kaj ni res — so nam v sredo povedali nekateri ljudje, ki delajo na tem podrcćj'J. KM A S ČASOM mm - Še vedno premalo gljivosti - pomanjkanje je avtomobilski promet Turistična propaganda bi podarskih in družbenih gube, ker ni parkirnih Božo černe VSESTRANSKI FGRAST »Mnoge govorice so večkrat neutemeljeno«, je začeli razpravljati tajnik Gorenjsko turistične zve-ze. *Xavcdel bi samo nekaj podatkov, ki prepričljivo zagovarjajo lahko le vsestranski porast. Medtem ko ie bilo leta 1956 na Gorenjskem 9lafg vseh gostov jih je bilo lani 212.175. Občuten je tudi porast nočitev za isto obdobje od 349.487 na 820.450. Ta':o ugodne statistične ugotovitve niso samo rezultat prizadevanja turističnih ali gostinskih delavcev temveč vseh, ki so v posredni ali neposredni zvezi s turizmom. Porast pa prav tako ne gre samo *a račun živahnejših poletnih sezon, temveč je porast značilen tudi za zimske sezone in zgodnje (poletne predsezone:) oz. pozne sezone (poletne posezone) Seveda pa je potrebno upoštevati, da na Gorenjskem še nimamo razvitih zubskih centrov (kot jih imajo v Avstriji, Italiji, Švici ali Franciji) m da prve oblike takšnega centra šele dobiva Kranjska gora. Razumljivo je. da so nočitve in število gostov edino merilo razvoja turizma, kar pa se mora odražati tudi v premetu. Ce upoštevamo, da je domač gost potrošil dnevno 1200 dinarjev, tujec pa 2400 dinarjev kar prav gotovo niso pretirani zneski, lahko zaitliučimo da je bilo leta 1359 na račun turizma eno milijardo in 5 milijonov dinarjev prometa, lani pa 1.187,315.000 dinarjev. Znaten porast prometa je bil dosežen tudi v menjalnicah, ki jih je bilo leta 1959 le Sest, sedaj pa so že v raznih trgovinah, potovalnih agenH]ah, na poštah in v hotelih. Porast promete « lota 1959 do lani pa znaša od 132,980.000 na 3*.S.OO nO dinarjev. In če še upoštevamo znatno živ p*, i ^izletniški enodnevni turizem, ki Ima bolj ali m. ni r**crewcij-ski značaj, in mladinski turizem - vse veO J* novih mladinskih ca m po v - jo dovolj Jesn... da so vse govorice o počasnem napredku tvvizma hV iprevl-čene, čeprav ne bi smeli zanikati, da bi bili z ve*jo prizadevnostjo lahko doseženi še boljši rezultati.* Bine Leber »CAS JE POMEMBNEJŠI, KOT SO CENE« »Prenekateri menijo, da je neprizadevnost turističnih in gostinskih delavcev vzrok 6labo zasedene zgodnje ali pozne sezone, kar vsekakor ni res, čeprav obstajajo doslej še neizkoriščene oblike turizma tudi v tem času (prirejanje rrznih večjih prireditev v turističnih centrih). Upoštevati moramo, da je v Jugoslaviji približno 70 odst. državljanov, ki so vezani na izkoriščenje dopusta s svojimi otroki. Torej večina v poletnem času, ko je večina gostinskih zmogljivosti zasedenih. V ostalem času, čeprav so vsi kurjeni hoteli na Gorenjskem odprti skozi vse leto in imajo 20-50 odsf. nižje cene kot v glavni sezoni, pa so bolj ali manj prazni. Za primer naj navedem Pclas hotel v Portorožu. Omenjeni hotel ima v poletni sezoni ceno dnevnoga penziona 3500 dinarjev in poizkus, da je v pozni ali zgodnji sezoni znižal ceno tudi na 500 dinarjev, ni dal nikakršnega efekta oziroma večjega obiska gostov. Cas je torej bolj odločilnega pomena, kot pa so lahko cene. Takšna je zr.deva glede domačega tržišča, medlem ko je nekoliko drugačna situacija na tujih tr-JiSčih. Zmogljivosti posameznih gostinskih podjetij so s pogodbami največkrat tudi 180 odst, oddane, izkušnja pa kažejo, da je realizacija teh pogodb le 80 od6t. Do takšne diskriminacije lahko pride zaradi tega, ker je pogodbo moč samo tri dni pred njeno veljavo razveljaviti. V treh dneh j« potem težko nadoknaditi izgubljeno, čeprav je moral ta ali oni hotel pred tem odpovedati ponudbo še tako ugodne pogodbe. Poseben problem so pri nas tudi investicije v turizem, ki ga bistveneje brez sredstev ni več moč razvijati, saj so sedanje zmogljivosti v mnogih primerih maksimalno izkoriščene. t Za primer bom navedel Bohinj, kjer so bili v zadnjem času skoraj povsem prenovljeni Zlatorog, Hotel pod Voglom in hotel Jezero. Vložena sredstva v vse tri obrate so precejšnja, toda lani je bil promet v primerjavi z letom 1959 že trikrat večji. To potrjuje misel, da urejen lokal sam po sebi vabi goste in sili strelno osebje k solldnejšemu delu. Z drugimi besedami: smotrno investiranje lsnko obrodi lepe sadove. Seveda pa je investiranje v gostinske objekte precejšnji problem,'ker gre vedno za znatnejša sredstva, ki pa jih sama gostinska podjetja ne morejo zagotoviti. Lanskoletni zaključni računi podjetij! na Bledu kažejo, da je z amortizacijo skupno razpoložljivih Kakšen je gospodarski uspeh in katere so najvidnejše pozitivne strani razvoja turizma v zadnjih treh letita na Gorenjskem? In kakšne so slabe strani v dosedanjih prizadevanjih turističnih in gostinskih dc'avcev za razvoj turizma? Kakšen je uspeh turistične propagande? Kako so gostje zadovoljni s postrežbo, udobnostjo, zabavnimi in drugimi prireditvami v naših turističnih središčih? Kakšni so problemi avtomobilskega premeta v zvezi s turizmom TakSna ;n podobna vprašanja so bila predmet razgovora v našem uredništvu, na vprašanja pa so odgovarjali: Božo Cerne — tajnik Gorenjske turistične zveze, Mojca Horjak — referent za napredek tuiizma pri Gorenjski turistični zvezi, Bine Leber — tajnik Gostinske zbornice za kranjski okraj, Adolf Stopar — šef odseka za promet pri Tajništvu za notranje zadeve OLO Kranj, Bogdan šanca — predsednik Sveta za blagovni promet pri ObLO Radovljica in Rudi Stopar — šef Turistične agencije »Izletnik«, Kranj. le 60 milijonov dinarjev, kar komaj zadošča za popravo na novo sezono, dopolnitev inventarja ali pleskanje. Komune pa tudi nimajo sredstev za takšne investicije. V proračunu radovljiške občme' 1» predvideno za turizem le 3 in pol milijona dinarjev za sam Bled pa komaj 1,200.000 dinarjev ' Podoben primer je tudi v Kranju, kjer je govora da bodo letos uredili gostilno pri Muyerju in n-ka tere objekte v Preddvoru in na Jezerskem pa Je že danes vprašanje, če bo za to dovoli sro-i stev.« J Bogdan šanca DOTRAJANOST ZMOGLJIVOSTI ZASKRBUUJE »Letos smo v precej ugodnejšem ncložaiu kot smo bli prejšnja leta, ker smo lahko prj*X no izdelali cenike tako za domače kot tuje tržišče To- ŽZZ™Vi Ukrepi' * povzroči določene pozitivne in negativne spremembo x*t»a\ česar bodo tudi v turizmu Precejš^Sice Uki- nje5!/° 't "i ^zon,sko g^tinstvo, občine pa ne bodo več dobivale deviznih razlik ki so za nek danjo blejsko občino znašale predm° 5? Jonov dinarjev (lani so bile nekoliko manjše) Močno zaskrbljujoče in slaba stran našega turizma so že nekaj let gostinske zmogljivosti. Sredstev, da bi se lot,1i novogradenj, »1 tedanje zmogljivosti pa eo m.v^krat dotrajane. V Večina primerih je Xtvl5rJ" i?W da^'.^tva za Bled je glede tega ,*o v posebno težavnem položaju. Za poletno sezono sicer razlagamo t 2500 posteljam,, v preostalem črsu na jih i^mo komaj !Ln?£ F061™ ,n«*WU>t. Da bi se lahko izognili temu problemu, nimamo šc perspektive ker spet ni na razpolago sredstev. ' Hkrati s tem so v precejšnji zMregi zaradi nove festivalne dvorane. Ta objekt Je bil namenjen, da * Yf leto lahko imeli v njem razne prire- drtve, ki bi zadrževale goste na Bledu, toda vsaka večja prireditev odpade, ker za Roste izven leme 52! "S**-, nekurUivih nimamo prostora. Taksne ugotovitve torej narekujejo, da bomo morali prej ali slej priti tudi do sredstev, ki bodo namenjena za^mvesticije v turizmu, kot so bili to pri- TvLlT*1*letih *nekatere dru*e ~- Adolf Stopar PROMET ZAHTEVA PARKIRNE PROSTORE . »Ugodne prometne razmere vsekakor ugodno vphvajo tudi na uspeh turizma. Vse hitrejši razvoj motonzacije pa se mora nujno odražati tudi v gospodarskem uspehu gostinstva in turističnih središč. Vprašanje pa je, koliko so gostinci in turistični delavci že naredili, da bi omogočili vse večjemu številu tako domačih kot tujih turistov, da se zadržijo na Gorenjskem. Lani je bilo na obmejnih blokih našega okraja 113.000 vstopov in izstopov tujih gostov, kar pomeni 100 odst. porast v primerjavi z letom 1930 (5(3.000). Toda tujci ne vedo, kje naj • bi se ustavili, ker ni urejenih parkirnih prostorov niti ob glavnih cestah, ].'re to- 0 rej v tem, da bi se morali razvoja turizma, U % Je lahko v naSom okraju nadvse pomemlma ge- S) spodarska panoga, lotiti 9 skupnimi močmi in ie % z mnogo večjim prizadevanjem kot doslej. Bogdan Fajon Razgovora o turizmu na Gorenjskem, ki Je bil v našem uredništvu, so se udeležili: (od leve proti desni) Rudi Stopar (šef Turistične agencije »Izletnik« Kranj), AdoU Stopar (šef odseka za promet TNZ OLO Kranj), Bogdan Sanca (predsednik Sveta za blagovni promet pri ObLO Radovljica) Božo Cerne (tajnik Gorenjske turistične zveze), Mojca Horjak (referent za napredek turizma pri Gorenjski turiitKSnl zveri) in Bine Leber (tajnik Gostinske zbornice za kranjski okraj [Uli SOROtTC. U. april* W z naših komun „Kdo je za u Ob takem pozivu so odborniki ObLO Kranj na svoji zadnji seji potrdili precej stvari, ki zanimajo občane. Naj naštejemo nekatere: SEVEROVZHODNA STRAN te občine (Od Krvavca preko Jezerskega do Storžiča) ima izredne pogoje za razvoj turizma. Zato 60 ustanovili poseben zavod za proučevanje turističnega razvoja severovzhodnega območja občine. Tovarna perila in pletenin SPIK se bo priključila k tovarni Mera. To so odborniki izglasovali na predlog delavskih svetov zainteresiranih kolektivov. Dejavnost Špika se bo postopoma preusmerila v proizvodnjo elektrotehničnih stikal. To zagotavlja kolektivu lepše možnosti za razvoj. DOM JLA v Kranju 60 izročili kolektivu Iskre. Seveda v sporazumu s kranjsko garnizijo JLA. Iskra bo to stavbo preuredila in porabila za koordinacijski center svojega združenja. V pritličju pa bodo razstavili artikle, ki jih izdelujejo. Ribiški družini Kranj so dodelili Savo od jezu pri tovarni Tck-stilindus v Kranju do občinske meje pri Zbiljskom jezeru, Kokro z vsemi pritoki in jezera v Preddvoru, na Jezerskem in v Bo-bovku. Priprave za oddajo „Pokaži, kaj znaš" Radovljica. 15. aprila - V sredo je bila seja komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri Svetu za splošne in notranje zadeve ObLO Radovljica, ki so se je udeležili tudi: AčoU Stopar, načelnik odseka za promet TNZ OLO Kranj ter upravitelji šol in vrtcev. V glavnem so razpravljali o organizaciji tekmovanja ».Pokaži, kaj znaš«, ki je v okviru akcije -Cestni promet je za vse«. Tekmovanje v tej oddaji bo razdeljeno na tri kategorije po sta- V novih pogojih dela so se dokaj dobro znašli Na kratkem valu Sjj V prvem tromesočju je ONZ ObLO Radovljica izdal 3!) registrskih tablic za motorna kolesa in 33 za osebne avtomobile. V lanskem letu pa so registrirali 16 tovornih in 19!) osebnih avtomobilov, 1(»9 motornih koles in 2 specialna avtomobila. Tako je v radovlji-čki občini brez mopedov 1218 vseh motornih vozil. £ V dvorani kina Radovljica bo v ponedeljek, 16. toga meseca, ob 20. uri koncert »Slovenskega okteta«, ki ga prireja Delavska univerza. £ Planisko društvo v Radovljici bo za prvomajske praznike odprlo Valvasorjevo kočo, medtem ko bo koča nn Begunj-ščici zaradi neu-rodnih vremenskih razmer odprla predvidoma do 10. maja. 9 Na cesti III. reda v Radovljici pred tovarno »Almira« in med Radovljico in Lescami sta predvideni avtobusni izo-gibališči. £ Tistim učiteljem, ki poučujejo prometno vz.to.jo, bodo AVTO-MOTO DRUŠTVA nudila brezplačen pouk za pridobitev vozniškega dovoljenja. Samo praktično vožnjo bodo plačali, medtem ko bo teorija brezplačna. 9 Občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je sklenila, da se imena vinjenih voznikov in tistih, ki jim bodo odvzeta vozniška dovoljenja, v celoti objavijo v časopisu. £ V Bohinju bo 3. in 4. avgusta II. zlot planincev — železničarjev. Za čimboljši uspeh zleta izdaja F D »Železničar« — organizator tega zleta — poseben bilten, pokroviteljstvo pa sta prevzeli ZTP Nova Gorica in Ljubljana. £ Za varnost pešcev bodo Radovljici pred kinom postavili prometni znak: PARKIRA NJE PREPOVEDANO - DOVOLJENO ZA KOLESARJE Tudi največja krajevna organizacija Socialistične zveze v loški občini — imenujejo jo »mestna«, ker deluje na področju mesta — je že izvedla svojo izredno konferenco. Z izrednimi konferencami skušajo v organizacijah SZDL v škofjeloški komuni rešiti nekatera organizacijska in kadrovska vprašanja, ki bi v prihodnjo lahko neugodno vplivala na delo Socialistične zveze. Na konferenci te organizacije, ki ima včlanjenih 90 odstotkov vseh volivcev, so največ govorili o stanovanjskih problemih, predvsem .plode na slabo stanje hiš v starem blem bo v prihodnje reševala posebna komisija, ki so jo imenovali na konferenci; njena prva naloga pa je: strokovno pregledati vse hiše v starem delu Škofje Loke. Sprejeli so tudi nekaj predlogov v zvezi z reševanjem problemov otroškega varstva, in nekaterih drugih komunalnih vprašanj. Zelo prav je, da so navzoči dali konferenci tudi idejno-politično vzdušje, čeprav so bili na dnevnem redu skoraj izključno komunalni problemi. Predsednik mestne organizacije Mirko Brezovec mi je dejal, da je delo v 32-članskcm odboru dokaj delu mesta, kjer stanovalcem gro- j zaživelo, da pa bo treba v smeri zi celo nesreča, saj se trhla OStre8-| utrjevanja organizacijskih oblik šo ja lahko vsak čas podro. Ta pro-1 mnogo dela. — Z> rosti, razen tega pa bodo v tako imenovanem predtekmovanju nastopili tudi predšolski otroci iz otroških vrtcev. Tekmovanje v šolah na teritoriju nekdanjih občin radovljiške komune naj bi bila končana do 15. maja. Izbrali bodo reprezentance, ki bodo preizkusile znanje iz cestnoprometnih predpisov na področnih tekmovanjih 25. maja. Najboljše trojke iz področnih tekmovanj, pa bodo nastopilo na zaključnem tekmovanj", t. j. v oddaji -Pokaži, kaj znaš«, ki bo 15. junija v dvorani kina Radovljica. Da bi bil program oddaje pestrejši, so predvidene vmesne glasbene in recita-Cijake točke. Ker na tej oddaji ne bodo mogli nastopati tekmovalci v kabinah kakor v istoimenski oddaji RTV Ljubljana, bodo tekmovalci prejeli testne POle, na katerih bodo podcrtavali ustrezna vprašanja, ki ne bodo lahka. Testne pole bodo dobili namreč le učenci iz višjih razredov, medtem ko bodo trojke i£ nižjih razredov odgovarjale ustno na različna, toda enako težka vprašanja. Sklenili so, da bodo nagrade kolektivne. Najboljši tekmovalci te oddaje bodo predvidoma jeseni nastopili v okrajnem Merilu, nato pa v republiškem. - St. S. Uspeh konferenc so si zagotovili že s pravočasnimi pripravami Z načrtnimi pripravami na letošnje letne konference osnovnih organizacij ZK so v škofjeloški občini pričeli že decembra lani, zato ni čudno, da 60 tokrat mnogo bolj uspele kot v prejšnjih letih Na njih so namreč obravnavali predvsem tisto problematiko, ki je za posamezne osnovne organizacije najbolj pereča - to so problemi podjetij, v katerih te delujejo, z vidika gospodarjenja, upravljanja, nagrajevanja itd. Povsod so bila poročila dovolj kritična in konstruktivna. Na prvem skupnem sestanku s sekretarji so sprejeli sklep, naj osnovne organizacije še pred konferencami skličejo pripravljalne sestanke, ki naj bi se Jih udeležili tudi člani občinskega komiteja ZK. Kasneje (januarja in februarja) je ObK posvetil vsebino dveh sestankov zgolj pripravam na konference. .Letni obračuni komunistov so se v Skofji Loki pričeli januarja, zadnja letna konferenca pa je bila 3. aprila. Iz poročil, ki jih je zbral občinski komite, lahko zaključimo, da so v pripravah na konference manjših organizacij sodelovali le sekretarji, v večjih — kot v Jelovici, Predilnici, MLIP, Niku, KZ v Gorenji vasi, Cešnjlci in LTH pa celotni sekretariati, medtem ko so v treh novoustanovljenih osnovnih organizacijah (v škofjeloški osemletki, v gimnaziji in Zdravstvenem domu) sestavili poročila po trije člani organizacije. Osem konferenc osnovnih orga-nizaci je bilo odprtega značaja in se jih je udeležilo večje število nečlanov, od katerih pa so le redki sodelovali v diskusiji (razen nekaterih direktorjev, ki niso člani Zveze komunistov). Vseh poročil še ni, vendar lahko že sedaj ugo- tovimo, da je na 25 konferencah govorilo 182 članov oziroma povprečno 7 na eni. V razpravi e<> najbolj obdelali gospodarske in idejno-politične probleme, zelo slabo pa kadrovska vprašanja. V smislu zaključkov III. plenuma CK ZKJ so člani tokrat izvolili več novih sekretarjev, ki bodo letos vodili delo v osnovnih enotah. - j. 2. LESCE — Ze nekaj dni Je na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah živahno. 24 tečajnikov iz Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Celja, Novega mesta, Kranja, Radovljice in z Jesenic se vadi v ■» tornem letenju s šolskimi letali. Tečajniki bodo ostali na letališču v Lescah še okoli 10 dni. Naš fotoreporter jih Je zalotil na startu. Foto: F. Perdan Široko zasnovan delovni program Pred kratkim je imela osnovna organizacija RK v Podbrezjah svoj občni zbor. Ze takoj na začetku lahko ugotovimo, da obisk ni bil najboljši, zlasti še, če upo- PRIPRAVE NA DAN MLADOSTI Skofja Loka, 13. aprila - Na seji sekretariata ObK LMS so sinoči analizirali delo v času proslav Dneva MDB in izdelali podroben razpis Z« medsebojno tekmovanje cenovnih organizacij Ljud. mladine v škofjeloški občini. - Potem so zastopniki vseh društev in organizacij razpravljali o proslavah za Dan mladosti. Ker so imeli udeleženci več predlogov za pro-program, so se zedinili, naj pripravljalni odbor vse te predloge zbere in jih nato vskladi. da ne bi morda prišlo do zmešnjav z datumi itd. — 2. števamo, da vključuje organizacija 180 članov. Tudi poročila niso bila pripravljena posebno skrbna Zato so posredovala le medlo sliko o delu v preteklem letu. Razprava pa je to vrzel zapolnila, hkrati pa je ugotovila, da Jc bilo delo organizacije v minulem letu zelo plodno. Akcije so dobro uspele, zlasti še krvodajalska. -Razprava, v katero je posegel tudi predsednik občinskega odbora RK Kranj Jože Kobal, je posredovala tudi precej napotkov prihodnje delo. Posebno skrb bedo namenili preventivi in razrurr. zdravstvenim predavanjem. — C« bodo uspeli, bodo izvedli še sdrav-stveno-prosvetni tečaj. Skrbeli bodo tudi za podmladek RK na soL za krvodajalstvo in Se za nekatere druge akcije v letošnjem letu. C. DVA OBČNA ZBORA V Pševem pod Joštom bosta • nedeljo, 15. aprila, kar dva občr« zbora, in sicer krajevne organia-cije SZDL in krajevne organirs-cije RK. — Za oba zbora se * proizvodnji nekoliko zaostal. ^ skupno proizvodnjo, vendar <» vedno za spoznanje nad dru.-ko. V tem obdobju so izdelal: kaj nad 62.000 ton jekla. 0Z 8Z sobota, ti »orila 1"*? Pred okrajno revijo dramske dejavnosti Priznanje programski politiki in resnemu delu V zadnjih mesecih se Igralske družine Svobod In prosvetnih druftev v kranjskem okraju mrzlično pripravljajo na revijo dramske dejavnosti. Predvsem so odrska delo. s katerimi bodo l«ra'ci nastopili na reviji, oblikovali v kar najbolj čvrste odrske realizacije. Prijav« po občinah kažejo naslednjo podobo: kranjska občina Je prijavila 11 dramskih del, radovljiška 6, jesenlVca 7, škofje'očka 4, medtem ko tržiška občina na okrajni reviji ne bo sodeloval^. Posamezne občinske komisije ni^o imele lahkega deh, saj so morale iz prijavljenih uprizoritev bUtččlti največ po d-e. Tako k;»ž.e trenutni izbor, da bo okra::;! rev'":« nosrodova'a 7 aH 8 dromskih uprizoritev. Seveda pa obstaja možnost, da se bo to število še spremlnja'o, saj se obetajo nekatere nove prijave. Zaradi zakasnelih prijav ko bol Najprej pomisi:mo, kakšne 80 začetek okrajne revije nekoliko' značilnosti letošnje pro^famskf zavlekel. Po prvotnem načrtu bi, politike. Cc smo na lanski reviji se morala začeti 15. aprila. Okraj- | ni kom'siji torej ne kače drugega, kot preložiti začetek revije za nekaj dni. Pa tudi sicer se bo letošnja revija razlikovala od tistih iz prejšnjih let. V preteklosti je bilo v navadi, da so bila vsa prijavljena dela uprizorjena v istem kraju. S tem pa večina predstav ni zabeležila najboljšega obiska. Letošnja revija pa ne bo vezana na isti kraj. temveč bodo posamezna dela uprizorjena na tistih odrih, ki obetajo čimboljši obisk. Nekaj predstav bo n. pr. v Krn nju, pa v Skofji Loki, na Jesenicah itd. Okrajna revija naj bi bila v glavnem zaključena konec tega meseca. Služ:!a bo za izbor tekstov dveh ali treh najbolj kvalitetnih uprizoritev, ki bodo zastopale kranjski okraj na reoubliški reviji dramske dejavnosti. Ta bo letos od T. do 12. maja v Novem mestu. Naposled pa bo sledila Še zvezna revija na Hvaru. To bo konec julija. Preuranjeno bi bilo govoriti o končnem rezultatu revije, predvsem pa o tem, katere igralske družine imajo največ možnosti za udeležbo na republiški reviji. Taksna ugibanja tudi ne bi najbolje učinkovala na sodelujoče ansamble. Ne bo pa odveč, če bomo iz splošnih zapažanj izluščili nekatere poteze, ki dajejo letošnji manifestaciji dramske kulture na Gorenjskem značilno podobo. ugotovili, da so igralske družin« pri izboru odrskih tekstov bolj prožne, predvsem pa kritično, tedaj lahko letos to ugotovitev še bol) poudarimo. Naši igralci -amaterji Segaj«, v glavnem po sodobni literaturi, v nobenem primeru- pa j'm re moremo očitati slabega okusa in CSneacett, Med 28 dramskimi deli, koUkor fio jju prijavile iaralske družine no občinah, je le malo tak'h tekstov ki zaradi preživelo idojnosti in dramaturško Šibkosti, ne bi sodili na revijo. Torei govorimo o dramski literaturi, ki bi jo lahko na.ši Kulturne vesti #) Mala kulturno življenje so -< sekcija »Svobod"« ra 1 Bolrniski B-ii je minulo so'roto in nedeljo upT'ZOTUS na do""a""m odru znano OrsveVO m'adnsko igro »Lepota in zver«. Rezijo in priprave za uor'zoritev je vodT STANKO PTSFK, vodja tc mladinke igralske skupine. Kljub temu, da je vsebina pravljična, je vendarl« po svoji Ideji aktualna in poučna v\ današnji čas. Prikazu ie namreč zgodbo, kako se človek soet poplemen;*\ k čemur pripomoreta čarovnik Hokusooku« in Zmajčck. Mladi igralci-rmat^rji so se ze'o potrudili, le da dokaj zahtevnemu dc'u niso bili povrom kos. Ob vsem tem pa ob koncu IsthkO zapišemo. >V/Cmi ga s scb°i v kajulo,« sem dejal Curtisu, "in iill naj poskrbi za niegovo roko.« Sunde je bil namreč pri vsem tem staknil precej neprijeten urez na roki. »Ali si ti v redu?« sem vprašal Dicka. »Da, odlično,« je odgovoril. Pogledal sem nazaj. Za ladjo sta se valili po zalivu dve ravni i vi i °V' na skaI*' prcd ka,ero smo hi,i privezani, pa sc je pojavila debela postava. Bil je Lovaas. Stal jc tam in nas nekaj časa nepremično in molče opazoval, potem pa sc jc obrnil in odšel proti tovarni. »Ali ne bi hotel prevzeti krmila?« sem dejal Dicku. »Rad bi se pogovoril s Sunde jem.« »Kam naj krmarim, kapitan?« »Sognefjord,« sem odgovoril. »Plujemo v Fjaerland.« $ 6. poglavje TUKAJ JE POKOPAN MRTVEC Preden sem odšel po stopnicah, da bi se pogovoril s Sundejem, sem še stopn v navigacijsko kabino in določil naš kurz. Nebo je bilo precej oblačno in hotel sem, da bi bili tedaj, ko bomo pluli pred. Sognefjordmimo vseh čeri. Preteklo soboto se jc ansambel Cufarjevega gledališča na Jesenicah predstavil svojemu občinstvu s šesto premiero letošnje gledališke sezone. Pripravil je krstno uprizoritev novega mladinskega dela S. Skufca: Punčka sanja. Na sliki: segava trojica — lutki Perunika in Storžek (Marjane* in Bojan Čebul j) in njun prijatelj Goljat. Pri mladini in odraslih Jc nova uprizbrltev naletela na topel sprejem. Filmi, ki jih gledamo ROCCO IN NJEGOVI BRATJE — Luchino Visconti jc eden izmed treh italijanskih filmskih ustvarjalcev, ki jih v resnici lahko imamo za začetnike italijanskega novega realizma (Roberto Rosscl-lini, De Sica, Visconti). Vse Visconti jevo izpovedovanje (Ossessionc, La terra trema, F>el!issima, Senso, Lc notti bianehe) je pravzaprav ena sama velika zgodba o človeku, njegovem življenju in ustvarjanju. V »Obsedenosti« je pripovedoval o ljudeh z dna, v film t-»Zemlja drhti «je ustvaril epsko zasnovano zgodbo o ribičih prole tarcih, »Bellissima« pa jc morda ena najlepših pripovedi o ženi materi proletarki. Vsi Viscontijevi junaki prvih del zorijo v prole tarec. Razred sc spreminja iz razreda po sebi v razred zase. Gr« torej za osveščanje, za idejno zrelo in napredno umetniško sno vanje. »Rocco in njegovi bratje« je film, ki je pravzaprav nadalje vanje poti, ki jo jc Visconti začel s svojo Obsedenostjo. To je glo boka in humana pripoved o ljudeh ter preprosta, kakor je prav zaprav preprosto življenje. Ves film preveva pravzaprav ena sama poezija življenja; globoka vera v človeka, v dobroto in v rasi človečnosti v človeku. Tone Pavček pravi v neki svoji pesmi: »Treba Jc veliko preprostih besed, kakor kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi ztšl1 s pravega pota« — in — »Treba jc veliko, veliko tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas...« V tem je pravzaprav •/. Prav zaradi tega pa je konec filma morda le nekoliko nenavaden. Nenavaden za celotno podobo, ki jo je film ustvaril v nas za celoten film sploh, »Luka hoče nazaj; hoče nazaj v okolje vasi ne jugu Italije. Tudi Rocco si želi to. Na velikih cestah, kjer rastejc nove hiše, nove stolpnice, ko odhaja od nas, je nekoliko sam, osam ljen. Toda nikakršne rešitve — vsesplošne mislim — ni v tem. Morda je enkratna rešitev posameznika. Toda takšni ljudje kot j« Luka, rastejo po vsej Italiji. Viscontijev film je torej zrelo umetniško delo, skladno v izrazu in v vsebini, film je idejno bogat In vseskozi prepričljiv. Visconti nas je tako skupaj z znanim naprednim italijanskim književnikom Pratolinijem in pa z galerijo velikih igralcev vnovič presenetil. Film jc vreden ogleda. — J. K. Nisem se natančneje pozanimal o vseh podrobnostih plovbe, pa tudi sicer bi bilo precej težavno vnaprej upoštevati vse mpžne .spremembe pri tokovih. Toda kurz, po katerem sme pluli, sja označevala dva svetilnika in okoli njiju bomo morali manevrirati. Tako sem vrisal naš kurz v zemljevid in potem stopil na palubo. Medtem ko je Dick spustil brzinometer v vodo, sem Jaz držal krmilo. Ko se je vrnil, sem mu povedal kurz, razdelil straže In hotel oditi. V tem trenutku sem v mesečini opazil, da je Dickov obraz bled in Čudno mlad. Okoli očesa sc mu Jo pojavila temna lisa. »Si jo grdo staknil?« sem ga vprašal. »Ah to,« je dejal in se prijel za oko. »To ni nič važnega. Prekleto trdo glavo Je imel.« »Je drugače vse v redu?« »Hvala. V redu. Samo nekoliko hladno je. Ali mi ne bi mogel dati kakšnega plašča?« Odprl sem omaro za obleko in mu vrgel plašč. »Poslal ti bom VVilsona. da te bo zamenjal,« sem dejal in odšel po stopnicah. Medtem ko sem stopal po stopnicah navzdol, sem slišal skozi napol odprta vrata kajute Sundejev glas. »Moram vam reči gospodična, da prav ničesar ne vem,« Je pravkar dejal. Pri tem je kratko in boleče vzkliknil. »Oh — žal mi jc, da vas boli.« Jillin glas jc zvenel mehko in to-lažilno. »Tako, zdaj je že bolje. Roka bo kmalu spet v redu, gospod Sunde. Toda silno si želim, da bi mu pomagali.« »Rad bom storil prav vse, kar morem gospodična.« Obstal sem na začetku hodnika. Zaradi mojih gumijastih podplatov me nista slišala prihajati. Skozi odprta vrata sem lahko vidri Jillin odločilni in pozorni obraz. Sedela je nasproti potapljača ?a mizo in držala njegovo obvezano roko v svoji. »Zame je od vsega tega zelo mnogo odvisno.« je dejala in njen glas je bil zelo miren. »Nekako pred mesecem dni se je neki moški George Farnell ubil na ledeniku Jdstedal. Bil je —« za hip jo zastala. »Imela sem ga zelo rada, gospod Sunde. Vse do predvčerajšnjim sem verjela, da gre za nezgodo. Mislila sem, da je bil tam sam. Potem pa sem zvedela, da je bil tedaj z njim še nekdo. Pisal se je Schreuder — avstrijski 2id, ki je delal za Nemce. Toda namesto, da bi šel k oblastem in jim povedal, kaj ve Q»tFarneUovi smrti, je prišel v Bovaagen Hval, se pustil najeti za r^narja pri kapitanu Lovaasu in nato poskušal pobegniti na Shetlandske otoke. To je bil človek, ki je včeraj zjutraj skočil s krova Hval Tija — in ki ste ga vi rešili.« C LAS 'MitttJTlt, ti. šmfla JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk z dne 10. aprila 1962 v Beogradu Srečke so zadele končnicami dobitek din 10 1.000 40 600 57J 2.000 520 10.000 25850 102.000 34390 40.000 66870 60.000 72810 81.000 380840 600.600 419380 400.000 301 > ' 4.000 351 8.000 04811 80.000 13291 60.000 30381 100.000 59341 80.000 80411 60.000 450701 5,000.000 2 400 8392 20.400 • 13 800 23 1.000 . 73 800 93 l.ooo 12301 60.000 ' 21753 60.00^ 24163 80.000 1 92063 60.000 78403 80.000 035803 600.000 S01373 1,000.000 44 600 03944 80.600 , 04654 40.000 40054 80.000 301624 400.000 466614 2,000.000 5 400 12185 40.400 61805 80.400 56 600 1 76 800 1 86 600 636 4.000 01566 40.000 22386 40.600 S669T. 60.000 '41266 40.ono 43956 80.600 85066 60.000 95616 40.000 37 600 40637 40.000 48257 60.000 516?7 40.000 28 600 48 800 4478 20.000 86853 200.000 23819 80.000 49269 40.000 76879 60.000 011269 400.000 176839 400.000 prodam Poceni prodam trgovsko mizo (pult). - Markelj, Podbrczje 101, Duplje 1414 rrodam dobro ohranjeno I tali-jansko »Frcju-« kolo. - Naslov v oglasnem oddelku 142i5 Prodam enostanovanjsko hišo s sadnim vrtom. - Ponudbe pod »V bližini Bleda« poslati podružnici »Glasa« Jesenice 1451 Prodam 3 pujske, stare 7 tednov - Anton Roblek, Bašelj 15 1452 Novo spalnico in dvode'.no oma- ro, ugodno prodani« — Terkaj, Linhartova 70/1, Ljubljana 1453 Prodam motor »Puch« — 275 ccm, tip 59. — Naslov v oglasnem oddelku 1454 Prodam 2 slamorczjiici. reporrz-nico in vzidljiv Štedilnik. — Naslov v oglasnem oddelku 1455 Prodam »Icghorn« kokoši — odlične nosnice — stare 10 mesecev - Rok Celar, Jeprca pri Medvodah 1133 Prodam hrastove plohe — 50 in 30 mm. — Naslov v oglasnem oddelku ] ::.7 Prodam moped, novi tip, na 3 prestave, z 2500 prevoženimi km. - Janko Mezek, Hotavljc 42, Gorenja vas 1453 Prodam lepega plemenskoga vola. - Aleš Cetrulj, Breg 7, Komenda i :.)<) Prodam dobro obranjeno moško kolo znamke »Puch«. — Teneti-šc 27 1460 rrodam semcnsl'o deteljo — Miha Kem, Sr. vas 48, Sehčur 1461 Prodam samsko pohištvo. — Zupančičeva 31. 1462 Prodam kravo, 8 mesecev brejo - Novake pri Golniku 1463 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo aR samo kredenco. — Naslov v oglasnem oddelku 1464 Prodam moško kolo »Puch-Cali-fornia«, modre barve — Stane Zaplotnik, Tenetiše 7, Golnik 1465 Prodam tesane strelne in nekaj drugih tramov. — Naslov v oglasnem oddelku — Telefon 25-65 1466 Prodam sladko seno, slamo, strešni les (šperovci), lato za kozolec in kravo, 6 mesecev brejo - J. Mcjač, Topole 11, Mengeš 1467 PREBIVALCE JESENIC IN OKOLICE OBVEŠČAMO, DA IMAMO NA JESENICAH SVOJO PODRUŽNICO, IN SICER NA CESTI ZELEZARJEV ŠT. 4, TELEFON ŽELEZARNE JESENICE, IN-TER. 336. PODRUŽNICA SPREJEMA: OGLASE, NAROČILA ZA GLAS IN DOPISE ZA OBJAVO. DAJE INFORMACIJE O OGLASIH. JESENIČANI IN OKOLIČANI, KORISTITE USLUGE, KI VAM JIH NUDI NAŠA PODRUŽNICA. ČP Gorenjski tisk Uprava Glasa, Kranj Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj (tel. 21-92 in 25-50) priporoča cenjenim potrošnikom, da se prično takoj preskrbovati s premogom in drvmi za prihodnjo sezono, hkrati pa še priporoča za odkup raznega gradbenega materiala, posebno vseh vrst cementa, vključno specialnega, za hitro sušenje in belega za razne fasade in podobno. Opozarjamo posamezna gospodinjstva, da je regres pri premogu od 1. 4. do 31. 7. 1962 višji za 10 %. Posledica tega je, da jc v tem času premog cenejši. NA DEBELO! NA DROBNO! ZAHVALA Ob prerani smrti moje ljubljene žene ALBINE VOLK, roj. JAMNIK se vsem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in podarjene vence. Se posebno zahvalo izrekam dr. Maverju za njegovo požrtvovalno skrb ob njenih zadnjih težkih dneh. Zahvaljujem se tudi g. duhovnikom, obrtniškemu pevskemu zboru »Enakost« in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. žalujoči mož Anton Volk Kranj, dne 13. aprila 1962. Moderno spalnico poceni rrodam. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam 2 traven.!, dolžino 3,5 in 2-1,80 m. — Krajevni urad Pre-dosljc. 1480 Prodan prašička, 20 kg težkega. - PodreJa 11. 1*31 rrodam jazz-lrubo. — Alojz Smole j, Kovor 43, Križe. K32 Prodam dva prašiča, 40 do 50 kg težka. - Zg. Beia 27, Preddvor. 1483 Prodam 50 kg težkega prašiča. - Vasca 12, Cerklje . 1434 Prodam krmilno repo. — Sr. Bitnje 39. 1485 Prodam motorno kolo »Jawa« — 175 ccm, s 7C09 prevoženimi km. — Probačevo 41. Predan mrle.rno kole »Javve.« -175 ccm, s 5000 km. - Sv. Duh 47. 1487 Prodan kravo no irbiri. - Mar* kič. Mokrica 1, Kranj. 1433 Prodan kravo i mV!:om in žensko kolo »Rog«. - Cerklje 30. 1489 Prodam hrastove stebre za kozolec. — Rchbcrgcr, Nova vas 4, Preddvor. 1497 Prodam dobro ohranjen »Fiat -C00«. — Naslov v oglasnem odd. 1498 Prodam 1C00 k? slame. — Pivka št. 2, Naklo. 1499 Prodom kravo s teletom. Cena ugodna. Ogled popoldan. — Ivanka Rogove, Breg 2, Preddvor. 1500 Prodam dobro ohranjen desni vzidljiv štedi'.nik z bakrenim kotličkom. Poizve se v Komendi 1 »NSU Maxi«, dobro ohranjen, z prevoženimi 9.600km, prodam. M. Lakota, Tavčarjeva 11, Jesenice Kupim novejšo vscl.jivo enodružinsko hišo ali 2 in polsobno stanovanje v Kranju - Ponudbe ped »Bližina centra« 1463 Kupim dobro ohranjen moped »Skuter« na 3 prestave. Informacije pri skladiščniku Franceljnu pri Jelenu. 1490 Enostanovanisko hišo v Kranju ali bližnji okolici, kupim (tudi ne-vseljivo). - Ponudbe z opisom in ceno oddati na upravo pod »Gotovina«. 1491 O PROGRAMU DELA Popoldne bo v dvorani OLO v Kranju redni plenum okrajnega strelskega odbora, na katerem bodo ocenili delo strelskih družin v letošnji zimski sezoni in analizirali tekmovanja z zračno puško, posebno liga-tekmovanje za Zlato puščico. V posebni točki dnevnega reda bodo pripravili program dela za letno sezono in izdelali načrt tekmovanj z malokalibrskim in vojaškim orožjem. Za današnji sestanek so pripravili tudi razgovor o strelskih sodnikih in trenerjih. - C. DA BO MANJ PROMETNIH NESREČ Škofjeloško Avto-moto društvo llć!o]Je pripravilo nadaljevalni tečaj za voznike motornih vozil — amaterje. Tečaj bo trajal št;rikrat po 3 ure, na njem pa bodo slušatelji ponavljali prometne predpise in se učili, kako bi nudili prvo pomoč v prometnih nesrečah. Največ pozornosti bodo posvetili tehničnim popravilom vozil, ker menijo, da bodo s tem odpravili vrsto prometnih nesreJ, ki so jim čestokrat vzrok tehnične okvare. — J. Dve zmagi košarkarjev Triglava Prihodnjo nedeljo se prične tekmovanje v II. zvezni košarkarski ligi. Košarkrji Triglava, ki sodelujejo v zahodni skupini se že dlje časa marljivo pripravljajo na to prvenstvo. V okviru teh priprav 60 v tem tednu odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V sredo so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nastopili proti mladi ekipi ljubljanskega Tivolija in ga prvič premagali. Rezultat je bil 50 : 41 (32 : 26). Kranjčani so n?.stopi!i v postavi: Bele-har I 10, Belehar II 11, Petrič 12, Rus II 16, Bohinc 1, Klavora in Soklič. V četrtek so se Trig'nvani pomerili v Ljubiiani s Slovanom. Tudi v tem srečanju so bili uspešni in zmagali z rezultatom 55 : 51 (22:20). Triglav: Rus I 2, Rus II 9, Belehar I 7, Belehar II 20, Petrič 10, Klavora 4, Roh:nc 3; Slovan: Zevnik 16, Strehovee I 2, Strehovec II 2, Kozjek 10, Slana 10, Pcterman 11. Svojo prvo tekmo zunaj« 60 Triglavani odigrali u-dovoljivo, le pri metu na koš rt preveč grešili. — L. S. PETER MALI ŠE NEPORAŽEN Šahovski četrtokategorniski turnir za dosego tretje kategorije j« prešel v drugo polovico. Edini neporaženi šahist je le še Peter Mali iz Iskre, ki v I. skupini vodi a* tabeli 6 6,5 točke. Z njim si prvo mesto deli Lojzka Pongrac, ki jo je v preloženi partiji 4. kola premagal Mezek, sicer bi prav lahko vodila med 13 tekmovalci. V dragi skupini vodi Božič s 7,5 točke, drugi je Kadek s 6 in pol itd - S- Jutri bodo na stadionu »Lokomotive« v Zagrebu mednarodne motodirke v spced\vayu. Sodelovali bodo najboljši vozač: il Ju-j goslavijo in Avstrije. V jugodo-• varilci ekipi bosta nastopila MILAN KALISNIK in MATEV2 ROZMAN iz Kranja. ostalo Dobro hrano in stanovanje nudim tovarniški delavki za majhno pomoč v gospodinjstvu in kmetiji — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1469 V zameno za stanovanje bi pomagal dograditi hišo v neposredni bližini Kranja. — Prodam prikolico za UOtonM kclo. — Naslov V o-dasnem oddelku 1440 Obrtno podjetje »Kamnosertvo in cementni izdelki« Kranj, Koroška c. 47, •prejme 5 delavcev za Priufitcv teracerskih del 1441 Nudim hrano in stanovanje počenemu dekletu za malo pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku 1470 Zamenjam hišo v dobrem stanju "a Kokrici za kjerkoli v okolici Kranja. - Naslov v oglasnem Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje in hrana sta zagotovljena. Plača po dogovoru. _ Mizarstvo Sivic, Brezje, Gorenjsko 1472 Nudim hrano in stanovanje za Pomoč v gospodinjstvu in kmetiji. - Naslov v oglasnem oddelku 1473 Nujno potrebujem sobo za žensko z otrokom, za 4 mesece, od Škofje Loke do Kranja ali Besni-ce - Za uslugo šivam. — Naslov v oglasnem oddelku 1474 Izgubil sum osebno izkaznico in članske izkaznice 5 organizacij — Najditelja prosim, da jih proti nagradi 1000 din, vrne na naslov: Janez LangerholT, Binkelj 5, Sk. Loka 1475 ■ • Eno ali dvosobno stanovanje iščeta upokojenca — zakonca v Kranju. Stanarino plačata vna-Pfej. — Ponudbe oddati na upravo lista pod »Zadovoljni. 1476 Restavracija Park prireja 28. aprila »Spomladanski karn- v il s plesom«. — Vabimo vas, da sc udeležite spomladanskega veselja 1477 Sobo dobi pošten kmečki fant, ki bi pčmagal pri delu. Ostalo po dogovoru. — Fani Peklenik, ZD. Kranj. 1492 Sprejmem negovalko za 6 mesecev starega otroka. Ivan Blaž, Zg. Brniki 20. Cerklje. 1493 Hrano in stanovanje nudim delavcu za pomoč na kmetiji. — Franc Sink, Cešnjevck 3, Cerklje. 1494 Najditelja denarnice, izgubljene v četrtek od Zlate ribe do Planine, prosim proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku. 1495 Dijaški dom v Kranju sprejme za takojšnji nastop kuharico z večletno prakso v večjem obratu. — Ponudbe pošljite na upravo Dijaškega doma Kranj. 1496 Dragemu možu Franciju Sekne-tu, ki služi vojaški rok v Obrenov-cu, pošilja za rojstni dan čestitke — žena Ivanka in domači. 1478 Vsem okusom ustreza sladoled v »Park« restavraciji. 1479 PODJETJE »TRANSTURIST«, SKOFJA LOKA uvaja dne 15. 4. 1962 nove vožnje na relaciji KRANJ—SKOFJA LOKA V . V V V 14.10 17.30 KRANJ 13.40 16.55 14.25 17.45 Zabnica 13.25 16.-10 14.35 17.55 SKOFJA LOKA 13.15 16.30 Legenda: V — Avtobus vozi vsak dan. Poslužujte sc ugodnifi zvez, ki vam jih nudi podjetje »Transturist«, Skcfja Loka. Upravni odbor obrtnega podjetja »KOMUNALNI SERVIG« Jcrcnicc — Gorenjsko Pralnica in kemična čistilnica razpisuje prosto delovno mesto a je Pogoji: 1. Kemično tekstilne stroke s srednjo tehniško šolo s triletno prakso v gospodarski organizaciji; 2. Visokokvalificirani delavec tekstilno-kcmičnc stroke obrtne sorodne stroke z 10-lctno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do izpolnitve delovnega mesta. ali Potrošniki pozor ZAHVALA Ob izgubi drage žene in dobre mame JULKE POTOČNIK se najlepše zahvaljujemo vsem za poklonjene vence in za spremstvo na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje in za vso izkazano pomoč. Žalujoči mož Z družino prodajalna Sejmišče prodaja vse vrste obutve z manjšimi tovarniškimi napakami po znižanih cenah od popusta Izkoristite ugodno priliko! RAZPIS Svet Svobod in prosvetnih dru štev občine Kranj razpisuje mesto POKLICNEGA DIRIGENTA za pihalni orkester. Prosilci naj se zglasijo osebno zaradi dogovora o nastavitvi, osebnih prejemkih in stanovanju na SSPD občine Kranj, Trg revolucije št. 2, vhod 2/1, telefon 22-25. Razpis velja do zasedbe mesta. OBJAVA PREDAVANJE na Jesenicah Delavska univerza Jesenice prireja v ponedeljek, dne IG. aprila ob 19.30 uri na Jesenicah v Delavskem domu pri Jelenu predavanje pod nrslovom: »SAMO DVOJE OČI IMAMO« Predava dr. Viktor Marčič. Vabljeni! VPIS NOVINCEV Vpisovanje učencev v I. razred osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju bo v nedeljo, dne 22. apri- la 1962 od 9. do 12. ure, v neu stavbi. Starši naj k vpisu prinese otrokov, rojstni list. Vpisali se bod» otroci, rojeni leta 1955 ter januar- ja in februarja 1956. RAZSTAVA V soboto, 21. aprila ob 17. ur, bo v isti šoli odprta razstava o poklicnem usmerjan)! mladine Razstava bo odprta vsak dan, tudi v nedeljo, vključno do 25. P/, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. K ogledu razstave vabi osnovna šola Lucijan Seljak Kranj OBJAVA Moški pevski zbor »Enakost« Kranj je po krajšem odmoru a-čel zopet z rednimi pevskimi sajami. Zbor vljudno vabi vse pev« — ljubitelje lepega petja, da sf vključijo v njegove vrste, brer ozira ali pojo tenor ali bas. Posebno toplo so zaželeni mla? pevci — začetniki, ki imajo ugy'-no priliko, osvojiti si pevski icV' v svojem kulturnem izživljan8" Zbor goji tudi šah, planinarje*'' ter prijetne družabne izlete v r" ravo. Rednim in stalnim peve« je omogočen skupni desetdn*r oddih — vsako leto v po'.c:-ča.su na našem Primorju. Zbor ima orodno pevsko r vsak četrtek ob 19. url zveier društvenih prosforih Tomšičev« — dvorišče. Vse informacije pc dobo vsak dan v Trgovini »Bovo« Kranj. — Vabi odbor! Restavracija EVROPA Kranj . sedaj odprta brez prekinitve t 8. do 23. ure. Po potrebi za s*b-nc obratovalni čas podaljšan Poseben prostor za zaključ:-.. družbe. Možnost plesa. V soboto, 21. aprila, be v vs.) prostorih hotela Evropa v Krta)* plesna zabavna prireditev yti geslom V ZNAMENJU POMLADI Rezervirajte pravočasno v reear ciji hotela. V TOČILNICI EVROPA v Rrr nju točijo odlična vina in drut" pijače po nižjih cenah (brez pr strežnine). SEJEM v Kranju od 14. do 19. aprila 1962 UGODNE CENE IN VELIKA IZBIRA • spomladanske obutve • konfekci e • tekstilnega metrskega blaga • vseh vrst pletenin • ostalega tekstilnega in galanterijskega blaga Ne zamudite edinstvene prilike za nakup spomladanskega potrošnega blaga 5Q ^468