VLADIMIR KRIVIC
DELAVSKA
ENOTNOST
3. NOVEMBRA 1973 - ST. 43 - L. XXX
Ni
samoupravne družbe brez doslednega spoštovanja ustavnosti
STRAN 4
Prodorna
kultura
IGOR PONIKVAR
o preživelih navadah
v Celju
ali
začetek novega dialoga: za vsakogar pravo mesto pri urejanju skupnih zadev!
STRAN 11
pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
Dietični sladkor
sionon
sladek kot sladkor
sladilo za diabetike
Prehrambena industrije Portorož
Bayer Leve^use
Zvezna republika*N6mči)3
pridobljen iz na soncu dozorele koruze

Mercator
l^MH
Obvestilo
Dne 30. oktobra 1973. leta se je ponovno podražil bencin. Ker je cena bencina bistvena postavka v strukturi pogonskih stroškov, je razumljivo, da nas je več posameznikov in delovnih organizacij opozorilo na problem višine kilometrine, ki znaša 0,90 dinarja za prevoženi kilometer. Glede na nastale razmere sporočamo:
-	po starem zakonu o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in splošnemu družbenem dogovoru so na predlog komisije za družbeno dogovarjanje o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov odločali o kilometrini in podobnih zadevah podpisniki splošnega družbenega dogovora (Gospodarska zbornica SRS, Izvršni svet skupščine SRS, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije).
-	Po novem zakonu, ki je že od julija letos v veljavi, je za racionalno reševanje Problemov, ki zadevajo pod-pisnike vseh samoupravnih sporazumov, pristojne komisija za presojo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Kot je znano, se je komisija za presojo, sestavljena iz delegatov komisij za samoupravne sporazume prvič sestala pred dnevi.
-	ker je za nekatere organizacije združenega dela problem kilometrine tako tesno Povezan z vrsto dejavnosti in načinom opravljanja rednega dela (veterinarski zavod, terenski zdravniki ipd.), smatramo, da je potrebno nastali problem čim hitreje
rešiti.
— V ta namen bomo 15. novembra letos organizirali sestanek komisije za presojo. Poleg zadev, zavoljo katerih hi se komisija, za presojo tudi sicer sestala, ji bomo omogočili, da razpravlja in se morebiti odloči o spremembi kilometrine.
-	kot podlago za razpravo in odločitev o višini kilometrine bo komisiji za Presojo služilo tudi mnenje
1 avto moto zveze Slovenije
■	ter ustreznih organov iz-i vršnega sveta skupščine '.j SRs, gospodarske zbornice 'j SRs in republiškega sveta , Zveze sindikatov Slovenije.
Center za samouprav-i	no sporazumevanje o
j	delitvi dohodka in
J	osebnih dohodkov pri
■	L___RS zss
Ob dnevu mrtvih
- Foto: A. AGNIC
QT1VTITI^ ATT* ^ uskladitvijo pokojnin k311 1A* zmanjšati socialne razlike!
FOTO VEST
Na seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije — bila je minuli torek, vodil jo je predsednik inž. Janez Barborič — so večino razprave posvetili predlogu družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin. Kot sopodpisniki tega dogovora so sindikati ponovno poudarili, da bodo vztrajali, da se uresničijo stališča, sprejeta na 3. seji konference ZKS. Če jih na kratko povzamemo: za učinkovitejše reševanje zaostajanja starih pokojnin in s tem tudi za bistveno okrepitev socialne varnosti upokojencev je treba uveljaviti tak sistem usklajevanja pokojnin, ki ne bo ohranjal le njihove realne vrednosti, temveč bo obdržal tudi nespremenjeno razmerje pokojnine s povečanim osebnim dohodkom oziroma življenjsko ravnijo zaposlenih. Treba je torej zagotoviti sprotno usklajevanje pokojnin s povečanjem osebnih dohodkov zaposlenih, kar pomeni zadržati v daljšem obdobju ustrezno stabilno razmerje med poprečno pokojnino in poprečnim osebnim dohodkom zaposlenih.
Po mnenju članov predsedstva predlog družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin vsebuje ta stališča in zmanjšuje socialne razlike, zato ga sindikati podpirajo. Vztrajali pa bodo tudi na tem, da se pospeši usklajevalni postopek med podpisniki družbenega dogovora tako, da
bo lahko podpisan pravočasno, se pravi, da bo možno začeti z usklajevanjem pokojnin že 1. januarja 1974. leta. Ob tem so se člani predsedstva zavzeli tudi za degresivno usklajevanje pokojnin, da bi tako zaščitili življenjski standard upokojencev z nizkimi pokojninami.
Glede osnutka družbenega dogovora o izhodiščih , osnovah in merilih za določitev stopenj prispevkov za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 pa so člani predsedstva soglašali s tem, daje treba oblikovati poslovno rezervo za obratna sredstva. Menili pa so, da v naslednjem letu še ne bo mogoče pokriti vseh potreb tega zavarovanja in da bo treba še naprej posegati po bančruh kreditih. Dejstvo je, da bo pri sanaciji ddadov maralo pomagati gospodarstvo, vendar pa je treba čim-prej preiti na organizacijo skupnosti na samoupravnih osnovah, ki bo na takšnih osnovah tudi odločala. Šele takrat se bodo stvari kvalitetno spremenile. Kljub temu, da nekatere stvari v delegatskem sistemu še niso jaare, bi bilo treba čimprej oblikovati začasno skupščino in uveljaviti delegatski sistem, kajti le tako bo sklad za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko polno sprejel narepra-vice in dolžnosti ter se otresel zunanjega odločanja.
| UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE
ČIRO LENOOVŠEK:
Ko govorimo o izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice, govorimo pravzaprav o razvijanju ideje varčevanja med delavstvom. Ta oblika varčevanja zadnje čase že dobiva vedno več veljave, saj moramo ob težnjah za racionalno porabo družbenih sredstev razmišljati tudi o večjem obsegu varčevanja med zaposlenimi.
INŽ. NIKO PINTARIČ: Rudarji sodimo, da bi morali tudi tistim delavcem, ki samo pretežni del svojega delovnega časa prebijejo v jami, priznati beneficirano delovno dobo. Osnutek družbenega sporazuma tega vprašanja ne rešuje zadovoljivo, zato za rudnike ni sprejemljiv in zahtevamo ustrezne spremembe in dopolnitve.
ALOJZ BALAŽIČ:
Ormoška občina je pretežno kmetijska. Med zaposlenimi velika večina prejema nizke osebne dohodke. Prav zato se solidarnostni stanovanjski sklad polni zelo počasi. Stanovanjske probleme, ki jih tudi pri nas ni malo, bomo tako lahko začeli reševati šele takrat, ko bo denar.
Ideja
varčevanja
prodira
Že nekaj let je tega, kar so naše banke dale pobudo za izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice. Občani, predvsem pa vodstva delovnih organizacij so začeli hitro spoznavati prednosti, ki jim jih prinaša tak način izplačevanja osebnih dohodkov. 0 tem, kako daleč smo v Sloveniji z akcijo »osebni dohodek na hranilne knjižice«, smo se ob svetovnem dnevu varčevanja - 31. oktobru pogovarjali s čirom Lendovškom, direktorjem direkcije Ljubljanske banke za razvijanje poslovanja z občani.
„Akcije smo se v ljubljanski banki lotili pred poldrugim letom. Čeprav naše izkušnje še niso kdo ve kako dolgotrajne, smo se le prepričali, da je dobila hranilna knjižica kot instrument bančne tehnike svoj domicil v sistemu brezgotovinskega prometa. V praksi se tak način uporablja, če upoštevam razmere drugod, že nekaj let,
„Kakšen je bil doslej odziv delovnih organizacij na to akcijo? “
„Veijetno ne bom pretiraval, če rečem, daje za začetek presenetljivo dober. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji 327 delovnih organizacij oziroma 14,3 % vseh delovnih organizacij, ki zaposlenim izplačujejo osebne dohodke na hranilne knjižice. Tako izplačujejo 13,6% dohodkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Lahko se pohvalimo, da je to v primerjavi z razmerami v državi sorazmerno visok odstotek. V Jugoslaviji je namreč le nekaj več kot 1800 takih delovnih organizacij ali 9,2 %, ki izplačujejo prek hranilnih knjižic 5,5 % vseh osebnih dohodkov v gospodarstvu. Že dosedanji rezultati zgovorno pričajo o tem, daje še veliko možnosti za nadaljnje uveljavljanje takšnega varčevanja.”
„Bančniki ste torej prepričani, da lahko že danes uvrstimo izplačevanje osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice v posebno kategorijo varčevanja. Kaj s tem dobijo zaposleni občani? “
„Ko v bančnih krogih govorimo o izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice, mislimo hkrati tudi na varčevanje. Za to imamo več razlogov. Izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice prinašajo varčevalcem, čeprav tega mnogi še ne vedo, precej ugodnosti. Povem naj, da dajemo na navadne vloge 7,5 % obresti, vložena sredstva, vezana za dlje ko leto, obrestujemo z 9-odstotki, na vloge, vezane na več kot dve leti, pa dajemo 10% obresti. Delovne organizacije sedaj v večini primerov izplačujejo 80 % osebnih dohodkov svojih delavcev na hranilne knjižice, preostalih 20 % pa jim ob mesecu izplačajo v gotovini. Omeniti pa moram, da z izplačevanjem osebnih dohodkov na hranilne knjižice ne uživajo ugodnosti samo varčevalci, temveč tudi njihove delovne organizacije. S posebnimi dogovori jim banka velikokrat pomaga v stiski s kratkoročnimi krediti, ki jih lahko porabijo za izplačila osebnih dohodkov.”
„Omenili ste, da obstaja še veliko možnosti za nadalnje uveljavljanje takšnega varčevanja, ki sicer prinaša mnoge ugodnosti, vendar pa med delavstvo še ni prodrlo. Na katere bi po vašem mnenju kazalo še posebej opozoriti? “
..Prepričani smo, da bi zaslužilo izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice širšo družbenopolitično in gospodarsko podporo. Mnogo so sicer že storile številne osnovne sindikalne organizacije, vendar se nam zdi, da to vseeno še ni dovolj. Našo akcijo bi morali podpreti zlasti občinski sindikalni sveti. Prav od njih pričakujemo posebno podporo, saj bi morali povsod tam, kjer šele začenjamo z akcijo, jasno povedati delavcem in vodilnim delovnim organizacijam, da ne gre samo za razvijanje ideje varčevanja, marveč za veliko več. Predvsem za to, da moramo ob racionalni porabi družbenih sredstev vzbujati med delavstvom tudi čut za varčevanje. Vse to pomeni izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, predvsem pa prinaša koristi tako varčevalcem - delavcem kot njihovim delovnim organizacijam. Da bo potrebna široka družbena akcija, kažejo nekateri kazalci o poteku dosedanje akcije: od 2286 delovnih organizacij v Sloveniji jih je doslej uvedlo izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice komaj dobra šestina. Naš cilj pa je, da bi do konca leta zajeli v to obliko varčevanja najmanj 150.000 zaposlenih, v prihodnjem letu pa že 300.000 občanov.	.jv
■
*
■
■

*

■S
iJiS
iSilSpi
lili
111
■1
„Naših bistvenih pripomb rudarjev sestavljale! osnutka niso upoštevali”, je povzel inž. Pintarič. „Zato smo bili prisiljeni sporočiti sestavljavcem osnutka družbenega dogovora, da za nas družbeni dogovor, kot ga predstavlja osnutek, ni sprejemljiv in ga je treba dopolniti. Obenem smo zahtevali, da republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva organizira razširjeno sejo s sestavljavci osnutka, predstavniki podpisnikov sporazuma in osnovnih sindikalnih organizacij v rudnikih ter komisije slovenskih rudnikov, da bi tako lahko dokazali, da so naše zahteve upravičene ali pa da nam sestavljavci družbenega dogovora dokažejo, da se motimo.”
„Katere so vaše bistvene pripombe na osnutek dogovora? “
..Najbolj nas moti, da po družbenem dogovoru tisti jamski delavci, ki niso v jami ves delovni čas, ne bi imeli pravice do beneficirane delovne dobe. Za nas je razumljivo, da bi rudar kopač imel več bonitet kot drugi jamski delavci, ki niso stalno na delu v jami, vendar sodimo, da tudi ti zaslužijo nekaj bonifikacije. Na primer: za 12 mesecev dela naj bi tem delavcem šteli 14, medtem ko naj bi jamskim delavcem, ki delajo stalno v jami, za 12 mesecev dela pri-znali 18 mesecev. Tako so tudi uredili v drugih državah - ob znatno boljših delovnih razmerah povrhu.”
„Bi nam hoteli podrobneje pojasniti razloge, zaradi katerih naj bi tudi drugi jamski delavci imeli pravico do beneficirane delovne dobe? “
„Gre za tiste delavce, ki morajo skrbeti, da delo v jami nemoteno teče; to so elektrikarji, nadzorniki, vzdrževalci jamskih naprav, delovodje, geologi, jamomerci itd. Vsi ti morajo poleg opravil v jami opraviti del priprav za delo ali pa zaključiti delo izven jame. Naj pojasnim na primeru geolog — jamomerec, pri nas namreč imamo oba poklica združena v enem delavcu: ta mora sicer pretežni del svojega delovnega časa
mm
mm
Gluha
usesa
Nedavno tega je komisija slovenskih rudnikov, ki obravnava problem beneficirane delovne dobe za rudarje, vzela v pretres osnutek družbenega dogovora za določitev delovnih mest, za katera naj bi se štela delovna doba s povečanjem. Rudarji so že na prvi osnutek namerili nekaj pripomb in spreminje-valnih predlogov, tokrat je zato komisija ugotavljala, ali so sestavljavci osnutka družbenega dogovora pripombe slovenskih rudarjev tudi upoštevali. Kot nam je povedal inž. Niko Pintarič, glavni tehnični vodja rudnika kaolina črna pri Kamniku, pripombe rudarjev niso naletele na odprta ušesa.
prebiti v jami, načrtov pa tam spodaj le ne more risati! Ali pa delovodje. Ti organizirajo delo, skrbijo za to, da v redu poteka ne le odkopavanje, pač pa tudi priprava novih rovov. Vedeti morajo, kaj potrebujejo v jami za nemoteno
delo, vedeti morajo, kako je zunaj jame. Zato motajo biti deloma v rovih, deloma v upravi.
Vsak dan porabijo dve ali tri ure za opravila izven jame, preostah del delovnega dne pa prebijejo pod zemljo.”
..Vendarle ne morete oporekati, da delavci, ki niso ves čas v jami, le niso tako zelo izpostavljeni škodljivim vplivom dela pod zemljo ...“
„Ravno narobe! Prepričan sem, da so delavci, ki hodijo po rudniku, bolj izpostavljeni škodljivim vplivom kot tisti, ki delajo ves čas v jami. Na stalnem delovnem mestu v jami je delavec izpostavljen ves čas istim vplivom, resda dlje kot delavec, ki ne dela ves svoj delovni čas pod zemljo, vendar so ti vplivi stalni; delavec se jih navadi, medtem ko se je znatno teže prilagajati se naglo spreminjajočim klimatskim razmeram. Hitrim spremembam pa so izpostavljeni vsi tisti delavci, katerih delovno področje se razteza po vsem rudniku. Zato sodim, daje delo takih rudniških delavcev, če že ne težje, pa prav gotovo vsaj tako težko kot delo kopačev.”
„Kaj bj za rudnike pomenilo, če snovalci družbenega dogovora ne bi sprejeli zahtev rudarjev? “
..Prepričan sem, da bi bilo delavce še teže zadržati pri tem delu kot sedaj. V našem rudniku sicer tega problema ne občutimo v taki ostrini kot v večjih rudnikih, ker imamo sorazmerno malo teh poklicev. V velenjskem premogovniku, na primer, dela pretežni delovni čas v jami 400 delavcev... Rudarji sodimo, da je politika do razvoja energetike in premogovnikov kot vira energije tudi v tem, da s primernimi ukrepi tako stimuliramo delavce v rudnikih, da bodo ostajah v svojem poklicu, rudniki pa ipieli dovolj delavcev. -	r. b.
Novo
prihaja z zamudo
ALOJZ BALAŽIČ je, kot pravi sam, zrasel v vinogradih okoli Ormoža. Najprej je bil delavec v kmetijskem kombinatu Jeruzalem-Ormož. Ob delu se je vpisal v srednjo kmetijsko šolo in postal tehnik. Končal pa je tudi enoletno politično šolo. Ob tem pa je začel svojo pot kot sindikalni funkcionar in končno je že osem let predsednik občinskega sindikalnega sveta Ormož, še vedno pa ga privlači delo na zemlji in slej ko prej, tako,zatrjuje, se bo vrnil v svoj poklic.
Reševanje stanovanjskih vprašanj, še posebej pa načrtovanje in realizacija gradnje cenenih najemnih stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki je tudi v sindikalnih aktivih ormoške občine problem, ki so mu zadnje čase posvetili veliko pozornost.
Najprej nas seveda zanima, kakšne so stanovanjske razmere v občini sedaj in kakšne so n možnosti za uresničevanje sprejete stanovanjske n politike.	d
..Ormoška občina je pretežno kmetijska, saj b imamo zaposlenih le kakih 2500 občanov. Ve- j e lika večina od teh pa ima zelo nizke osebne I T
I
dohodke. Zato so bili stanovanjski skladi večine podjetij premajhni, da bi bistveno posegli v reševanje stanovanjske problematike. S samoupravnim sporazumom, s katerim smo dvignili prispevek od 4 na 6 %, od bruto osebnih dohodkov, pa se razmere, vsaj kar zadeva sredstva, niso bistveno spremenile. Pri tem mislim na zadnje podražitve gradbenega materiala. Z ustanovitvijo solidarnostnega sklada, v katerega se steka 30 % od celotnih 6 %, in z denarjem, prav tako 30 %, ki se kot oročena sredstva stekajo v banko, pa bomo lahko pomagah tistim z nižjimi osebnimi dohodki tako pri subvencioniranju najemnin kot tudi z gradnjo najemnih stanovanj.”
V solidarnostni sklad se denar steka že skoraj leto dni. Kako pa gospodarite z njim?
„Letos poleti so se pri nas zvišale stanovanjske najemnine za 12,5 %, kar je nekatere delavce z nizkimi osebnimi dohodki in številnimi družinami precej prizadelo. Posebna komisij®, ustanovljena pri soUdarnostnem skladu, je krit®' rije za subvencioniranje najemnin že določil®, vendar pa zaradi urejanja odnosov na stanovanjskem področju v občini doslej prošenj in predlogov še nismo reševali. Tudi prošnje za stanovanjske kredite še čakajo na rešitev. Skupaj s tistimi za subvencioniranje najemnin se jih je doslej nabralo skoraj 150. Vzrok za to, da kas-nimo, pa je tudi v tem, da so sredstva sklada še razmeroma pičla. Do konca leta se bo nabralo le nekaj več kot 2 milijona dinarjev.
Sicer pa smo po delegatskem sistemu že izvolili upravni odbor sklada. Enajst delegatov je # delovnih organizacij in 4 iz družb enopolitičnij1 organizacij. Sprejeli smo tudi že statut in pravilnik o uporabi sredstev solidarnostnega sklad®-Po finančnem načrtu je bilo za letos namenjenih za kreditiranje stanovanjske gradnje 2 milijona dinarjev, za subvencioniranje pa nekaj vec kot 40.000 dinarjev ah 1,9% sredstev sklad®, vendar tega, kot sem že omenil, letos ne bomo realizirah.”
..Svojih nalog solidarnostni sklad v vaši občini letos torej ni izpolnil. Kako daleč pa ste z ustanavljanjem samoupravne stanovanjske skupnosti?	dri
..Samoupravna stanovanjska skupnost se bo pri nas konstituirala po izvolitvi delegatov, kj bo še v novembru letos. Skupščina bo štela 37 delegatov, od tega jih bo 10 iz družbenopolitičnih organizacij. Statut skupnosti pa bomo sprejeli v decembru letos. Res je, počasi gre! Imam° pa težave, kot verjetno povsod — z zakonodajo, ki ne gre v korak z akcijo, in s pomanjkljiv0 ;0v koordinacijo z neposredno odgovornimi na tem ^ področju v republiških organih.”	iia
„In končno, kako poteka v Ormožu akcija z® ^ gradnjo stanovanj za delavce? Kdaj bodo vse- ^ Ijiva prva stanovanja?	lati
..Komisijo smo formirali pred dvema mese- ^ cema. Po svojem programu deluje na ta način, ^ da skuša vplivati na hitrejše uresničevanje nalog ^ akcije. Operativnih organov komisije sicer še ^ nismo formirah, računamo pa, da bomo pri' |rna hodnjo pomlad le začeli z gradnjo in da se bodo , nekatere družine delavcev, ki danes živijo v naj-bolj kritičnih razmerah, prihodnjo jesen že vse- ^ lile v nova stanovanja.”
i
[^UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE
Preobrazba samoupravnih odnosov
Novosti, ki jih prinaša ustava tako v organizacijske °Mike samoupravnega urejanja medsebojnih in skup-ftih zadev kot v njegovo vsebino, lahko v grobem prikažemo z naslednjimi ugotovitvami:
1-. Subjekt odločanja je edinole delavec v zdru-ženem delu. V tem subjektu se združujeta funkciji ^ia in upravljanja
2.	Neposredno samoupravljanje je temeljna orga-nizacijska in vsebinska postavka v okviru razvejanejše ^ dorečenejše institucionalizacije samoupravljanja sPloh.
3.	Učinkoviteje je vzpostavljena kontrola nad delom vseh organov, na katere se prenašajo določena Pooblastila ali naloge, in to kontrola tistih, ki ta polastila poverjajo oziroma odstopajo. Delavska konzola kot avtonomna oblika kontrole zavzema v tem sldopu posebno mesto.
4.	Razvijanje in dograjevanje instituta samo-uPravnega sporazumevanja v vseh celicah in na vseh ravneh sprejemanja samoupravnih odločitev. Spora-^nievanje je temelj in pravilo za urejanje skupnih za-dev ter uresničevanje skupnih interesov in ciljev.
5.	Onemogočanje oblikovanja monopolov nad samoupravljanjem in upravljanjem v njegovem imenu, ^asti monopolov, izhajajočih in opirajočih se na strokovno znanje in informiranost. V tej zvezi naj ome-mmo nujno razlikovanje med samoupravnimi organi in Poslovodnimi organi.
6.	Uvedba delegatskega sistema z bistvenimi po-^dicami za razvoj samoupravnih odnosov.
7.	Integriranost s širšo družbeno skupnostjo.
Kako se ta načela odražajo v obstoječi, samoupravni praksi, kakšna je njihova konkretizacija in ko-Pkšen je obseg že realiziranih ustavnih določb?
Družbenoekonomske preobrazbe odnosov v orga-^acijah združenega dela ni mogoče izvesti le s teh-mčno-organizacijskim pristopom ali celo samo z razdelitvijo delovnih organizacij na TOZD. Težišče in Nstvo preobrazbe mora biti v preobrazbi družbene in ekonomske zasnove organizacije, v dejstvu, da se TOZD ne konstituirajo na lastnini nad sredstvi družbene reprodukcije, temveč na delu s temi Sredstvi, na Povezovanju z drugimi delavci preko dela in z družbeno delitvijo dela.
To načelo naj se uresničuje tudi prek dejavnosti Samoupravnih organov.
N
Delavski svet: nova imena ali še kaj več?
Delavski svet je obvezen samoupravni organ. Njegovo oblikovanje zahtevajo tako ustavna dopolnila kot Ustava. Vse organizacije združenega dela, katerih samoupravno organiziranost smo proučevali, so tem Ustavnim zahtevam zadostile. Smo pa opažih nekaj mačic, ki pa so očitno izrazoslovne narave brez glob-'Jih korenov.
! V delovnih organizacijah se za osrednji samoupravni °rgan uporabljajo naslednja imena:
Naziv organa delavski svet zbor delegatov TOZD drug naziv
% sporazumov 54 18 28
Poleg naziva »delavski svet“ in »zbor delegatov rDZD“ se uporabljajo še naslednji nazivi:
~ delavska skupščina,
~ svet delegatov,
" skupščina TOZD,
" skupščina delegatov,
- zbor delegatov podjetja.
Poleg resničnih prizadevanj, da bi skupno in vzpo-udno v imenu osrednjega samoupravnega organa raz-mi tudi ustavna določila, kar bi šele dalo nazivom svoj misel in jih potrdilo, smo naleteli tudi na zgolj ter-muiološko »modernizacijo" brez globljih vsebinskih Ptememb. Ni posebnih razlogov, da bi že s sprejetjem pega zakona o delavskem samoupravljanju uveljav-jetie delavske svete preimenovah, čeprav so bržčas TUejemljive tudi nekatere od zgoraj navedenih inačic, udi ustava jih dopušča s tem, ko govori »o drugem strežnem organu upravljanja". Navedene inačice pri-piajo v poštev zlasti v družbenih dejavnostih, kjer je mžbeni interes precej bolj neposreden pa tudi bolj 'mločujoč.
Delegatski sistem ostaja nedorečen
Naj omenimo, daje številčna vehkost delavskih sve-I praviloma odvisna od števila TOZD v sestavi demone organizacije. Temeljne organizacije najpogosteje »mgirajo od enega do treh članov, tako da se število tanov delavskih svetov največkrat giblje med 10 in 30 lanov. Po nekaterih podatkih sodeč, se je to število — "pe na predamandmajsko stanje - zmanjšalo. Vpra-J1!6 je, ali je zmanjševanje števila članov delavskih i etov delovne organizacije, ki ga opažamo, dopustno uli ne bo privedlo do neustreznih posledic za razvoj ■pioupravnih odnosov. Najbrž je res, da je laže vsi-! tevati odločitve manjšemu delavskemu svetu, da je j uanjše svete laže postavljati na stranski tir.
I Sestav delavskega sveta opredeljuje ustava z do-j bo, da mora le-ta odražati strukturo organizacijskih l°v delovne organizacije oziroma zagotavljati za-
stopanost delavcev iz vseh delov delovnega procesa v delovni organizaciji oziroma v TOZD. Iz ustave tudi sledi, da morajo biti vse TOZD v sestavi delovne organizacije zastopane v delavskem svetu s svojimi delegati, izvoljenimi v TOZD po neposrednem volilnem postopku. Kako je v samoupravni stvarnosti?
DS je sestavljen	% sporazumov
—	iz delegacij po paritetnem	načelu	64
—	ni sestavljen paritetno	33
—	ni razvidno	3
Zastavlja se vprašanje, ali nas ti podatki opozarjajo na kršenje ustavnega načela o pariteti delegacij. Ce hočemo biti dosledni, moramo reči „da“.
Nesprejemljive rešitve
Delegatsko načelo sestavljanja delavskega sveta je nadomestilo za načelo »vsi volijo vse" in za načelo »vsi odgovarjajo vsem". Delegati delavskega sveta so lahko izvoljeni le v TOZD in le njim odgovarjajo za svoje delo in odločitve, z delavci TOZD, katerih člani so, oblikujejo in preverjajo predloge, sklepe, stališča, dolžni so jih obveščati in pri njih iskati obvestila.
Analiza nam sugerira še druge nedoslednosti pri uveljavljanju osrednjih prvih delegatskih razmerij. Sporazumi oziroma njihovi podpisniki se pogosto za-dovolje z določilom, da je skupni delavski svet se-
Preseneča tudi podatek, da približno vsak četrti sporazum ne opredeljuje načina odločanja. Pomanjkanja tovrstnih določb v sporazumih ne moremo prezreti!
Skupne službe -status in organiziranost
Kakšna naj bo organiziranost skupnih služb v strukturiranih delovnih organizacijah, torej v takšnih, kjer so ustanovili več TOZD? V delovnih organizacijah namreč praviloma obstajajo skupne službe, ki so pomembne za podjetje kot celoto oziroma za vse njegove dele.
Kategorija, ki jo mora vsaka delovna organizacija natančno opredeliti, je tale: ali so skupne službe TOZD ali ne. Odgovor moramo najprej poiskati v ustavnih dopolnilih. Torej moramo opredeliti pogoje, ki so potrebni, da skupne službe postanejo TOZD. Ce jih izpolnijo, potem ni razloga, da skupne službe ne bi bile TOZD. Sicer pa si podrobneje poglejmo zlasti tisti dve amandmajski določili, ki ju skupne službe, če naj bodo TOZD, najteže izpolnijo.
Prvi pogoj: obstoj skupine delavcev v združenem delu, ki mora predstavljati relativno zaokroženi del procesa družbene reprodukcije, ki se ekonomsko lahko ugotavlja na trgu ali v delovni organizaciji in na tej osnovi samostojno izrazi. Drugi pogoj: v TOZD se oblikuje in deli dohodek.
© Vprašanje je, ali je zmanjševanje števila članov delavskih svetov delovnih organizacij dopustno in ali ne bo privedlo do neustreznih posledic za razvoj samoupravnih odnosov,
@ Približno vsak četrti sporazum ne določa načina odločanja, čeprav dobiva delegatski sistem svojo vsebinsko razsežnost prav v načinu sprejemanja sklepov na sejah delavskega sveta.
© Bistvo odgovora na vprašanje, ali naj bodo skupne službe
stavljen iz delegatov TOZD (izvzemši tiste, ki so od tega odstopili). Ustava pa ni želela samo formalno nadomestiti predstavniškega sistema z delegatskim. To je le metoda za dosego ciljev, ki jih želimo uresničiti na političnem področju. Delegatsko razmerje mora vnesti v samoupravne procese nove odnose, pretehtane in v TOZD izoblikovane predloge in demokratično postavljene sklepe in odločitve. To ni enostavno organizacijsko manipuliranje, še manj formalno vprašanje.
Zagotavljanje prisotnosti interesov posameznih delov delovne organizacije v skupnih samoupravnih organih ne more temeljiti na številu zaposlenih, na vloženih sredstvih ali drugih podobnih dife-renciacijskih kriterijih. Takšna načela niso sprejemljiva, ker samoupravno organiziranje združenega dela izhaja iz dela in ne iz sredstev, ker izhaja iz enotnega reprodukcijskega procesa. Če pride do konfrontacije interesov, jih je treba reševati le z medsebojnim usklajevanjem. Zastopamo pa stališča, da tako kot ni delovna organizacija preprost seštevek TOZD, tudi njihovi skupni organi niso samo enostavna vsota delegatov TOZD. Ti delegati so, ob pogojih, ki se določijo s sporazumom, tudi — če ne celo predvsem — nosilci novih funkcij in odgovornosti.
Delegatski sistem je pri nas zaživel šele normativno: da bo postal učinkovit del naše družbene prakse, bo zagotovo treba še marsikaj storiti. Toda proces se je začel in treba ga je spremljati, izpopolnjevati, utirati ga v vse ključne pore samoupravnega odločanja. Šele tako bomo odpravljali prepad med tako imenovanim posrednim in neposrednim upravljanjem, med upravljanjem delovnih ljudi samih in upravljanjem v njihovem imenu.
Sprejemanje sklepov
Delegatski sistem dobi svojo vsebinsko razsežnost v načinu sprejemanja sklepov na sejah delavskega sveta. Sporazumi uzakonjajo naslednje glasovalne večine:
Sklep se sprejme	% sporazumov
—	z večino glasov prisotnih	46
—	z absolutno večino vseh članov DS 21
—	z večino glasov TOZD	15
—	s soglasjem vseh TOZD	15
—	z drugo večino	1
—	ni razvidno, določa statut ”	24
Prenekateri sporazum predvideva več načinov glasovanja, odvisno od vrste oziroma vsebine predlaganega sklepa. Če se odloča o zadevah, ki imajo daljnosežne posledice za vse TOZD, denimo investicije, skupna vlaganja, se zahteva večina ah celo popolno soglasje vseh TOZD. Vendar se te inačice šele začenjajo uveljavljati in so razmeroma še redke. So pa v celoti skladne z ustavo. Sicer pa prevladuje ustaljen način, da se pri glasovanju najpogosteje uporablja načelo večine glasov prisotnih. Ta postopek je tehnično zanesljivo najhitrejši, toda vprašanje je, ali je tudi dovolj demokratičen, če je sploh sprejemljiv oziroma če je skladen z delegatskimi načeli.
Torej je bistvo odgovora na vprašanja, ali naj bodo skupne službe TOZD ali ne, predvsem v ugotavljanju dohodka. Takoj pa naj poudarimo, da z ugotavljanjem dohodka ne mislimo financiranja z letnimi ali drugimi načrti, proračuni ali ključi, ki vnaprej zagotavljajo sredstva. Načelo oblikovanja dohodka skupnih služb naj bi bilo enako kot za vse druge TOZD. Prav v tem pa je jedro nesporazumov in težav. Najbrž bo resnično treba še marsikaj storiti, tako v ekonomski teoriji kot v notranji organizaciji delovnih organizacij, da bomo prišli do resnično izdelanih meril in metodologije za tovrstno ugotavljanje dohodka. To pa po drugi strani ne izključuje realnih možnosti, da ne bi skupne službe že danes začele ugotavljati dohodka. Uspešni poskusi nam to potrjujejo.
Sporazumi urejajo status skupnih služb takole:
-	so TOZD	55%
-	niso TOZD	45 %
Bojazni
Formiranju skupnih služb kot TOZD nekateri ugovarjajo predvsem zaradi njihove dominantne moči v organizaciji združenega dela. Res morda hočejo delavci skupnih služb dobiti status TOZD ne le v želji po samoupravnem urejanju medsebojnih odnosov, temveč tudi zato, ker mislijo, da bodo s tem dobili prevladujoč vpliv nad dohodkom. Priznati pa je treba, da bo vpliv skupnih služb verjetno večji kot vpliv drugih TOZD v vsakem primeru, če so TOZD ali če niso, in to predvsem zaradi narave njihovega dela in kvalifikacijske strukture.
Namesto organov in služb, ki bi stali nad neposrednimi proizvajalci in jih vodili, naj se ustanovijo skupne službe, v katerih naj delavci upravljajo z rezultati svojega dela, ki si jih pridobe s tem, da so po naročilu in v soglasju in tudi pod kontrolo TOZD opravili določene naloge v delitvi dela. Navsezadnje tudi ne moremo istovetiti celotnih skupnih služb z birokracijo.
Predlogi
Skupne službe naj se oblikujejo kot TOZD, če resnično uspemo aplicirati amandmajske pogoje. Skupne službe hočemo oblikovati kot TOZD zaradi čistih računov, racionalnejše organizacije dela, zaradi večje delovne prizadevnosti teh delavcev, skratka, zaradi njihove večje učinkovitosti. Torej ne samo ali celo izključno zato, da bomo v skupnih službah razvili samoupravljanje. Če tega ne moremo ali ne' znamo, jim dajmo drugo organizacijsko obliko, tako, ki bo ustrezala tako interesom drugih TOZD kot tudi zaposlenim v skupnih službah. V tem primeru tudi zapišimo, da skupne službe ne ustvarjajo dohodka, temveč da poslujejo na osnovi predračuna stroškov. Proračun ali ključ za združevanje sredstev pa seveda ni isto kot dohodek. Na noben način pa skupne službe ne smejo biti postavljene tako, da bi to pomenilo odtujevanje akumulacije delavcem. PAVEL VINDIŠAR
temeljne organizacije združenega dela ali ne, je predvsem v ugotavljanju dohodka; proračun ali ključ za združevanje sredstev pa ni isto kot dohodek.	•
To je samo nekaj ugotovitev iz današ-'ijoga nadaljevanja.
Raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS je pripravil študijo samoupravnih sporazumov o združevanju TOZD. Študija temelji na analizi vsebine 67 ‘.porazumov gospodarskih organizacij v Sloveniji - to je vseh, ki so do konca septembra letos posredovale centru podpisane sporazume ali njihove osnutke. Posploševanje dobljenih ugotovitev zavoljo takšnega pristopa k zbiranju sporazumov, vzeto strogo statistično, ni možno, lahko pa na tej osnovi prikažemo in o-vrednotimo težnje, ki se pojavljajo v sporazumih, lahko opozorimo na konkretizacijo ustavnih dopolnil XXI in XXII pa tudi določil, ki jih zasledimo v osnutku ustave.

UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
DE: Deset let je minilo od ustanovitve ustavnih sodišč v Jugoslaviji.
Ali so izpolnila pričakovanja, ki jih je imel ustavodajalec, ko se je odločil za njihovo ustanovitev? Kaj štejete med najpomembnejše prispevke ustavnih sodišč k našemu desetletnemu družbenemu razvoju?	\
V. KRIVIC: Odgovor na to vprašanje bo dala predvsem nova ustava; kolikor pa lahko sklepamo iz dosedanje razprave, bo ostala obstoječa ureditev ustavnega sodstva z zelo majhnimi spremembami. V dosedanjih razpravah je bilo večkrat tudi poudarjeno, da je v naši družbi nujna krepitev institucij, kakršno je ustavno sodišče. Čedalje več je namreč organov, posebno samoupravnih, ki izdajajo predpise, kar utemeljuje obstoj stalnega in neodvisnega organa, ki ocenjuje skladnost le-teh z ustavo. Gre za zelo pomembne statute, samoupravne dogovore in družbene sporazume, zakone ter izvršilne in druge predpise; ti pa imajo za posledico take ali drugačne pravice in dolžnosti tisočev in tisočev delovnih ljudi.
Mislim, da je poglavitni rezultat dela ustavnega sodstva njegov prispevek k utrjevanju enotnosti našega ustavno-pravnega sistema in s tem k družbeni stabilizaciji. Pokazalo se je, da morajo vsi družbeni dejavniki v svoji praksi resno računati s tem, da obstaja poseben organ, ki kontrolira ustavnost in zakonitost predpisov; nihče si ne želi, da bi bil predpis, ki gaje izdal, ugotovljen kot protizakonit ali protiustaven in da ga mora popraviti. Zato ima ustavno sodišče tudi precej nasprotnikov. Najbrž bi lahko rekli, da so se ustavna sodišča uveljavila kot določena ovira birokratski samovolji, zlasti pa pri kršitvah temeljnih ustavnih pravic delovnega človeka in njegovih organizacij, in sicer na vseh ravneh: tako ,,spodaj“ kakor tudi „zgoraj“. Zato je razumljivo, da se na ustavno sodišče obračajo predvsem delavci in kmetje. Omenim naj še, da nekateri pričakujejo bolj odločne posege ustavnega sodišča v urejanju teh problemov, drugi pa mislijo, da se ustavna sodišča celo preveč „vme-šavajo“ v razreševanje družbenoustavno-pravnih problemov.
DE: Ali bi nam lahko opisali nekatere glavne značilnosti sporov, ki nastajajo ob ustanavljanju TOZD in ob njihovem samoupravnem združevanju?
V. KRIVIC: Že nekajkrat je bilo v različnih dokumentih družbenopolitičnih organizacij, pa tudi na drugih mestih, ugotovljeno, da uresničevanje amandmajev na področju organiziranja TOZD zaostaja za predvidenim tempom. To se odraža tudi v sorazmerno majhnem številu sporov, ki so bili v zvezi z organiziranjem TOZD sproženi pred ustavnim sodiščem po uveljavitvi ustavnih amandmajev.
Doslej je bilo pred ustavnim sodiščem sproženih 27 tovrstnih sporov, od tega po razglasitvi amandmajev 11 sporov. Pred ustavnimi amandmaji so bili to v glavnem spori zaradi izločitve posamezne enote iz podjetja ter njene osamosvojitve ali pa pripojitve k drugemu podjetju. Po ustavnih amandmajih se je težišče teh sporov premaknilo na ugotavljanje pogojev za organiziranje TOZD v sestavi podjetja ter na zavrnitev podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju. V večini primerov sta se stranki ob posredovanju ustavnega sodišča poravnali že med pripravljalnim postopkom in tako ni bila potrebna meritorna odločba ustavnega sodišča.
Nekajkrat so se v teh sporih — in to tudi po razglasitvi amandmajev — pojavili poskusi, da bi centralni organi podjetja z enostransko sprejetimi sklepi oziroma preglasovanjem preprečili ali ovirali bodisi nadaljevanje že začetega postopka pred ustavnim sodiščem bodisi njegovo sprožitev sploh. V vseh takih primerih je ustavno sodišče uporabilo zakonsko pravico do izdaje začasnega ukrepa, s katerim je vzpostavilo stanje, kot je obstajalo na dan, ko seje spor dejansko začel.
Prva odločba, ki jo je po razglasitvi ustavnih amandmajev izdalo ustavno sodišče, je rešila spor, ali trgovska enota v sestavi proizvajalnega podjetja izpolnjuje ustavne pogoje, da se organizira kot TOZD. Ustavno sodišče je ugotovilo, da priznanje statusa TOZD pomeni v konkretnem primeru v bistvu le uskladitev že obstoječih notranjih samoupravnih odnosov z ustavnimi amandmaji in je zato predlogu enote ugodilo. V zvezi z opisano uskladitvijo pa se nikakor ne morejo enostransko spremeniti tiste medsebojne poslovne pravice in obveznosti, ki so temeljile na že poprej veljavno sklenjeni pogodbi. Take pravice lahko nova TOZD ter
druge TOZD v podjetju spremenijo le sporazumno. Če ne bo doseženo soglasje, se lahko sporni pravni odnosi spremenijo samo pod pogoji in v postopkih, ki jih za spremembo pogodbe določajo zakonski predpisi, uzance ter splošna pravna pravila pogodbenega prava.
Trenutno so pred ustavnim sodiščem trije spori zaradi ugotovitve pogojev za organiziranje TOZD ter en spor zaradi nesoglasja ob nekaterih določbah samoupravnega sporazuma o združevanju. V enem primeru postopek miruje, ker se je v podjetju začel postopek za prilagoditev vse organizacijske strukture in ustreznih medsebojnih odnosov ustavnim amandmajem ter se bo vprašanje enote, ki je sprožila spor,
samo na oceno, ali so splošni ter posamični akti v skladu z ustavo in zakonom, temveč je obseg tega nadzorstva širši kot pri drugih organizacijah združenega dela. V to nadzorstvo se poleg občinske skupščine in njihovih organov vključujejo tudi krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter zainteresirani občani. Seveda pa bo treba konkretno vsebino, obseg ter procesni mehanizem omenjenega občinskega in širšega družbenega nadzorstva podrobneje urediti v zakonu. V novem republiškem zakonu o tovrstnih organizacijah združenega dela bodo morale biti te nadzorstvene pristojnosti definirane bolj določno in nedvoumno kot v sedanjem zakonu, ker gre v bistvu za ustavno
VLADIMIR KRIVIC; Mislim, da je poglavitni rezultat dela ustavnega sodstva njegov prispevek k utrjevanju enotnosti našega ustavno-pravnega sistema in s tem k družbeni stabilizaciji. Pokazalo se je, da morajo vsi družbeni dejavniki v svoji praksi resno računati s tem, da obstaja poseben organ, ki kontrolira ustavnost in zakonitost predpisov...
reševal hkrati v povezavi z organiziranjem vseh drugih TOZD ter sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju. Druge tri zadeve pa so v fazi pripravljalnega postopka.
DE: Med organizacijami združenega dela in družbenopolitičnimi skupnostmi večkrat pride do sporov, zlasti, ko gre za organizacije s posebnim družbenim pomenom, kot smo jih doslej opredeljevali? Kakšne so ugotovitve ustavnega sodišča o teh odnosih?
V. KRIVIC: Ob ocenjevanju občinskih odlokov ter splošnih aktov komunalnih delovnih organizacij je bilo pred ustavnim sodiščem nekajkrat sproženo vprašanje opredelitve nadzorstvenih funkcij občinske skupščine v odnosu do tako imenovanih komunalnih delovnih organizacij posebnega družbenega pomena. Okvirni obseg teh funkcij je bil že v času pred amandmaji določen v ustavi, natančneje pa jih je opredeljeval republiški zakon. Delno je zadevne ustavne določbe nadomestil XVIII. amandma k ustavi SR Slovenije. Le-ta je med pravne vire, s katerimi se lahko določijo temeljni pogoji za delo in način upravljanja ter poslovanja teh organizacij, uvrstil poleg zakona in občinskega odloka tudi družbeni dogovor, v okviru le-teh pa še samoupravni sporazum ali pogodbo, sklenjeno med organizacijo združenega dela ter družbenopolitično skupnostjo, krajevno in interesno skupnostjo oziroma zainteresirano družbeno organizacijo. Tudi pri organiziranju TOZD v sestavi take delovne organizacije oziroma pri njeni izločitvi morajo biti zavarovani interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti, občine oziroma republike. Vsa ta načela je ohranil tudi novi republiški ustavni osnutek.
Tako iz dosedanjega XXVIII. amandmaja kot iz novega ustavnega osnutka sledi, da nadzorstvena funkcija družbenopolitične skupnosti pri teh organizacijah združenega dela ni omejena
izjemo, ki delno odstopa od osnovnih načel, normiranih v dosedanjem XXVII. in XXIX. amandmaju.
Da ne bo prišlo do nepotrebnih sporov v zvezi z organiziranjem TOZD v komunalnih delovnih organizacijah, bo treba preučiti ter skladno z ustreznimi ustavnimi določbami določiti v zakonu tudi načela za samoupravno ureditev ter razmejitev medsebojnih odvisnosti med tako imenovanimi glavnimi in stranskimi dejavnostmi v komunalnih delovnih organizacijah. Nekatere komunalne organizacije so namreč v soglasju z občinsko skupščino razširile svoj poslovni predmet na različne stranske dejavnosti, s katerimi so pokrivale izgube pri osnovni komunalni dejavnosti. Ob organiziranju TOZD sedaj želijo v nekaterih komunalnih organizacijah razmejiti pridobitvene dejavnosti od komulanih, in sicer brez dogovora o medsebojni subsidiarni ali solidarni odgovornosti za dolgove.
Ob usklajevanju zakonov s tega področja bo zato treba kar najbolj skrbno preučiti vprašanje, na kakšen način naj se poleg interesov občanov zavarujejo tudi pravice upnikov oziroma zagotovi pokrivanje izgub pri deficitarnih komunalnih dejavnostih. Z vso skrbnostjo je pri tem treba proučiti tudi vprašanje, do kakšne mere dajejo ustavni amandmaji oziroma v bodoče nove ustavne določbe občinski skupščini pravico, da lahko v okviru svoje usmerjevalne, usklajevalne ter nadzorstvene funkcije izjemoma poseže tudi v notranjo organizacijsko strukturo ter samoupravne odnose v teh OZD.
V vseh teh vprašanjih gre za načelno razrešitev dejansko obstoječega nasprotja med zahtevo delavcev v teh delovnih organizacijah glede njihovega položaja ter interesom občinskih skupščin, da vplivajo na poslovno politiko teh organizacij. Iz primera ljubljanskega vodovoda, kjer je mestna skupščina uvedla prisilno upravo, čeprav niso bili za to izpolnjeni zakonski pogoji, pa sledi tudi potreba, da se normativno uredi možnost uvedbe ustreznega začasnega ukrepa v delovnih organizacijah posebnega
družbenega pomena tudi takrat, ko le-te s svojimi plani in programi ter njihovim izvajanjem ogrožajo pomemben širši družbeni interes.
DE: Ali tudi ustavno sodišče neposredno sodeluje pri oblikovanju nove ustave?
U. KRIVIC: Naj javnost seznanim le s pomembnejšimi predlogi, ki jih je ustavno sodišče dalo k osnutkom zvezne in republiške ustave. Prva skupina predlogov zadeva ustavni položaj in pristojnosti ustavnega sodišča Jugoslavije. Ob dejstvu, da imamo precej istovetnih določb v zvezni in republiških ustavah, se zastavlja vprašanje, kako preprečiti različne razlage teh določb v praksi 9 ustavnih sodišč v Jugoslaviji. Menim, da je treba - podobno kot na drugih področjih urejanja odnosov v federaciji — tudi to vprašanje reševati s sprejemanjem načelnih stališč na skupni seji delegatov vseh ustavnih sodišč v Jugoslaviji. Ustavno sodstvo namreč zaenkrat ostaja edino področje, kjer niso predvidena taka obvezna posvetovanja. Po istem načelu naj bi ustavna sodišča prek svojih delega- ■ tov usklajevala tudi načelna stališča ob možni različni interpretaciji zveznega zakona, za katerega izvrševanje so pristojni organi v republikah.
Drug naš predlog meri na ureditev procesnih pravic in dolžnosti udeležencev v postopkih pred ustavnimi sodišči in na pravne učinke odločb ustavnih sodišč. Osnutek zvezne ustave namreč predvideva, da se pristojnosti ustavnega sodišča Jugoslavije dokončno naštejejo v ustavi, pravila postopka pa naj urede ustavna sodišča s poslovnikom. Mislimo, da je prav, da so pristoj; nosti naštete izključno v ustavi, vendar pa bi morali procesne pravice in dolžnosti udeležencev ter pravne učinke odločb urediti z zakonom. Procesne pravice in dolžnosti se namreč zaradi njihovega splošnega demokratičnega pomena povsod urejajo z zakonom, ponekod pa celo z ustavo. Z ureditvijo tega področja v zakonu bi se tudi deloma izognili širjenju ustavnega besedila.
V javni razpravi smo tudi izrazili svoje nasprotovanje zagovornikom stališča, češ, da ni | opravičeno razlikovanje med zveznimi zakoni, za katerih izvrševanje so neposredno odgovorni zvezni organi, in tistimi, za katere so odgovorni organi v republiki oziroma avtonomni pokrajini. Mislimo, da je sedanji predlog zvezne ustave, ki predvideva tako razliko, pravilen in v skladu s celotno zasnovo vloge organov v federaciji kot ; tudi v republikah in avtonomnih pokrajinah. . Zato sodimo, da je nujno, da skladnost podzakonskih predpisov in splošnih aktov, za katerih izvrševanje so odgovorni organi v republikah in pokrajinah, ocenjujejo republiška oziroma pokrajinska ustavna sodišča, ne pa ustavno sodišče Jugoslavije.
Druga skupina predlogov temelji na naših prizadevanjih za večjo krepitev pravne varnosti in s tem povezanih možnosti za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti v naši družbi.
Kot veste, lahko ima učinek predpisov za nazaj zelo težke posledice za družbeno stabiliza; cijo ter za pravno varnost občanov, organizacij in samoupravnih skupnosti. Zato predlagamo, naj se v ustavne določbe vnese dodatek, da je I mogoče dovoliti zakonske določbe z učinkom za nazaj le, če so za to posebej utemeljeni razlogi, ki so v skupščinski razpravi izrecno ugotovljeni. Tako ugotovljen splošni interes mora torej biti tako pomemben, da presega splošni interes pravne varnosti ter stabilnosti že oblikovanih družbenih razmerij. Dosedanja praksa je tudi pokazala, da je 8-dnevni minimalni rok za uveljavitev zakonov in drugih predpisov prekratek. Zato predlagamo, naj bi ga podaljšali na najmanj 15 dni. Ce bi namreč ostali pri sedanjem kratkem roku, bi bilo to v škodo uveljavljanja zakonitosti, kvalitete podzakonskih predpisov in samoupravnih aktov ter procesa usklajevanja predpisov.
DE: Kakšno je vaše mnenje o nadaljnjem razvoju ustavnih sodišč v Jugoslaviji? Kakšne naj bodo njihove naloge gl®' de na to, da predvidevamo v ustavnih osnutkih tudi posebno samoupravno sodstvo kot zaščito samoupravljanja? Ka) menite o tej novosti?
V. KRIVIC: Lahko rečem, da se je pri nas uveljavilo spoznanje, da danes ni mogoče uspešno graditi sistema samoupravljanja brez doslednega spoštovanja ustavnosti. Uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti je torej bistveni sestavni del izgradnje samoupravne socialistične demokracije. Taka je danes splošna družbena ocena.
Samoupravne odnose, ki postajajo temeljni odnosi v naši družbi in se njihov pomen s pred' videno ureditvijo v osnutkih. ustav le še krepi, bodo varovali v bodoče posebni samoupravni sodni organi. Deloma bodo ti organi dopolnili pa tudi razbremenili redna sodišča in ustavno sodišče. V vsebinskem pogledu pa pomeni uvajanje samoupravnih sodnih organov tudi širše odpiranje procesa podružbljanja sodstva, ki je bilo doslej uveljavljeno le s poroto na sodiščih splošne pristojnosti in s poravnalnimi sveti. Vsekakor od samoupravnih sodnih organov družba veliko pričakuje in tem pričakovanjem se pri' družujem; v kolikšni meri bodo uresničena, pa bo čez določen čas pokazala praksa.

V SREDIŠČU POZORNOSTI
[
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA 9 UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
Vožnja od Ptuja do Varaždina pove več, kot bi lahko zahtevali od ceste, opustelih, na zimo pripravljenih polj in pestre lestvice malce zamolklih in malce otožnih jesenskih barv: pokrajina je natančno taka na tej kot na oni strani republiške meje. Nikjer ni vidnih mejnikov, ki bi bili trden dokaz, da prebivalci dovenskih občin Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož ..morajo" misliti in živeti drugače kot občani hrvaške narodnosti v Krapini, Varaždinu, Čakovcu in Koprivnici. In če ti ni treba misliti in živeti drugače, zakaj ne bi hote poiskali vezi, ki ljudi združujejo? Zdi se, da je Prav v tem vprašanju, ki že nosi v sebi tudi odgovor, treba iskati zametke zamisli o trdnejšem gospodarskem, kulturnem, športnem in siceršnjem sodelovanju prebivalcev sosednjih občin iz Slovenije in Hrvaške, tistih občin pač, ki jih uokvirjajo panonske in podravske značilnosti.
Vezi med ljudmi
Ob takem razmišljanju smo celo prepričani, da ne bi dobili natančnega odgovora na vprašanje: „Zakaj ste se našli skupaj prav vi in v takem številu? “ Odgovor bi verjetno bil na moč enostaven in preprost: ..Sodelujemo pač zato, ker živimo skupaj!"
Ljudje namreč. Ne občine ali regije. To različico Poudarjamo še prav posebej, ker se nam dozdeva, da je v dvanajstletni zgodovini ..srečanj bratstva in prijateljstva" bilo še prav posebej negovano pletenje človeških, sosedskih vezi med dvema narodoma, ki živita v istem okolju in imata pred seboj iste človeške in splošne cilje,- ne pa da bi morda ..znanstveno" razpravljali o sodelovanju „občin“, „regij“, ..ustanov", ..podjetij" in podobnih brezosebnih organizmov. Morda bi sodelovanje lahko še najlaže izrazili, če bi preprosto dejali, da gre za najrazhčnejše oblike povezovanja med delovnimi kolektivi. In prav zato se ne smemo čuditi, če je v tej povezovalni dejavnosti še posebej dejaven sindikat in da bi 2a druge ..dejavnike" lahko samo želeli, da se bolj aktivno in s Polno mero odgovornosti vključijo v dejavnost, kije že samo s tem (če ne s čim drugim), da je imela v sebi polnih dvanajst let dovolj življenjskih sokov za obstoj, dokazala, da nikakor ne gre za nekakšno muhasto sprenevedavko, temveč za odraz dolgoročnih izkušenj in spoznanj.
c— ---------------------------------------------^
•	DVANAJSTO »SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA« V VARAŽDINU
Mostovi med ljudmi
•	Na videz najbolj trden in oprijemljiv »konkreten« dokaz sodelovanja sedmih občin z obeh strani slovensko-hrvaške meje ob Dravi je most »Bratstva in prijateljstva« pri Ormožu - In s kakšnimi merili naj merimo vrednost mostov med
ljudmi?
V rokah Varaždina
Gostitelj letošnjega dvanajstega ..Srečanja bratstva in Prijateljstva" je bil Varaždin, točneje njegov občinski sindikalni svet, ki je pod pokroviteljstvom enega največjih yaraždinskih delovnih kolektivov - „Vis“, varaždinske industrije svile - pripravil zaključno srečanje, kjer je bil, kolikor je pač to dovoljeval čas, opravljen pregled nad letošnjo bilanco sodelovanja in so bile nakazane osnovne značilnosti nadaljnjega razvoja.
Varaždinci so bili dobri in skrbni organizatorji srečanja, tako da so lahko „čiste vesti" predah ,.štafetno pahco" Čakovcu, ki bo pripravil zaključno srečanje prihodnje leto. Vrh varaždinskega srečanja je bil prav gotovo v podehtvi plaket ..Medobčinsko sodelovanje bratstva in prijateljstva" najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam, ki so vložili v dejavnost povezovanja svoje delo in sposobnosti.
Dvanajst let ,.srečanj bratstva in prijateljstva" ni pretirano dolgo obdobje, vendar je že postreglo s številnimi zanimivimi Podrobnostmi, ki prav lepo kažejo, kako so se iz začetne unprovizirane zamisli s pomočjo prakse porajali novi predlogi, zamisli in nove oblike sodelovanja.
Vsako leto več
Slušatelji sindikalne šole ptujskega OSS in odbora sindikata ^arteksa so 1960. leta pripravili prvo srečanje ptujskih in varaždinskih delavcev. Naslednje leto so se občinski sindikalni sveti iz Čakovca, Ptuja in Varaždina že dogovorili o prvih oblikah sodelovanja, nakar je bilo 1962. leta v Ptuju prvo Ječanje bratstva in prijateljstva.
Prihodnje leto, ko je bil gostitelj srečanja Varaždin, je v najrazličnejših kulturno umetniških in športnih prireditvah že sodelovalo več kot 500 udeležencev, tako da so bile začetne težave, kar zadeva množičnost, že prebredene. Omeniti bi še Veljalo, da sindikat ni bil več sam, temveč so se v sodelovanje vključile tudi druge družbenopohtične organizacije. Naslednja leta so prinesla stalen vzpon v številu sodelujočih. Organizatorja sta bila Čakovec in Ptuj.
Peto srečanje v Ormožu je pomenilo prelomnico v dotedanji praksi: prvič je bilo slišati zahtevo, da morajo komune Izpolniti naloge, za katere so se bili dogovorili. Prvič je tudi Prišlo do službenega srečanja najbolj odgovornih „mož“ sosednjih občin. Rezultat teh pogovorov je bil sklep o skupni gradnji mostu čez Dravo pri Ormožu.
Prihodnja leta so bili organizatorji srečanj občinski sindikalni sveti v Varaždinu in Čakovcu, v „kolo“ pa sta stopili tudi Koprivnica in Slovenska Bistrica. Razumljivo je, da so 8. teden pripravili v Ptuju, ki je takrat slavil svojo 1.900-letnico. Takrat je prišlo tudi do specializiranih posvetovanj s področja gostinstva, turizma, trgovine in kmetijstva, kar je vtrlo pota za Poslovna sodelovanja.
Po Koprivnici je jubilejno srečanje pripravila Slovenska Bistrica, lani Ormož in letos - kot že rečeno - Varaždin. Naj omenimo, da so v Ormožu začeli podeljevati posebna prizna-nja najbolj zaslužnim organizatorjem srečanj. Imenovali sojih Plakete ..Medobčinsko sodelovanje bratstva in prijateljstva".
Ptuj in Krapina
Kratek ,.sprehod" skozi dosedanja srečanja lahko seveda opozarja le na posamezne značilnosti, ne more pa dati odgo-v°ra na vprašanje, ki zdaleč presega osnovno potezo sodelo-Vanja sedmerih občin z obeh strani repubhške meje. Ne gre Uamreč samo za ..srečanja", temveč za intenzivno iskanje teožnosti vseh oblik sodelovanja. V tem pogledu sta dosegli Zavidljive uspehe občini Ptuj in Krapina. Zanimivo je, da se vsi sklicujejo nanju in poudarjajo, da jim v iskanju možnosti za gospodarsko sodelovanje in gospodarsko dopolnjevanje ni teeba odhajati po zglede daleč stran. Imajo jih v svojem krogu!
Občini Ptuj in Krapina sta si - vzeto geografsko - sosedi, vendar jima je šele nova cesta Zagreb-Krapina-Ptuj docela Odprla očv Zelje za sodelovanjem so bile obojestranske, tako “Z je bilo treba napraviti le še realne programe. Oboji zdaj Poudarjajo, da so v sorazmerno kratkem času napravili več, Kot so sprva pričakovah. Ena od prvih ,.lastovk" je bila prav gotovo povezava med krapinskim kovinsko predelovalnim Podjetjem „Jedinstvo“ in TGA iz Kidričevega. Delovni organi-
zaciji sta uskladili delovne programe, „Jedinstvo“ pa seje kot velik potrošnik preusmeril pri nakupu aluminija na Kidričevo.
Krapinske kmetijske zadruge so se zelo uspešno povezale s kmetijskim kombinatom ..Perutnina" v Ptuju, tako da je v polni meri zaživela kooperacijska vzreja piščancev. Videti je, da so najbolj zadovoljni in tudi množični kooperanti „Perut-nine" v kmetijski zadrugi v Pregradi. Na osnovi teh izkušenj zdaj v Krapini načrtujejo proizvodnjo 4 milijonov piščancev na leto in še se zdi, da ne bodo izkoriščene vse možnosti.
Tudi ptujski „Mesokombinat“ se ima zahvahti organiziranemu medobčinskemu sodelovanju, da je lahko odprl v Krapini svojo prodajalno. Pravijo, da ne bo zadnja.
Krapinsko „Jedinstvo“ je začelo sodelovati tudi s ptujsko „Sigmo“. Podjetji sta se dogovorili za usklajeno proizvodnjo. „Sigma“ je še dobila ponudbo, da odpre več servisov in prodajaln rezervnih delov za avtomobile.
In drugi?
Kot rečeno, tako v Krapini kot tudi v Ptuju poudarjajo, da gre v teh oblikah sodelovanja med posameznimi gospodarskimi organizacijami šele za začetek in da bo ,.tisto pravo" prišlo do veljave šele prihodnje leto. Kakor smo lahko ocenili iz pogovorov v Varaždinu, je razmah gospodarskih vezi med Ptujem in Krapino pravi izziv za vse druge. „Zakaj ne bi tudi mi? “ — se vprašujejo in se zaenkrat še bolj sramežljivo spogledujejo. No, do konkretnejših dogovorov verjetno ni več daleč.
Lahko bi rekli, da pride do gospodarskega sodelovanja morda najteže, saj je treba vse rešitve natančno preučiti in je potem kakor pri cementu - lahko napraviš, teže popraviš. Previdnost je pač razumljiva in navsezadnje tudi ne odveč, saj se vsi zavedajo, da lahko gospodarska ..polomija" prinese več škode, kot če sodelovanja sploh ne bi bilo. Nekaj povsem drugega pa je pri izmenjavi kulturnih vrednot, izmeničnih gostovanjih kulturno prosvetnih društev, športnih tekmovanjih in rekreacijskih srečanjih delovnih kolektivov . .,. Ni naključje, da zdaj kar vsi po vrsti ugotavljajo, da pri takih oblikah sodelovanja skoraj ni moč ,.zgrešiti". Realna nevarnost za slabo voljo se je pokazala le pri nekaterih športnih tekmovanjih, saj je postalo očitno, da dirka za točkami in pokali prinese več škode kot koristi. Od tega spoznanja do pametnejše usmeritve je bil le še korak: pri športnih srečanjih naj bo poudarek predvsem na množičnosti, na vrednoti, da je pomembno sodelovati, ne pa nekakšni rezultati, ki potonejo ljudi v ozadje.
Prav zato so se še posebej razvile rekreativno športne oblike srečanj med posameznimi delovnimi kolektivi, Ijakor je bilo na primer tisto med ,,Intesom“, ptujskim ,.Vinkom Rešem", ..Dravskim magazinom" iz Radelj, „Mlinpekom“ iz Murske Sobote in čakovskim „Intesom“. Podobna srečanja so imeli tudi delavci komercialnih bank iz Koprivnice, Varaždina in Čakovca, železničarji iz Ptuja, Čakovca in Koprivnice, potem
„perutninarji“ iz ..Podravke", „Koke“ in ..Perutnine" ter drugi.
Načrti
Če smo že pri ocenjevanju ..dejavnosti sporazumevanja" in pri vlogi, ki so jo njene oblike odigrale v vseh sedmih sosednjih občinah, ne smemo pozabiti na vlogo informacijskih sredstev. Posebno lokalni časopisi iz Varaždina, Čakovca in Ptuja ter radijski postaji v Varaždinu in Ptuju niso bili le občasni registratoiji dogajanja, tako da jim vsi priznavajo veliko vlogo pri popularizaciji srečanj. Zanimivo je, da si je priznanje na tem področju zaslužil tudi Impolov tovarniški časopis „Meta-lurg", ki je pravilno razumel, da se interesi njegovih delavcev ne končajo ob tovarniškem plotu.
Povrnimo se spet na komaj končano varaždinsko srečanje, ki naj bi navrglo tudi koristne napotke za nadaljnje delo. Kot smo že poudarih, sploh ni prišlo pod vprašaj, ali še naprej razvijati bratsko in prijateljsko sodelovanje ah ne. Drugo pa je, kako bi kazalo oblike sodelovanja še bolj poglobiti. Sindikalni delavci poudaijajo, da se morajo v „krog“ še bolj vključiti
Obrest
pohištvo
druge družbenopolitične organizacije in občinske skupščine.
Posebno pozornost bodo v prihodnje posvetili gospodarskemu sodelovanju in pospeševah kooperacijo ter poslovno in tehnično sodelovanje, pri čemer jim bo zelo prav prišel „model“ odnosov med Ptujem in Krapino. Čeprav smo v pogovorih slišali o številnih možnostih za skupna vlaganja v gospodarske in negospodarske objekte, jih ne bi omenjali, dokler ne pride do konkretnih dogovorov. Kazalo bi opozoriti le na idejo, ki je po vsem videzu še najbliže uresničitvi: prihodnje leto se bo vseh sedem občin dogovorilo o gradnji skupnega letovišča za delavce.
Varaždin je tako opravil svoje delo, ..štafetno pahco" je prevzel Čakovec. Prihodnje leto bo zaključno srečanje že po tradiciji prav gotovo na jesen. Takrat je barvna lestvica panonskih pejsažev najbolj pestra, mošt že na varnem v sodih, letina pod streho . . . Saj, kakšna srečanja bi vendar bila, če ljudje ne bi imeli časa, da si pogledajo iz oči v oči. . .?
IGO TRATNIK
Naša pripoved o gradnji mostov med ljudmi ne bi bila popolna, prav krivična stavili naših sogovornikov, ki sd nam po-nike, ki so nam posredovali svoja mnenja, ocene, želje ... Brez njihovih pričevanj našega sestavka ne bi bilo. Potem smo se znašli pred vprašanjem, na videz ne-nemembnim, v kakš-hem vrstnem redu i s j objavimo njihove f rutrete. Nehote so n tu? pomagali sami: p ■ v v takem /ršt-mn redu so sedeli v Ven fždinu za predsedniško mizo. fojas-njevesoje je bilo dace-!a ot-več:če so že de-Sovr; šiedjje vseh sedmih f h-rin pletli vezi sodeluvcrnja med seboj, ,s/ je »spodobi !o«, rk su zaključhe-.f mu delanju v tef&f enakopravno predself dovoli vs* predsedni f| ki občinah sindikalnih svetov (le prva dva sta fcdla tajnika, zaradi nrjjne zadržanosti predsednikov): Rudi Bagar - Ptuj, Milan Pospiš - Krapina,| Drago Valtarič - Koprivnica, *vo Valjak -Varaždin, (vsi zgoraj, od leve proti desni), j Ivo Kerovec - Čako-f vec, Lojze Salažič ~ Ormož in Stanko Robnik - Slovenska Bistrica (spodaj).
f
Prihodnje leto bo v Čakovcu na jesen za predsedniško mizo sedela sedmerica. Vrstni red bo stvar naključja in trenutnega navdiha, sodelovanje v okviru »Srečanj bratstva in prijateljstva« pa to že zdaleč ni več ...
FOTO: A. AGNIČ
7 DNI V SINDIKATIH
/ k.
OTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KR
V petek, 26. oktobra, je republiški svet ZSS povabil na razgovor urednike glasil delovnih skupnosti o nalogah sindikatov Slovenije in o pripravah na VII. kongres ZKS. Posveta se je udeležilo 72 urednikov. O aktualnih nalogah subjektivnih sil v pripravah na VII. kongres ZKS in na X. kongres ZKJ je spregovoril Janez Vipotnik, predsednik komisije CK ZKS za propagandne priprave na VII. kongres, nato pa je generalni sekretar Jože Globačnik spregovoril o nalogah sindikatov v času do VIII. kongresa ZSS. O vlogi tiska v pripravah na VII. kongres ZKS je spregovoril predstojnik marksističnega centra CK ZKS dr. Boris Majer. Na posvetu so se dogovorili, da se bodo v prihodnje sestali uredniki na več bazenskih posvetih in da bodo sindikati posredovali uredništvom vse pomembnejše informacije.
LJUBLJANA
SOGLASJA ZA SPREMEMBE
^ Na sejo predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije so prišle spremembe štirih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov: tekstilne industrije -sporazum predilnic, tkalnic in oplemenitilnic - lesne industrije, industrije nekovin - sporazum industrije brusov ter gumarske industrije. Skupna značilnost dopolnitev vseh štirih sporazumov je v tem, da podpisniki želijo uveljaviti po zakonu možno zvišanje najnižjih kategorij kalkulativnih osebnih dohodkov, hkrati pa v sporazumih odpraviti nekatere omejitve, ki preprečujejo, da bi masa osebnih dohodkov porasla v družbeno sprejemljivem obsegu. Predsedstvo je ocenilo, da so predlagane spremembe skladne z določili družbenega dogovora, drugimi zakonskimi določili, ki zadevajo delitev, ter z zahtevami tako imenovane sindikalne liste; zato je izreklo tudi svoje, soglasje.
V nadaljevanju seje je predsedstvo obravnavalo analizo aktualnih problemov pridobivanja, delitve dohodka in osebnih dohodkov ter predlog stališč in sklepov, ki jih je pripravil zvezni odbor tega sindikata. Predsedstvo je ocenilo, da so v analizi mnoge pomanjkljivosti in vrzeli, stališča in sklepi za bodočo akcijo pa v marsičem nedorečeni. Svoje ugotovitve in stališče bo zato republiški odbor posredoval zveznemu odboru.
S SEJE PREDSEDSTVA MSS LJUBLJANA____
Sindikati in življenjska raven
Predsedstvo mestnega sindikalnega sveta v Ljubljani je minulo sredo razpravljalo o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letošnjega leta in opozorilo na nekatere probleme s področja življenjske ravni delavcev v Ljubljani
Popit in Barborič na
Jesenicah
Na povabilo občinskega komiteja ZKS Jesenice sta se minuli ponedeljek mudila na Jesenicah predsednik CK ZKS France Popit in predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. Dopoldne sta obiskala temeljno organizacijo združenega dela Valjarna, kjer sta se pogovarjala s samoupravnimi organi, vodstvom TOZD ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju samouprave v temeljni organizaciji in o delovanju delovnih skupin kot posebni obliki organiziranosti proizvajalcev. Temu je sledil razgovor z ožjim političnim aktivom jeseniške občine o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih. Na popoldanskem pogovoru z Netivom direktorjev TOZD jeseniške občine, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov in drugimi predstavniki družbenopolitičnega življenja jeseniške občine pa je tekla beseda o uveljavljanju ustavnih dopolnil, o ustanavljanju temeljnih organizacij ter o bližnjevzhodni krizi.
V VELENJU SO PRIPRAVILI PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 USKLAJEVANJU MERIL ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV____________________
Usklajevanje meril
V Šaleški dolini so že nekaj časa opozaijali, da razlike v življenjskem standardu oziroma gmotnem položaju zaposlenih niso posledice večjega ali manjšega prizadevanja delovnih ljudi v posameznih organizacijah združenega dela, pač pa predvsem posledica ugodnosti, ki jih dajejo organizacije združenega dela svojim zaposlenim. V Velenju so se zato odločili, da razlike v standardu oziroma gmotnem položaju zmanjšajo, če jih že ni mogoče odpraviti.
Spomladi letos je občinski sindikalni svet v Velenje imenoval posebno delovno skupino, ki je pripravila izhodišča za sestavo družbenega dogovora o usklajevanju meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov v občini. Delovna skupina je sprejela osnovno izhodišče, da je mogoče enotno reševati oziroma urejati vsa tista vprašanja, ki niso posledica specifičnosti dela oziroma položaja posamezne organizacije združenega dela, zlasti pa nadomestila osebnih dohodkov, različne dodatke, povračila, regrese in nagrade, dopolnilno izobraževanje odraslih ter urejanje nekaterih drugih vprašanj.
Občinski sindikalni svet Velenje je poslal pred dnevi predlog družbenega dogovora o usklajevanju meril za delitev do-
hodka in osebnih dohodkov v javno razpravo vsem temeljnim organizacijam združenega dela v Šaleški dolini. Akcija Velenjčanov predstavlja prvi poizkus konkretne uveljavitve načel republiškega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, občinska skupščina in občinsk: sindikalni svet bodo, kot je predlagano, sporazumno določili oziroma uskladili osnove in merila za določanje tjste višine osebnega dohodka in obsega drugih pravic, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavca, pa osnove in merila za
oblikovanje in delitev sredstev za skupne potrebe in kriterije za zagotavljanje sredstev za uresničevanje politike življenjske ravni. Podpisniki velenjskega družbenega dogovora bodo, kot to predvideva predlog dogovora, uskladili interna merila za uspešnost dela in gospodarjenja, ki je rezultat dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ter merila, ki povezujejo osebne dohodke z gibanjem produktivnosti dela in poslovne uspešnosti.
Na sestankih v temeljnih organizacijah združenega dela v Šaleški dolini hkrati z obravnavo predloga družbenega dogovora o usklajevanju meril za delitev dohodka in osebnih do-
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
Besedo tudi mladim
Radovljiška mladina in sindikati o ustanavljanju aktivov mladih delavcev
Podobno kot v drugih slovenskih občinah potekajo priprave na ustanavljanje aktivov mladih delavcev tudi v delovnih organizacijah radovljiške občine. Mladi težijo za tem, da bi se čim bolj uveljavili v svojem delovnem okolju, to pa jim bo omogočila samo ustrezna organiziranost v aktivih mladih delavcev, ki bodo delovali pri osnovnih sindikalnih organizacijah. Zato so mladinci iz radovljiških delovnih organizacij tudi želeli čimprej uskladiti svoja stališča o vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi z ustanavljanjem aktivov mladih delavcev, z vodstvom občinskega sindikalnega sveta. Na skupnem posvetu predsedstev OK ZMS in sindikatov minuli ponedeljek v Radovljici so sprejeli skupni akcijski načrt, s katerim bodo v občini pospešili ustanavljanje aktivov mladih delavcev.
V radovljiški občini je zadnja leta precej delavske mladine, ki pa ostaja tam, kjer je zaposlena, večinoma neorganizirana. V mnogih delovnih organizacijah, predvsem v večjih, ostajajo mladi ob strani,, čeprav organi upravljanja sprejemajo pomembne odločitve, ki zadevajo tudi njih. V večjih delovnih
organizacijah, kot na primer v Verigi, Plamenu, Elanu, Murki in drugih, je udeležba mladih delavcev sila skromna v organih upravljanja.
„Če je bilo tako doslej, bo poslej drugače,“ je bilo dišati med mladimi na zadnjem posvetu mladine in sindikatov v radovljiški občini. Čeprav so v občini ustanovili komaj 12 aktivov mladih delavcev, se v delovnih organizacijah že uveljavljajo težnje mladih, da bi enakovredno soodločali pri vseh samoupravnih odločitvah. Toda, to je šele začetek, menijo mladi radovljiški delavci. Ko bodo namreč delovne organizacije dokončno izoblikovale svojo bodočo samoupravno organizacijo — med tistimi, ki se do-dej zanjo še niso odločile, pa so tudi Veriga, Elan, Murka in nekatere druge — se bo bistveno povečalo tudi število aktivov mladih delavcev. V vsaki bodoči TOZD, v kateri bo delovala osnovna dndikalna organizacija, bo namreč deloval tudi aktiv miadih delavcev.
Po skupnem akcijskem načrtu radovljiške mladine in sindikatov bodo še letos ustanovili aktive mladih delavcev tudi na
ravni delovnih organizacij. Prav tako bodo aktivi mladih delavcev delovali pri vseh štirih občinskih odborih posebnih sindikatov, delegati aktivov iz vseh delovnih organizacij, kijih zdaj ustanavljajo, pa bodo sestavljali občinsko konferenco mladih delavcev.
-iv
hodkov volijo tudi delegate za zbor udeležencev družbenega dogovora. V Velenju računajo, da bo začel veljati ta prvi družbeni dogovor že z novim letom, najpozneje v 120 dneh po spre-' jemu pa bi morali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela uskladiti interne akte_ z določbami tega dogovora. V Šaleški dolini računajo, da bodo v končni tekst družbenega dogovora zapisali še nekatere nove določbe, saj je bilo že med dosedanjo javno razpravo slišati predloge, da bi bilo treba uskladiti tudi merila o kreditiranju in financiranju gradnje zasebnih stanovanj ter prispevke za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok.
V.Š.
Podrobni podatki, na podlagi katerih bo mogoče oceniti ekonomski položaj posameznih delovnih organizacij, bodo sicer zbrani šele ob koncu leta, že zdaj pa je očitno, da je na ljubljanskem področju še nekaj podjetij, ki niso likvidna. Mestni sindikati, ki stalno spremljajo gibanje gospodarstva na svojem področju, imajo za zdaj naslednje podatke: v prvem polletju letošnjega leta se je povečal celotni ustvarjeni dohodek v primerjavi s prvim polletjem lani za 25 odstotkov, tako imenovani čisti dohodek pa za 18 odstotkov, medtem ko se je na Slovenskem povečala ta kategorija dohodka za 21-odstotkov.
Na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta Ljubljana je prevladalo mnenje, da vzrokov za zaostajanje rasti čistega dohodka v Ljubljani ni možno iskati v industrijski proizvodnji. Zaostaja predvsem rast prometa v trgovini. „To kaže na dejstvo,“ je dejal Rudi Bregar, predsednik mestnega sindikalnega sveta, „da se je kupna moč ljubljanskih delavcev zaradi zamrznitve osebnih dohodkov v prvem polletju letošnjega leta občutno zmanjšala in da so ljudje kupovali predvsem živila, manj pa blago trajnejše porabe, ki bolj vpliva na večjo akumu-lativnost. Seveda morajo tisti, ki s svojo plačo žive od danes do jutri, torej na meji eksistenčnega minimuma, kupovati predvsem najnujnejša živila, plačati najemnino stanovanja in podobno, medtem ko jim celo za obleke in za šolanje otrok že primanjkuje denarja.11
Mestni sindikalni svet še nima najnovejših podatkov o delitvi osebnih dohodkov v ljubljanskih organizacijah združenega dela. Zavod za analize in cene, ki zbira to gradivo dvakrat letno, je obljubil podrobno analizo delitve osebnih dohodkov tja do sredine novembra. Po podatkih, ki jih je ta zavod zbral marca letos, je bilo v Ljubljani 223 delavcev, ki so dobivali manj kot 800 din na mesec, 1.546 zaposlenih pa je prejemalo manj kot 1.000 dinarjev osebnega dohodka. Splošni zbor Ljubljane je v začetku letošnjega leta resda skle-
nil, da morajo vse delovne orga; nizacije zagotoviti delavcem, & delajo poln delovni čas, najmanj 1.200 dinarjev osebnega dohodka, kaže pa, da se tega dogovora ponekod ne drže^ Sredi letošnjega novembra, ko bo zavod za analize in cene zbral nove podatke o delitv' osebnih dohodkov, bodo sklicali sejo sveta zveze sindikatov v Ljubljani in na njej ponovno zahtevali, da delovne organizacije spoštujejo dogovor o nji-nimalnih osebnih dohodkih. C« pa bodo ugotovih, da v tem ali onem podjetju še vedno ne spoštujejo tega dogovora, bodo posegli po „zunanjih ukrepih > kot je dejal Rudi Bregar.
Na prihodnji seji mestnega sindikalnega sveta bodo namreč govorili o vseh problemih, ki zadevajo življenjsko raven delavcev. Predsedstvo je med drugim tudi sklenilo, da bodo do takrai pripravili celovito informacijo0 urejanju stanovanjskega gospo; darstva v Ljubljani, kjer zdaj primanjkuje kakih 15.000 stanovanj. V minulih nekaj mese; cih so na tem področju sprejeli več samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ustanovili so solidarnostni stano vanjski sklad in tudi zbore vlagateljev, zdaj pa bo treba vsa razpoložljiva sredstva čimprej in kar najbolj racionalno usib® riti v gradnjo delavskih stan0 vanj. Gre za sredstva, ki so zbra na v solidarnostnem stanovanj skem skladu, pa tudi za tista katerimi razpolagajo zbori vlagateljev in organizacije združenega dela. Če bomo hoteli v prihodnjih nekaj letih graditi v Ljubljani od 3.000 do 3.500
melbrosia*_________
______ -ftUI.
stanovanj na leto - najmanj toliko pa jih bo treba zgraditi " potlej se mora temu namen0 prilagoditi vsa gradbena ope-rativa, sindikati pa bodo še nadalje delovali kot pobudnik najboljših rešitev.	.
JANEZ VOLJČ
1’ravna posvolovailiiira DR
VPRAŠANJE:
V času, ko podjetje zaradi redukcije električne energije tri dni ni delalo, sem bfl v bolniškem staležu. Delavski svet je sklenil, da se izgubljeni trije dnevi nadomestijo z delom v kasnejšem obdobju, tako da bi delal ob sicer prostih sobotah ali nedeljah. Ker sem menil, da me ta dolžnost ne zadene, saj sem bil tisti čas v staležu, nisem šel na delo. Zaradi tega mi podjetje ni obračunalo 24 delovnih ur oziroma jih je prikazalo kot „neplačane“. Prosim, pojasnite mi, ali bi tudi jaz moral nadomestiti izgubljene delovne dneve, torej ali sem bil dolžan delati ali pa sem delo upravičeno odklonil. Zanima me tudi, ah mi je delovna organizacija upravičena odvzeti omenjenih 24 ur.	P. v.-ZAGORJE
ODGOVOR:
Menimo, da je stališče vaše delovne organizacije pravilno, ter da je tudi vas zadela dolžnost delati v dneh, ko so se nadomeščali zaradi redukcije izgubljeni dnevi. Tiste dni namreč niste bili v bolniškem staležu, bili ste torej delazmožni in so bili to po sklepu delavskega sveta delovni dnevi, na katere so bili dolžni delati vsi delazmožni v kolektivu. To nedvomno sledi iz sklepa centralnega
delavskega sveta, ki ste ga priložili. Ker niste delali tako kot vsi dmgi, vam tudi ne gre osebni dohodek oziroma nadomestilo, h; rečno je v sklepu delavskega sveta tudi določeno, da tisti, ki so biU v času redukcije v bolniškem staležu, ne prejmejo nadomestila, ker ni šlo za delovne dneve. Izrecno tudi sledi iz sklepa delavskeg3 sveta, da so v dneh, ko se bodo nadomeščali izgubljeni dnevi, dolžni delati vsi, ki so oziroma bodo v teh dneh za delo sposobni Torej bi morali, ne glede na to, ali ste bili v bolniškem staležu času redukcije električnega toka, ko podjetje ni delalo, ah ne, d®' lati v dneh, ki jih je določil delavski svet za nadomestitev izgubljene proizvodnje. V tem primem bi bila seveda tudi dolžn°s delovne organizacije, da vam te dneve prizna kot delovne in seveda izplača ustrezen del osebnega dohodka.	M. LIPUŽlC

L
Demokratična republika Vietnam se po dolgih in težkih' letih herojskega bojevanja uspešno obnavlja. V obnovi sp delovni ljudje Vietnama svoje napore usmerili predvsem v naslednje naloge:
—	obnova in ureditev namakalnega sistema, kar je osnovni pogoj za povečanje pridelka riža kot življenjsko najpomembnejšega prehrambenega artikla;
—	obnova in gradnja novih tovam zlasti v težki industriji, seveda pa tudi v lahki industriji ter usposobitev energetskega sistema ;
— pospešena gradnja stanovanj, saj so dolgoletni bombni napadi hudo prizadeh stanovanjski fond.
Naši posnetki zgovorno ponazarjajo prizadevanja vietnamskega ljudstva, da bi čimprej obnovilo svojo porušeno domovino. Gradnja stanovanj je uspešna, posnetek je nastal v novi mestni četrti v Hanoju (levo). Dnevni kop premoga; premog pomeni enega pomembnih energetskih virov (v sredini). Stotine opekarn oskrbuje gradbeno operativo s prepotrebnim materialom (desno).
■■■■■■■■■■■■■■■■
Nepla-
čani
računi
Junija je minilo 50 let, odkar je bil med Avstrijo in kraljevino SHS podpisan „arhivski sporazum11, v katerem je Avstrija prevzela obveznost, da bo izročila Jugoslaviji kulturne dobrine in arhive, ki so ostali na njenem ozemlju kot posledica dominacije stare monarhije nad jugoslovanskimi pokrajinami. Leta 1958 sta obe državi podpisali sporazum, ki določa, da je treba arhivski sporazum iz leta 1923 uresničiti. Vendar pa se Avstrija niti tega sporazuma ni držala; na dunajskih pogajanjih leta 1961 je odklonila razpravljanje o konkretnih zahtevah Jugoslavije in pri tem stališču vztraja še danes.
To so glavne ugotovitve, ki jih vsebuje odprto pismo zgodovinarjev in arhivarjev Jugoslavije, s katerim želijo domačo in mednarodno javnost opozoriti, kako Avstrija »spoštuje11 svoje mednarodne obveznosti. Odgovor avstrijskih krogov, češ, »ne damo vam arhivov, ker boste potem ponarejali zgodovino ..pa je vsekakor klasičen primer herren-volkovske prepotence, ki očitno navdihuje tudi tiste današnje avstrijske zgodovinarje, ki mislijo, da zgodovino lahko prikrojijo po svojem nacionalističnem okusu.
NA USTAVNI RAZPRAVI MED NAŠIMI DELAVCI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Živo zanimanje pa tudi obilo upoštevanja vrednih pobud
Med tremi skupinami slovenskih družbenopolitičnih in strokovnih delavcev, ki so v organizaciji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiškega zavoda za zaposlovanje obiskale slovenske delavce, začasno zaposlene v Zvezni republiki Nemčiji in v Avstriji, je ena od njih vodila ustavne razprave med našimi delavci v Poruiju. Tu so namreč v nekaterih tovarnah večje koncentracije naših delavcev, ki jih tudi sicer bolj poredko obišče kakšna delegacija iz domovine. Tako je poleg pogovorov o osnutku zvezne in republiške ustave dobil močan poudarek tudi sam stik s temi delavci, ki so članom skupine posredovali obilo vprašanj, s katerimi se srečujejo bodisi vsakodnevno bodisi jih zanimajo dolgoročneje — glede njihove nadaljnje zaposlitve v tujini kot tudi glede njihove vrnitve v domovino.
Omenjeno skupino so sestavljali Kristina Lovrenčič, glavna urednica mariborskega »Večera11 in članica GK ZKS, Ivan Kramer, predsednik OBSS Celje in dr. Lčv Svetek, vodja službe za izvajanje konvencij pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS. V takšni sestavi je skupina lahko razpravljala z našimi delavci o prav vseh vprašanjih, ki tarejo trenutno našo novo ekonomsko emigracijo. Skupina se je v dneh od 8. do 13. oktobra pogovarjala s slovenskimi pa tudi drugimi jugoslovanskimi delavci v petih nemških podjetjih, in si-
cer v tovarni frotirja v Gue-therslohu, tovarni električnih naprav v Wipperfuerthu, v tovarni kovinske embalaže Rau-tenbach v Solingenu, v gradbenem podjetju Kissel Rapid in Kuske Bau v Solingenu ter v tovarni pohištva v Giessenu. V vseh teh podjetjih se je razprav udeležilo kakih 150 slovenskih delavcev.
Kar zadeva ustavno razpravo, je imela skupina nekoliko težko stališče predvsem zavoljo tega, ker delavci niso imeli priložnosti, da bi se pobliže seznanili z osnutkoma zvezne in slovenske ustave, saj prihaja posebno slovenski tisk v te oddaljene kraje poredkoma in neredno. Kljub temu so delavci po uvodnih pojasnilih o temeljih novega ustavnega sistema pokazali živo zanimanje za nove ustavne institucije, predvsem seveda o novem delegatskem sistemu v zvezi z odločanjem delavcev na vseh ravneh, o delavski kontroli, o vlogi družbenopolitičnih sil, posebej še sindikatov v novem ustavnem mehanizmu pa tudi o položaju Slovenije v jugoslovanski federaciji. Poleg teh teoretičnih vprašanj jih je zanimala tudi možnost dela z osebnimi sredstvi v domovini, položaj, vloga in organizacijske novosti v kmetijstvu in obrti, možnosti zaposlitve po vrnitvi v domovino, osebni dohodki v organizacijah združenega dela ter upoštevanje dobe, prebite na delu v tujini, pri odmeri pravic iz delovnega razmerja v domovini. Seveda je bilo govora tudi o stanovanjskem vprašanju,
ki bo postalo pereče z njihovo vrnitvijo v domovino.
V zvezi z novim delegatskim sistemom so zanimala naše delavce tudi vprašanja, kako se bodo sami vključili v novi sistem, ker so oddaljeni od domovine. Izrečena je bila pobuda o morebitni vključitvi naših delavcev na tujem v delegatski sistem prek jugoslovanskih klubov in društev, ki delujejo v tujini, pri čemer naj bi iz praktičnih razlogov sodelovali ti delegati morda samo na republiški ‘in zvezni ravni, ne pa tudi v občinah. Ker delajo naši delavci
Ob N
v tujih podjetjih, bo potrebno izvesti njihovo zastopstvo v delegacijah drugače kot za delavce, ki delajo v jugoslovanskih organizacijah združenega dela: morda preko njihovih matičnih občin v Jugoslaviji ali pa prek konzularnih območij, ki so pristojna po kraju njihove zaposlitve v tujini. Ker se delegati naših delavcev v tujini ne bodo mogli udeleževati skupščinskega dela v domovini z vso po-
P0 Vlil. KONGRESU SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE
Optimizem na pohodu
V prvi polovici oktobra je bil v Varni VIII. kongres svetovne sindikalne federacije (SSF). Ta Veliki zbor sindikatov iz vseh kontinentov je pokazal precejšnjo mero pripravljenosti za sodelovanje z drugimi sindikal-ninii gibanji v svetu. Kongres je brez dvoma pomenil velik prispevek k akcijski enotnosti svetovnega sindikalnega gibanja, knr kažejo tudi kongresni dokumenti. V njih je močno izravna želja po enotnosti, ki je 'knes — ob dejstvu, da so vsi
delavski problemi dobili velike mednarodne razsežnosti — nujno potrebna. Kongres je pozval tudi preostali mednarodni centralni MKSS (Mednarodna konfederacija svobodnih sindikatov) in SKD (Svetovna konfederacija dela), naj pričneta z dialogom in se dogovorita o
sodelovanju zlasti na tistih delovnih področjih, ki zadevajo
ekonomske in socialne zahteve delavcev in boj za mir ter neodvisnost narodov.
Značilnost kongresa Svetovne sindikalne federacije je bila tudi v tem, da sta italijanska CGIL in francoska CGT poudarili izredno velik pomen sodelovanja zahodnoevropskih sindikatov, toda njihovo sodelovanje in enotnost ne bi smela pustiti ob strani solidarnosti in pomoči sindikatom iz tretjega sveta. Predstavnika CGIL in CGT sta tudi zelo jasno pokazala pripravljenost, da se vključita v novo ustanovljeno" Evropsko sindikalno konfederacijo (v njej
trebno intenzivnostjo, so bile izrečene misli o morebitnem koordinacijskem telesu v domovini — morda na zvezni ravni — ki bi povezovalo delo teh delegatov, jim posredovalo potrebno gradivo, jih obveščalo o tekoči problematiki in tudi sicer vzdrževalo z njimi potrebne stike v času, ko so v tujini. Skratka, načetih je bilo veliko vprašanj, ki jih bo morala rešiti naša nova zakonodaja.
Če strnemo vtise, ki jih je skupina dobila v pogovorih z našimi delavci v Zvezni republiki Nemčiji, je eden najglobljih, da si naši delavci v tujini želijo mnogo več stikov z domovino, kakor jim jih le-ta trenutno nudi oziroma more nuditi. Poleg njihovih klubov in društev ter diplomatsko-konzu-larnih predstavništev naj bi to nalogo opravili tudi naši sindikati, saj lahko tesneje povezani z nemškimi sindikati zelo mnogo storijo — vsekakor več, kot je bilo napravljenega doslej.
Dr. Lev Svetek
It MI K ST
POHIŠTVO
OPOZORILO
KOMUNISTIČNE
PARTIJE
IZRAELA
CK komunistične partije Izraela je v Tel Avivu že ob pričetku vojnega spopada dal izjavo, v kateri pravi, da so izraelski komunisti že večkrat opozarjali, da okupacija arabskih ozemelj, osvojenih leta 1967, lahko vnovič povzroči prelivanje krvi in obnovitev vojne. KP Izraela zato zahteva, da vlada pristane na vzpostavitev miru in sprejme resolucijo Varnostnega sveta OZN hkrati z umikom izraelskih čet z okupiranih ozemelj.
To stališče KP Izraela ni osamljeno, saj je znotraj Izraela več političnih sil, ki so proti ekspanzio-nistični in militaristični politiki vodilnih struktur, tako imenovanih jastrebov.
so doslej včlanjeni samo sindikati — člani MKSS iz držav Evropske gospodarske skupnosti). Morebitno vključevanje obph omenjenih sindikalnih organizacij v Evropsko sindikalno konfederacijo bi nedvomno predstavljalo bistven premik v sodelovanju in odnosih v evropskem sindikalnem gibanju.
Kongres sam in sprejeti dokumenti dajo čutiti optimizem v razmišljanjih o usodi svetovnega sindikalnega gibanja.	i
... v jugoslovanskih sindikatih
SVET ZSJ
V REORGANIZACIJO SINDIKATOV
Pred dnevi je Svet ZSJ na plenarnem zasedanju ocenjeval rezultate dosedanje javne razprave o osnutku nove ustave ter obravnaval naloge organizacije pri uresničevanju temeljne listine našega družbenega razvoja. Glavna ugotovitev je bila, da so delavci sprejeli idejnopolitično usmeritev nove ustave, o čemer priča tudi izredno plodna javna razprava, v kateri so bili izrečeni številni predlogi in pobude, ki naj še pospešijo razvoj naše samoupravne socialistične družbe.
Sprejem nove ustave pa terja tudi korenite spremembe v delovanju in oblikah organiziranja sindikatov, da bi tako lahko spodbujali samoupravno organiziranje združenega dela. Reorganizacija v sindikatih se mora začeti v osnovni organizaciji. Osnovna organizacija sindikata mora postati dejavnik neposrednega samoupravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, postati mora politična osnova samoupravne delavske kontrole, politična sila, s katero se zagotavlja samoupravni vpliv delavcev v vseh oblikah združenega dela, pa tudi politična osnovna delegatskega sistema.
Spremenjen položaj osnovne organizacije sindikata mora — je bilo rečeno na plenarni seji Sveta ZSJ, - pospešiti spremembe tudi v metodah dela organov sindikata na vseh ravneh. Bistvo sprememb pa je v tem, da morajo vodstva sindikatov poslej manj nastopati kot zastopniki in predstavniki interesov članstva, ampak kot ustvarjalci in uresničevalci političnih stališč, kot posredniki med delavci in vodstvenimi ter predstavniškimi organi, zato pa morajo čedalje bolj postajati povezovalci delavcev, ki organizirano izražajo svoje interese, jih neposredno usklajujejo in uresničujejo.
Zakaj povezovanje na samoupravni osnovi
Standard Je ogrožen
Vsa dosedanja prizadevanja, da bi obrzdali in zmanjšali splošno ter skupno porabo, niso bila učinkovita. Kaže, da je celo zakon o omejevanju dohodka iz davkov in prispevkov gospodarstva ter omejevanju stopnje prometnega davka prešibak jez, da bi preprečil odtekanje denarja iz gospodarstva. Dokaz za to trditev je dejstvo, da pripravljamo dopolnitve in spremembe tega zakona, ki bodo interesnim skupnostim omogočile nove dohodke za pokrivanje deficitov. Poraba narašča po svojih zakonih in se nenehno dviga neodvisno od možnosti gospodarstva in celo od njegovih potreb ter zahtev. Na eni strani trošimo po potrebah oziroma tako, kakor je moč te potrebe kriti iz skupne blagajne, vir dohodkov pa je, na drugi strani, v gospodarstvu, ki nima učinkovitega vpliva na porabo. Nič čudnega, če zato znaša pri nas skupna in splošna poraba kar 41 odstotkov celotnega družbenega proizvoda, v razvitih državah pa dajejo za podobne potrebe le 35 odstotkov družbenega proizvoda. Meja ekonomsko upravičene porabe je torej že daleč prekoračena, gospodarstvo pa ni več kos temu bremenu. Zdaj ne gre več za spremembe denarnih in drugih obremenitev gospodarstva, ker tako očitno ne moremo doseči nujne usklajenosti nied možnostmi in potrebami gospodarstva ter ekonomsko neupravičeno porabo. Spremembe morajo biti širše; temeljiti morajo na načelih samoupravnega usklajevanja družbenoekonomskih odnosov, v katerih morajo delavci - na osnovi ustavnih amandmajev — upravljati s ce-
Realni osebni dohodki na zaposlenega so v Črni gori nižji za polnih 11 % v primeijavi s poprečjem minulega leta, življenjski stroški pa so narasli za več kot 23 %. Ti podatki pričajo o bistvenem razkoraku za planskimi predvidevanji. Le tako imenovani družbeni standard narašča hitreje, saj v Črni gori letos vlagajo znatno več
OD NAŠEGA DOPISNIKA
sredstev v gradnjo stanovanj za delavce ter v druge objekte družbenega standarda.
V Črni gori zato sodijo, da bo treba hitro ukrepati, in to na več področjih. Tako že pospešeno pripravljajo samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Ta naloga bi sicer morala biti opravljena že do konca junija, vendar je bil rok podaljšan do konca leta. Sporazumi bodo izhajali iz že sprejetega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v republiki. Ena izmed bistvenih značilnosti tega dogovora pa je izenačevanje po-.gojev gospodarjenja med pa-
nogami in grupacijami. To je tudi nujno potrebno, saj denimo elektrogospodarstvo plačuje za enak učinek dvakrat več v primeijavi s tekstilno industrijo ali drugimi industrijskimi panogami, ki dosegajo nizko akumulativnost.
V	teh dneh v Črni gori pretresajo tudi predloge, da bi čim-prej povečali prejemke iz starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin. Število upokojencev pa je v Črni gori izredno visoko in znatno presega jugoslovansko in slovensko poprečje. Kaže, da bodo ti prejemki porasli za približno 9 %. Doslej so znašale minimalne pokojnine 700 dinarjev, poslej pa naj bi bile 760 dinarjev.
V	skladu otroških dodatkov se prav tako pripravljajo, da bi zaščitili standard najmlajših. Po nekaterih predlogih naj bi občutno povečali otroške dodatke. V kategoriji družin z najnižjimi prejemki naj bi otroški dodatki znašali 130 namesto sedanjih 100 din na otroka. Otroški dodatki srednje premožnih družin naj bi se povečali z 80 na 100 dinarjev, po 80 dinarjev otroških dodatkov pa naj bi prejemale družine, katerih mesečni prejemki ne presegajo cenzusa 500 dinarjev na družinskega člana.
J. STOJANOVIČ

Bitka Je dobljena
Na komisiji sveta ZSJ za življenjske in delovne razmere so poudarili, da je bitka za popolno preobrazbo dosedanje stanovanjske politike že dobljena. To dokazujejo mnogi primeri. Kot najboljši primer uspešne akcije gradnje stanovanj za delavce so navedb Zagreb, kjer vsi zaposleni vplačujejo za stanovanjsko gradnjo 5 % osebnih do-
hodkov, kakih 47 % teh sredstev pa vlagajo v solidarnostni sklad.
Vanj bodo vložili tudi 14Q milijonov anonimnega kapitala. S tem denarjem bodo do 1975. leta v Zagrebu zgradili 11.000 stanovanj za delavce. Zaenkrat manjka v Zagrebu 80.000 stanovanj, s srednjeročnim programom pa je predvidena
^ giaunju j /o uscuimi uu- gradnja 77.000 stanovanj. nenega materiala<	^
S	^
»►xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx2
Da bi še pospešili gradnjo stanovanj, v komisiji sveta ZSJ sodijo, da je treba k sodelovanju pritegniti banke, spodbujati individualno gradnjo, razbremeniti stanovanjsko gradnjo razhčnih obveznosti, ki znašajo sedaj tudi do 50 % cene stanovanj, gradbenike pa pripraviti do tega, da bodo napravili pregled naših potreb grad-
benega materiala <
HRVAŠKA
Dodatek za upokojence
Skupaj s pokojnino za mesec december bodo upokojenci Hrvaške prejeli enkratno nadomestilo za porast življenjskih stroškov v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. Nadomestilo bo odvisno od prejemkov upokojencev. Tisti, katerih pokojnina
ne presega 1000 din, bodo prejeli nadomestilo v višini 390 din, upokojenci, katerih pokojnina znaša od 1000 do 1500 dinarjev, bodo prejeli 360 din, tisti pa, ki imajo pokojnino nad 1500 din, pa 300 din nadomestila. Od januarja 1974. leta bodo upokojenci prejemali poleg pokojnine še po 100 din nesečno dodatka, dokler podpisnice družbenega dogovora ne bodo uskladile pokojnin z živ-''enjskimi stroški, k čemur jih bvezuje novi zakon o pokojninsko invalidskem zavaro-
vanju.
Tak sklep je sprejela komisija za osebni in dmžbeni standard sveta Zveze sindikatov Hrvaške, sprejele pa naj bi ga še skupščine skupnosti pokojninsko invahdskega zavarovanja ter Izvršni svet te republike kot podpisniki dmžbenega dogovora. Komisija je poleg tega sprejela predlog, po katerem naj bi bila še naprej možna predčasna upokojitev: za žene s 30 leti delovne dobe in 50 leti starosti, za moške s 35 leti delovne dobe ter 55 leti starosti.
MAKEDONIJA
Kako do energije?
Poraba električne energije je v Makedoniji večja od proizvodnje. Tako bo najbrž tudi v prihodnjih letih. Če bi zgradili pet manjših hidroelektrarn in s •tem izkoristili vse hidroenergetske vire v republiki, bi zagotovili 5 milijard KWh, leta 1980 pa bi kljub temu prišlo do pomanjkanja električne energije. Gradnja teh elektrarn pa je neuresničljiva, ker Makedonija nima za to denarja.
Pri sedanji porabi 3 milijarde 200 milijonov KWh letno zagotavljajo makedonski proizvajalci le tretjino električne energije, razliko pa krijejo z energijo iz
termoelektrarne Kosovo ter drugih proizvajalcev iz Srbije. Sekretar za industrijo in rudarstvo Makedonije Stojan Mar-kalijev je dejal, da so zaradi 16% letne rasti porabe in skromnih naravnih virov ter pomanjkanje kapitala za energetiko našli izhod v financiranju gradnje 380 KW prenosnega omrežja do proizvodnih obratov v Srbiji in tudi v gradnji kosovske termoelektrarne. Tako bi v času pomanjkanja lastne električne energije Makedonija dobila dovolj energije iz Srbije. Trije daljnovodi so še izpeljani do virov električne energije v Srbiji.
lotno družbeno reprodukcijo.
Povezovanje gospodarstva na samoupravni osnovi ostaja torej slej ko prej glavna naloga subjektivnih dejavnikov v naši družbi Le ekonomsko in samoupravno združeno delo lahko ustvari optimalne proizvodne rezultate. Vendar pa te naloge ne bo lahko uresničiti, saj naleti v državi skoraj vsaka pobuda za proizvodnjo in poslovno povezovanje v gospodarstvu na vrsto pomislekov in nasprotovanj, celo na težnje po decentralizaciji, razdrobljenosti, avtarkiji in privatizaciji samoupravljanja, kar vse je močnejše, kot so prizadevanja za povezovanje gospodarstva na novih samoupravnih temeljih. To je čutiti v odnosih v gospodarstvu, v neproizvodnih dejavnostih, v odnosih med občinami in pri reševanju posameznih in posebnih interesov v ožjih ali širših družbenih razmerjih. Težnje povezovanja pa moramo krepiti, zato bi morali biti bolj učinkoviti tudi pri sprejemanju novih sistemskih rešitev, zlasti v razširjeni reprodukciji. Med temi vprašanji je uveljavitev sistema samoupravnega načrtovanja za zdaj ena najbolj šibkih točk v celoti samoupravnih odnosov in dokajšen vzrok za sedanja gospodarska neskladja ter motnje na trgu.
Pobud in ustvarjalnosti družbenih dejavnikov in delavcev torej ni mogoče razvijati v socializem, če bomo sklepe o razvoju naše družbe utemeljevali - kot pogosto doslej - le z lastnimi in skupinskimi interesi, hkrati pa brez jasno določene dolgoročne politike razvoja.
V.B.

■
■
■
i
9
I
I
‘
TE DNI

SO REKU

MARJAN ROŽIČ, sekretar Sveta ZSJ, na sarajevskem posvetovanju o oskrbi velikih mest:
Problemi organizirane, pra-vočasne in cenene oskrbe so med osnovnimi problemi delovnih ljudi, posebno delavskih družin v industrijskih centrih in delavcev, upokojencev in drugih, ki morajo živeti z nizkimi dohodki. To ni organizacijsko, temveč razredno vprašanje. Bistvo politike stabilizacije ni samo ekonomično ohranjanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, temveč je njeno razredno, delavsko bistvo prav v tem, da mora biti materialni in družbeni položaj proizvajalcev stabilen. Družbena akcija W oskrbo delavcev z ozimnico naj bi pomagala zaustaviti padec realnih osebnih dohodkov. Sindikati so dali politično pobudo, toda njeni nosilci morajo biti trgovine, proizvajalci, občinske skupščine itd. Nekatere trgovinske delovne organizacije nis° sodelovale, čeprav bi to morale storiti in se same ukvarjati s tem delom. Vzroki za slabo oskrbo v industrijskih centrih so predvsem pomanjkanje sistema samoupravnega planiranja in podcenjevanje razvoja kmetijstva, komunalnih dejavnosti in drugih storitev, zapiranje tržišča zaradi dviga cen, da bi z manjšo proizvodnjo ustvarili večji dohodek-Drugi razlogi pa so v posebnem monopolnem položaju trgovine-Trgovina je pogosto zahtevala ali izsiljevala take pogoje poslovanja, ki so ji z malo dela zagotovili velik zaslužek.
BORISAV SREBRIČ, direktor zavoda za družbeno planiranje Srbije, v razgovoru s sodelavcem Borbe:
Srbiji je primanjkovalo električne energije do dograditve HE Djerdap pred tremi leti. Od tedaj dalje pa je Srbija letno izvozila ali prodala v državi več kot 2,5 . milijarde kWh. To je seveda Srbi- ” jo precej stalo. Na škodo rasti industrije je od 1966—1970 vlagala v gradnjo elektroenergetskih objektov	30 %	skupnih in-
vesticij, ki jih je republika predvidela za gospodarstvo. Toda kljub temu srednjeročni plan do 1975 leta predvideva ukrepe, ki naj bi spodbudili nadaljnjo grad-njo elektroenergetskih objektov.
Pri sedanjih cenah energije elektrogospodarstvo ni zmožno # «•. lastne akumulacije graditi objektov,	zato	smo	elektro-
gospodarstvu odložili anuitete iz na državnega kapitala, podaljšali ve- jiv Ijavnost zakona o posojilu za « gradnjo novih energetskih ob- u jektov, in odložili vračanje kre- ,r' ditov iz let 1966-70. Poleg teh ^ ukrepov, ki omogočajo elektro- ^ gospodarstvu, da ima večja last" tuc na sredstva kot 30 %, kolikor jih so ostaja za razširjeno reprodukcijo,	namerava	elektro-	Po,
- e-	kV,
gospodarstvo najeti tudi več kre- ^ ditov mednarodnih bank in celo ^ komercialnih kreditov.
ne
INŽ. LOJZE SKOK, gene- jetj ralni direktor Združenega *Va trgovskega podjetja ABC & ^ Ljubljane, v razgovoru za teg;
okroglo mizo Dela:	!?*
ne *un
Kar zadeva prekupčevalce, - ^ vem za zdravilo. Se pa pojavijo ^
kot podgane takrat, ko poslovna |0J higiena pade na prenizko raven- ^ In tako je s tržno higieno pn kiju nas. Je na taki ravni, daje te go- Sar] lažni čedalje več. Trenutno jaki
ccuaijc vcl;.	i, —
vidim eno samo praktično zdra- Vč
vilo, in sicer, da ne bi smela no- ^ bena delovna organizacija pl*" čevati privatnikom blaga dru- ^ gače kot na žiro račun. Vsak iien kmet naj ima svoj žiro račun, to iazr poštenega kmetijskega proiz- javc vajalca ne more motiti. Če sprej- °1( memo kakršenkoli drug ukrep s ^ tem v zvezi, nam bo zmanjkal® ljudi in sredstev, da bi ga izvajali-Prekupčevalcem bi bile tako na ^ voljo le tržnice, tam pa bi jih v®" ,,fa liko laže nadzorovali. Zanje p® Jičri zdaj ne veljajo nobene sanitarne Ca^ inšpekcije, nobeno obračuna-vanje kada, nobeni pregledi, kar sicer vse velja za trgovino; nihče j«rn jih ne vpraša za potrdilo o zdrav- e niškem pregledu itd. Popolnoma jasno je, da so slehernemu, ko- hte(j ličkaj organiziranemu trgov-skemu podjetju prekupčevalci ^ prav tako napoti kot proiz- i jj vajalcem in kupcem, saj delajo ^iji zmedo, so leglo korupcije itd. I

PODOBE
NAŠEGA
ČASA
Ondan me na cesti zaustavi povsem neznan mo-žuk srednjih let, z zbadljivimi pobliski v očeh:
-	Dober dan, tovariš!
— Dober dan!
-	Vi ste torej tisti?
— Kateri tisti?
— Od daleč so mi vas pokazali, češ da kdaj pa kdaj kaj napišete o gradnji delavskih stanovanj.
— No ja, zardim vesel, da kdaj pa kdaj kdo le kaj tudi Mojega prebere. - Ste kaj uiojega brali?
-	Ja, sem! Pa ni bilo Prida! Mlačev prazne slame!
— Tako!? Možak mi ni Posebno všeč. „Ne morem Pomagati, če vam ni bilo všeč. Moram pa vam po-Vedati, da je bilo v mojem Prispevku prav vse, kar je za ^daj možno reči o tej pro-ulematiki. Niti sledu o praz-ui slami; sam sem sedel na Vseh sestankih, tako na tistih, kjer se je govorilo o samoupravnih stanovanjskih skupnostih, o stanovanjskih Podjetjih v duhu amandmajev, o urbanistični politiki, o komunalni urejenosti naselij, o zemljiški zakonodaji ...
-	O zemljiški zakonodaji, ste rekli?
— Ja, o zemljiški!
, — Pa o licitacijah zemljišč?
-	Tudi o licitacijah v sklopu le-te, če že bodete ..
— No, kaj so pa rekli v zvezi z licitacijami? Oprostite, to me res zanima ...
- Nič takšnega, kar se ne sme tudi javno vedeti. Da je treba zemljiško politiko, predvsem pa oddajo gradbenih zemljišč, uskladiti z neposrednimi interesi našega delavskega razreda ali nekaj takšnega ...
— Hm! Lepo, zelo lepo povedano, tovariš, ne vem več, kako se že pišete! Pa
nas imeli zbrane. Ampak, so se pogospodili in je treba tvegati na občini pismene ponudbe. Parcelo dobi tisti, ki da več.
— Koliko ste ponudili?
— Osem starih tisočakov za kvadrat v treh obrokih za nekaj nad dvesto kvadratov. Čez skoraj nisem mogel, ker je treba spraviti hišo pod streho v treh letih, kot veste, pa delavci ne pobiramo denarja na cesti.
najdražjih parcel. Prav gotovo so kje tudi cenejše ...
— Ne rečem, da niso. A tiste so vsaj v naši občini precej večje . ..
— Še za vrtiček ob hiši . . .
— Ja, še za vrtiček ...
— Zakaj pa takšne ne kupite?
— Mar ne veste, da občina zaračunava višino komunalnega prispevka glede na površino parcele!? Cim več-
KDOR DA VEČ ?
vas po vsem tem morda zanima, kako poteka oddaja takšnih zemljišč v praksi?
Možak je res mora, pomislim, in se ga nameravam čimprej otresti: Praksa je pač praksa, rečem tjavdan. — V tem kraju takšna, v drugem drugačna, kaj moremo. Sicer pa moram po opravkih!
— Saj zato pa je tako, ker nikoli ne utegnete poslušati! reče rezko možak in oči se mu zabUskajo. - Takile tiči, kot ste vi, mislite, daje dovolj, če nas kdaj pa kdaj zbobnate skupaj, nam nekaj natrobite, nato pa adijo, drobnjarije vas ne brigajo. Ti se pa potlej sam brigaj, kako do parcele! Ali veste, da sem pogorel?
— Ne razumem vas!
— Na licitaciji! Premalo sem ponudil.
— Kaj ni izklicna cena javna?
— Je! V naši občini je okrog dva stara tisočaka za kvadratni meter. Saj bi šel tudi čez tisto babnico, če bi
— In ona ženska?
- Ponudila jih je po dvanajst za kvadrat in denar na roko. Ima menda fanta v tujini in denar ni problem . ..
— Kaj potem delavci pri licitaciji nimate prednosti?
— Ste pa res naivni! Se vam kar z obraza bere, da živite od tistih dolgih črev v časopisih. Delavec, kaj še! Občini ni denar še nikoli smrdel, nekateri ljudje pa ga imajo kot pečka, zakaj bi jih ne obirala!? Od nas nima posebne koristi. Poznam zdravnika, ki si je eno takšnih parcel odbral in se zaklel, da jo bo dobil, ni pa mogel vedeti, koliko bodo pismeno ponudili drugi. In veste, koUko je ponudil? Po osemnajst starih tisočakov za kvadrat. In po koliko je občina prodala sosedno parcelo? Po štiri stare tisočake! Pa recite, če licitacija parcel ni dobra pogruntacija.
— Najbrž pretiravate, pravim. — Vsi ljudje tudi ne morejo dobiti najboljših in
ja parcela, tem višji komunalni prispevek. Kakorkoli se obrneš, ne moreš zraven, če si delavec.
— Kaj boste pa zdaj?
— Počakal bom, kaj bo iz tega nastalo.
— Oprostite, ne razumem vas! Na kaj čakate?
— Čakam, kaj bo nastalo iz tega, kar vi govorite in pišete. Zaenkrat še ni prave bere. Občine še napraj delajo po starem in vidijo le tistega, ki ima kaj pod palcem.
Pripis:
Ko kasneje razmišljam o tem pogovom na cesti in o svojem naključnem sobesedniku, se ne morem znebiti vtisa, da nekateri ljudje še vedno ne razumejo naše stanovanjske politike. Posebno med delavci bi zato nujno morali okrepiti politično delo.
VINKO BLATNIK
V ZASAVJU ODLOČNO ZA POCENITEV GRADNJE DRUŽBENIH STANOVANJ_____________________
Naša skupna skrb
Pred kratkim so v revirjih ocenjevali, koliko so napredovali pri uveljavljanju vseh sprememb v stanovanjskem gospodarstvu. Pregledati so dosedanje delo v zvezi z ustanavljanjem samoupravnih stanovanjskih skupnosti, začetek izvajanja srednjeročnih programov graditve stanovanj in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, uresničevanje do-govoijene politike stanarin, porabo sredstev in dinamiko stanovanjske graditve v občinah. Izredno pomembna-je ugotovitev, da še bolj uspešno uresničitev novega sistema stanovanjskega gospodarjenja ovirajo nekateri zvezni predpisi. Kje tičijo vzroki za to, da še vedno nismo odpravili posebnega davka na 6 % stanovanjski prispevek? Sindikati pa tudi zveza komunistov so se že ob začetku tega leta odločno zavzeti za odpravo tega davka. Delovni kolektivi utemeljeno sodijo, da gre za birokratski odnos do pospešene graditve družbenih najemniških stanovanj. Omenjeni davek nestimulativno vpliva na odločanje podjetij, da bi z večjim stanovanjskim prispevkom ublaževala stanovanjsko problematiko svojih zaposlenih. V revirjih pravijo, da bi se morali čimprej dogovoriti za to, da bo stanovanjska zakonodaja v celoti stvar republik.
Kot drugod na Slovenskem, so tudi v revirjih odločno zastavili širšo družbeno akcijo za gra-
ditev delavskih stanovanj. Toda tej se postavlja po robu vrsta težav. Med njimi je nedvomno na prvem mestu previsoka stopnja prometnega davka za nakup gradbenih potrebščin. Cement, apno, opeka in drugi gradbeni material so tako obdavčeni, kot uvožena kozmetika, zato so utemeljene sodbe ljudi, da postaja ta gradbeni material luksuzno blago, namesto da bi z občutnejšim zmanjševanjem prometnega davka na te izdelke spodbudili graditev družbenih pa tudi zasebnih stanovanj.
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
Skrb ZA DRUŽBENI STANDARD V ALPLESU
Poudarek gradnji stanovanj
Kolektiv Alplesn je zelo mlad v poprečju, zato so se tu nakopičili problemi, ki so drugje znatno bolj mili: vprašanja izobraževanja delavcev in stanovanjski problemi • Urejanje stanovanjskih vprašanj edino lahko zadrži delavce v podjetju
Kolektiv Alplesa iz Železnikov je ec*en naših najmlajših kolek-
i pV- Poprečna starost zaposlenih je ?nnx *et- Spričo tega ima ta iwflanski kolektiv povsem svoje
lav eme’ Pr°bleme mladih de-; cev. Ti pa so predvsem izobra-
hJanje in stanovanjska vprašanja, t, .. a se s temi problemi bojujejo
soai v drugih kolektivih, vendarle pa
v Alplesu še posebej poudarjeni. >>K nam je v zadnjih letih prišlo lav °P0ma okrog 120 novih de-y Cev.> ki so večinoma vsi zaposleni 0°!? tovarni pohištva," nam je pri-^»edovaj Stane Rant, tajnik osnov-kti ^'tihalne organizacije v pod-k j?- ,,Večinoma so ti delavci ne-ijaiificirani, iz nerazvitih področij telo mladi. Razumljivo je, da sta ta/e> Pa tudi za kolektiv, poleg v3a’ so dobili zaposlitev naj-jj?neJši dve stvari: da jih izobra-o« ?. da dobe stanovanja, da bi ‘311 y kraju."
tQl Phčo omejenih sredstev, ki jih v ima na voli0, saj rnora še ^rPko odplačevati pred kratkim za-dali eno gradnjo nove tovarne, ven-(.le skrbi po najboljših močeh k® .za izobraževanje, kot za rezat) i . stan°vanjskih problemov
jat °djetje daje štipendije 40 di-°m in študentom ter plačuje šol-<}g7? 15 izrednim dijakom in štu-Na delovnem mestu in za lave* tiinkcije izobražuje 30 de-kol v • izobraževanje bo letos Dn, l * i * * * v ^ sredstev sklada skupne ^abe potrošil okrog 365 tisoč di-
U-belavce, ki dokončujejo osem-Vii??> .priganja k pridnosti naš pra-.Ta š Je nadaljeval Stane Rant. •ičn' .*°ča, da „učencem“ z od-čarn ^ Prav dobrim uspehom pla-VS0 dobrino, ostalim, razen ti-ki padejo, pa polovico. Iz-čai*1 dijakom in študentom pla-fQlJ° vso šolnino, če izdelajo letnik. liBnH tega imajo ti delavci še druge gostil vsak gre lahko z dela tisti h ■ ko ima predavanja, eno uro L “ zaključkom delovnega časa, v dj;,, 'zpitov pa dobi vsak 7 dni štu-Vrfga dopusta. Da pa „šolarji“ ne (^Pozabili, da jih podjetje pri šo-Dj “Podpira, so pogodbeno vezani Podjetje za določeno dobo po
šolanju, glede na stroške šolanja pač."
Ta vezava pa glede na dohodke, ki so v Alplesu trenutno pod nivojem slovenskih poprečnih osebnih dohodkov, ni dovolj trdna, da bi delavci ostajali v podjetju več let. Treba jih je navezati na kolektiv in na kraj s čim bolj privlačnim. To pa so le stanovanja.
^Stanovanjski problemi so se nam po izgradnji nove tovarne nenadoma nakopičili," nam je pripovedovala Milka Šmid, sekretar podjet; i. „Že prej smo se stanovanjski! problemov s težavo otepali, od h iškega leta pa smo morali za to vloži '< znatno večja sredstva, kot doslej. Upamo pa, da bomo s sodelovanjem zaposlenih ter s pomočjo občinskega solidarnostnega sklada ter deloma tudi s sredstvi, ki jih oročamo pri banki, le uspeli v sorazmerno kratkem času dveh do treh let priskrbeti stanovanje najbolj vnetim varčevalcem in socialno najbolj šibkim delavcem."
Podjetje je že lani, ko je še veljala zakonska obveznost o izločanju 4 odstotkov na bmto OD za gradnjo stabovanj, izločalo vsega za 12 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, seveda večino iz sredstev sklada skupne porabe. Letos ostaja podjetju več z zakonom določenih sredstev, kot lani, kljub temu pa so morali izločiti tudi v letošnjem letu del sredstev iz sklada skupne porabe.
„Med delavci smo izvedli široko akcijo za stanovanjsko varčevanje," je povedala Milka Šmid, ,Jci se ji je odzvalo okrog 100 delavcev. Ti varčujejo po okrog 450 din na mesec, podjetje pa k njihovim sredstvom dodaja dvojno vsoto, se pravi 900 dinarjev mesečno. Izračunali smo, da se bo v treh letih nabralo skupaj z bančnimi posojili za okrog 22 milijonov dinarjev sredstev, ta pa naj bi zadostovala za nakup dvosobnega stanovanja. Ker je bilo sredstev, ki od zakonsko izdvojenih sredstev ostanejo podjetju, premalo, da bi delavcem pomagali pri varčevanju, smo morali kajpak načeti naš sklad skupne porabe.
Lani je podjetje sicer odprlo samski dom s 120 ležišči, vendarle postaja pritisk na stanovanjska sred-
stva izredno velik. Omenjenih 100 delavcev, ki so se odločili za varčevanje, seveda niso edini, ki stanovanje potrebujejo. V Alplesu sodijo, da je veliko stanovanjskih problemov ostalo skritih, da se bodo pojavljali sčasoma in da pritisk na ta sredstva še lep čas ne bo pojenjal.
Ker so sredstva omejena, vseh sredstev za gradnjo stanovanj pa se na leto nabere le za 850 tisočakov, so sorazmerno skromnim možnostim prilagodili tudi pravilnik o delitvi stanovanjskih posojil. Pred-
nost imajo delavci, ki se odločajo za nakup stanovanja. Ti dobe okroglo dvakrat več posojila, kot delavci, ki nameravajo graditi lastno hišo. Zanimivo pa je, da se je velika večina delavcev, ki so se že odločili za stanovanjsko varčevanje, namenila graditi lastno hišo, čeprav le-ta v poprečju stane skoraj toliko, kot dve stanovanji in čeprav dobe za to gradnjo tako pri podjetju, kot pri banki posojilo pod mnogo manj ugodnimi pogoji, kot za nakup stanovanja.	,
Takih želja je veliko tudi v drugih kolektivih v Železnikih, pa tako problem gradnje zasebnih hiš že prarašča okvire posameznih kolektivov in njihovih sredstev, ter postaja zemljiški problem krajevne skupnosti. Težava je pridobiti dovolj stavbnih parcel, kmetijske površine so že zaradi industrijske dejavnosti vedno manjše, težava je pridobiti sredstva za komunalno urejanje, za gradnjo cest, itd.
R. B.
Pri zidavi delavskih stanovanj nastajajo še druge ovire. Komunalna opremljenost je še vedno predraga, razen tega nekateri predpisi pri graditvi stanovanj v visokih stolpnicah onemogočajo to obliko gradnje, čeprav je bila nekaj časa cenejša in kar je najpomembnejše, v re-viijih se je uveljavila zategadelj, ker ni na.voljo toliko zazidalnih površin zaradi neugodnih geoloških razmer. V Zasavju se tudi zavzemajo, da bi morali občinski stanovanjski solidarnostni skladi dodeljevati sredstva za graditev družbenih najemniških stanovanj, ne pa ta sredstva podeljevati kot kredite. Čimprej bi morati urediti predpise v zvezi z vračanjem sredstev za stanovanjsko graditev v bankah.
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI NAJ PREVZAMEJO VSE STANOVANJSKE ENOTE Kaže, da se tudi v revirjih ogrevajo za to, da bi v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti povezati in združiti celotno stanovanjsko gospodarstvo in gospodarjenje. Predlagajo namreč, naj bi te skupnosti prevzele tudi stanovanja delovnih organizacij, ker bi s poenotenjem politike na tem področju dosegli maksimalne rezultate. Predlog je umesten, ker o njem razmišljajo tudi drugod na Slovenskem in spoznavajo, da bi to prispevalo k racionalnejšemu gospodarjenju s stanovanji pa tudi k hitrejši graditvi novih stanovanj.
*	t
\
5
*
5
5
*
*
s
s
*
*
*
*
*
- Imam predlog, kako rešiti vprašanje cenenih stanovanj...! — I. ANTIČ
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
xxx£
NA OBISKU V VZGOJNEM ZAVODU ZA MLADOLETNIKE V GORNJEM LOGATCU
SOLA ZA ŽIVLJENJE
Sodobni demokratični prijemi vzgoje rojevajo lepe sadove: mladi ljudje se aktivno vključujejo v življenje, se uče ih delajo - obenem pa so svobodni -in se pripravljajo na jutrišnji dan ...
Vzgojni zavod za mladoletnike v Gornjem Logatcu slavi letošnje leto 100-letnico svojega obstoja. V dolgih desetletjih — zanj so značilne predvsem številne krize, obdobja malodušja in celo razpustitve, si je pridobil številne izkušnje. Poučne, pa tudi marsikaj trpkih.
in nudenju najrazličnejših oblik pomoči
O delu z gojenci ter njihovem življenju pod streho vzgojnega zavoda zvem od ravnatelja Škofleka med drugim tudi naslednje:
Vsako delo je po svoje zahtevno. Posebno pa delo z mladimi ljudmi, ki izhajajo iz izrazito neurejenih tžinskin n
ejem
družinskih razmer in se zato nekako že na začetku svoje življenjske poti niso ujeli.
In nadvse zahtevno in občutljivo delo ljudi z mladino v logaškem
je
zavoda za intenzivno realizacijo principov sodobne šole, to je za nov koncept
koncept dela: gojenec je postal subjekt, h sodeluje, ki!
i se načrtno vključuje v novo življenje,, ki v svojem okolju enakopravno sodeluje pri vseh pomembnih odločitvah.
Sodobni prijem vzgoje imenujejo strokovnjaki ..permisivna" vzgoja -vzgoja dovoljevanja. Mladi ljudje so svobodni Učijo se, ukvarjajo se z
„Vsak mladoletnik se znajde pri nas v vsakdanjem, to je normalnem življenju. Z drugimi besedami to pomeni, da se mora učiti, da mora delati, da mora skrbeti zase in seveda za red v okolju, v katerem živi. Tistim, ki se ne morejo vživeti v nov način življenja, pomagamo. Pol dneva prežive fantje v šoh oziroma v delavnici, ostalo polovico dneva pa z vzgojitelji. Naš cilj je, da končajo gojenci osemletko in da se obenem usposobijo za poklic. Zato so možnosti priučevanja pri nas razmeroma pestre. Imamo solo za kovinsko stroko, mizarsko, galvansko in po novem tudi elektromehanično. Fantov prav nič ne silimo. Pod vodstvom naših strokovnjakov si najprej vse temeljito ogledajo, šele potem se odločijo. Razveseljivo je, da se kar radi učijo in da nas zapuščajo kot dobri in sposobni delavci.. .“
povesta vzgojitelj Elo Rijavec in Andrej Logar, ki skrbi za rekreacijo gojencev v najširšem pomenu besede:
„Nekako razumljivo je, da se naši fantje razmeroma zelo ogrevajo za športno dejavnost. Poleti igrajo najraje košarko, pozimi pa drsajo in smučajo. Za umetno drsališče smo poskrbeli sami medtem ko prirejamo nekajdnevne smučarske tečaje v raznih krajih Slovenije. Spodbudno je, da je pri nas močno zaživela tudi planinslca sekcija. Samo letos smo bili že na Trigavu, na Blegošu in Snežniku. Seveda je poleti
več možnosti za rekreacijo, ste in mo na planem vsa pomembnejša
DEL NJIHOVEGA ŽIVLJENJA
najrazličnejšimi športi, hodijo ven, ob sobotah in nedeljah celo domov.
Vrata vzgojnega prta.. .
zavoda so od-
DELAVSMIHJRU ŽIN „Naš zavod predstavlja drugi dom vedenjsko in osebnostno motenih mladih ljudi. Gre za fante, stare v glavnem od 15 do 18 let. Izjemoma so nekateri tudi starejši, toda po 18. letu starosti jih ne sprejemamo več . ..“, nam pripoveduje Ivan Škoflek, ravnatelj vzgojnega zavoda v Gornjem Logatcu. „Od kod prihajajo k nam mladi ljudje? Pravzaprav iz vse Slovenije. V glavnem izhajajo iz razrahljanih družin in s tem iz neurejenih življenjskih razmer. Večina otrok, Id ni navezana na topel
Načela „delo vzgaja" se držijo torej vzgojitelji tudi v Logatcu. Fantom zares nikoli ni dolgčas, saj imajo ob svojem prostem času številne možnosti kulturnega in športnega razvedrila
športna igrišča Pozimi pa se razumljivo dramo bolj pod streho. Fantje lahko igrajo namizni tenis, razne družabne igre, uredili smo si tudi sodoben trim kabinet itd., itd. ...“
„Pa ostalo razvedrilo? “ pobaram sogovornika.
„Kot rečeno: našim fantom res ni potrebno, da. bi se dolgočasili Poleg naštetega imajo na voljo še knjižnico, časopise, televizijo, poseben klub, opremljeno glasbeno sobo in še marsikaj drugega. Zelo se trudimo, da bi gojenci vzljubili kulturno razvedrilo in da bi jim postalo del njihovega življenja...“
Kakšne so te možnosti, sem se prepričal tudi sam. Ogledal sem si vse od kluba in knjižnice, do številnih športnih igrišč in trim kabineta. Več o razvedrilu mladih ljudi pa mi
DELO ROJEVA SADOVE
Razumljivo je, da povprašam v zavodu tudi po uspehih oziroma rezultatih, ki jih žanje kolektiv pri svojem res malce nevsakdanjem delu.
„Preden zapustijo fantje naš dom, jim poskrbimo zaposlitev in stanovanje. Včasih pa to ni potrebno, ker se mladi ljudje znajdejo kar sami.
Sevedapa lahko zapustijo naš zavod šele takrat, ko imajo zagotovljen kruh in streho nad glavo. Če smo uspešni pri svojem delu? Kljub temu, da je to zelo širok pojem, lahko trdim, da smo v več kot polovici primerov v celoti uspešni Mladi ljudje se brez večjih problemov vključijo v normalno vsakdanje življenje in začno delati in živeti, kot mi vsi. Seveda gre tudi za primere, ko pokažejo fantje po zapustitvi vzgojnega doma premalo aktivnosti. Zelo malo pa je takih, ki znova zaidejo na stranska pota ...,“ povzame ravnatelj Ivan Škoflek.
A. Ul.
SKUPŠČINA SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKE^s ZAVAROVANJA SR SLOVENIJE 0 USKLAJEVANJU POKOJjjH
Za sprotno usklajevanje
F
i 8 ji s
g
š: $ aiilP
NOVA ORGANIZIRANOST VZGOJNOVARSTVENIH USTANOV V MEŽIŠKI DOLINI
dom, išče svoj prostor na ulici, na nla
cesti. Tam se mladi ljudje družijo s sebi podobnimi posledice so znane. 46 gojencev, tolikšna je obenem
tudi kapaciteta našega zavoda, je večina fantov iz delavskih družim Vse-
MOŽNOSTI TUDI ZA NOVE OBLIKE DELA
kakor pri tem veliko pove tudi podatek, da gre kar v 60 % za družine, kjer starši prekomerno uživajo alkohol. Seveda bi še in še lahko našteval
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovi SR Slovenije je na zasedanju minulo sredo v Ljubljani obravnavi med drugim tudi predlog družbenega dogovora o usklajevanju Pj ^ kojnin. Kot izhodišča za razpravo so članom skupnosti slu^‘! 'J sklepi 3. konference slovenskih komunistov o socialnem razliko'1’» nju, predvsem tisti del sklepov, ki govori o tem, da je treba ‘j “ učinkovito reševanje zaostajanja starih pokojnin in s tem tudi' >, .krepitev socialne varnosti upokojencev uveljaviti tak sistem usk n jevanja pokojnin, ki ne bo ohranjal le njihove realne vredne^ marveč tudi nespremenjeno razmerje pokojnin s povečanimi or" nimi dohodki oziroma z življenjsko ravnijo zaposlenih. Zato-; skupščina podprla predlog, da moramo zagotoviti sprotno uskl| vanje pokojnin s povečanjem osebnih dohodkov zaposlenih. Tot
vzroke oziroma opisoval poti, ki vodijo mladoletnike v naš zavod. Toda
za nas je najpomembnejše to, da so ti fantje vsaj za nekaj časa v „naših rokah" — v poprečju kakšnih dvajset mesecev - in da jih, po domače povedano, pripravimo oziroma usposobimo za življenje ..
Z novim šolskim letom so se spojili vzgojnovarstveni zavodi Ravne, Prevalje, Mežica in črna - V novem vzgojnovarstvenem zavodu Ravne na Koroškem bo delovala tudi vzgojna posvetovalnica za mlade zakonce
pomeni, da bo treba zadrževati za daljše razdobje ustrezno stabij^
SVOBODA IN OBVEZNOSTI Kot že povedano: za Vzgojni zavod v Gornjem Logatcu je značilen poseben režim dela. Vzgojitelji se nikoli ne poslužujejo sile. Njihovo delo sloni na osnovi prepričevanja, osveščanja, poglobljenih pogovorov
Do letošnje jeseni so delovali v Mežiški 'dolini štirje vzgojnovarstveni zavodi, in to na Ravnah, Prevaljah, v Mežici in Črni. Materialna osnova za delo teh zavodov ni bila najboljša, poslovanje je bilo zaradi razdrobljenosti drago, samouprava pa tudi ni bila zadosti razvita. Zato je tudi razumljivo, da pogoji za
delo in bivanje otrok še niso bili najboljši, bistveno pa — kljub novogradnjam v zadnjih 2 letih — niso uspeli povečati števila predšolskih otrok, vključenih v organizirano varstvo.
Z novogradnjami vzgojno-varstvenih zavodov v Mežici in na Ravnah, za katere je bilo treba odšteti 6,400.000 din,
RAZPRAVE 0 NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V ZASAVJU
Tudi otroška igrišča in varstvo pri družinah
Osnutek novega zakona o družbenem varstvu otrok in ustanavljanju samoupravnih skupnosti otroškega varstva je naletel v Zasavju na dokajšen odmev • V ospredju pozornosti je dejavnost krajevne skupnosti na tem področju ter skrb za varstvo socialno ogroženih otrok
Čeprav je organizirano varstvo najmlajših v Zasavju razmeroma dobro razvito, ni mogoče mimo podatka, da še vedno ni vključeno vanj veliko otrok iz manj razvitih krajevnih skupnosti. Po drugi strani pa je dnevno varstvo otrok šele v povojih, zato se v Zasavju močno zavzemajo zanj, saj bi s tem pomagali zlasti materam samohranilkam, ki so najbolj prizadete.
Vloga krajevnih skupnosti pri razvijanju vseh oblik varstva otrok je sicer v novem osnutku zakona o družbenem varstvu najmlajših močno poudarjena, prav tako tudi v ustavnih dokumentih. Toda za zdaj je sko-
raj nemogoče pričakovati, da bi vse krajevne skupnosti bile usposobljene tudi za načrtovanje novih varstvenih ustanov in drugih oblik varstva, pač pa bodo to vlogo še vnaprej imele skupnosti otroškega varstva ob podpori občinskih skupščin. Bolj blizu je možnost, da bi se krajevne skupnosti zavzemale za nadaljnji razvoj že obstoječih varstvenih ustanov na svojih območjih, torej, da bi skrbele za to, da bi postale obstoječe varstvene ustanove zametki vseh dodatnih oblik družbenega varstva. Te pa niso samo bivanje otrok v otroških vrtcih, pač pa sodijo sem tudi otroška igrišča, skrb za organizacijo pomoči
varstva pri posameznih družinah, vzgoja najmlajših na področju telesne kulture in druge dejavnosti. Na vseh teh področjih bo krajevna samouprava lahko največ storila, morala pa bo dobiti podporo in pomoč temeljnih organizacij združenega dela in vseh drugih dejavnikov.
Prav posebej bi kazalo v novem zakonu opredeliti naloge in skrb za družbeno varstvo socialno ogroženih otrok. Možnosti za to je precej, morali bi jih le izkoristiti in poudariti, da je treba vsem tem otrokom najprej zagotoviti vse možnosti varstva.
-m-
skušajo v občini Ravne na Koroškem sanirati stanje. Malčki so bili do nedavnega nastanjeni v starih zgradbah, zmogljivosti pa so bile presežene skoraj za enkrat, oprema vrtcev pa je bila pomanjkljiva in zastarela. In čeprav sta bila zgrajena dva nova vrtca, so lahko na novo vključili v organizirano varstvo le 95 otrok in je zdaj vključenih 21 % predšolskih otrok v organizirano varstvo in vzgojo, kar je še zmeraj manj, kot znaša republiško poprečje.
Z izboljšanjem pogojev za vzgojo in varstvo otrok v Mežici in na Ravnah, do leta 1976 pa želijo zgraditi nov vrtec še v Črni in povečati zmogljivosti na Prevaljah za sprejem še 80 novih otrok, pa so dani pogoji tudi za napredek na področju organizacije in okrepitve samoupravljanja, pa za pospešeno urejanje drugih vprašanj. Delovne skupnosti vseh 4 vzgoj-no-varstvenih zavodov so že junija soglašale s spojitvijo in z ustanovitvijo enotnega vzgoj-no-varstvenega zavoda Ravne na Koroškem, ki je začel z delom v mesecu septembru. Z ustanovitvijo enotnega vzgojno-var-stvenega zavoda na Ravnah na Koroškem so dane možnosti za razvijanje novih oblik dela, za razširitev občasnega varstva in vzgoje za predšolske otroke ter tudi drugih oblik, kot popoldanskega varstva. V okviru novega vzgojno-varstvenega zavoda na Ravnah na Koroškem pa bodo ustanovili tudi vzgojno posvetovalnico za mlade zakonce, kar bo nedvomno pomembno vplivalo na vzgojno in socialno prosvetljevanje mnogih mladih zakoncev.
(ma)
razmerje med povprečno pokojnino in povprečnim osebnim f^e hodkom zaposlenih v republiki.	^
Po mnenju članov republiške skupnosti pokojninskega in invajjjnf skega zavarovanja bomo morali za letošnje leto v Sloveniji upo^ki vati vsa ekonomska gibanja. Po ocenah sodeč bodo življenjski stf ni ški do konca leta porasli najmanj za 20 %, nominalni osebni doMin ki pa bodo za 3 % nižji v odnosu na lansko leto. Zaradi takih gi^dc je skupščina sprejela stališče, da se pri usklajevanju pokojnin štuje gibanje nominalnih osebnih dohodkov kot trajen instrum^jni ki naj bi v bodoče delil enako usodo aktivnih zavarovancev tič upokojencev. Naj stvar poenostavimo: v primerih, ko aktivni rovand zaradi produktivnosti dela ne bi bili deležni višjih osebi1® dohodkov, bi bilo popolnoma normalno, da se ta odnos seli tud%č politiko skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, fe
Pr
Skupščina je sprejela predlog družbenega dogovora o usklgj.® vanju pokojnin. Tako so bili dani tudi vsi pogoji, da posebna ko1’’
sija sproži usklajevalni postopek.
ve
tri
Razprava je posegla tudi na področje povečanja pokojnin v drugih denarnih dajatev upokojencem in invalidom z začetimi prihodnjega leta. Opredeliti se je bilo treba predvsem za kako upravičencem povečati pokojnine in ostale denarne dajat''
Pri tem pa so se člani skupnosti znašli pred dejstvom, da vis<^ stopnja porasta življenjskih stroškov sili k degresivni uskladitvi
kojnin. Na drugi strani pa bo sedaj že četrta degresivna uskladi*^ pokojnin pripeljala do nadaljnjega razvrednotenja srednjih in visi-,,.
ii
..Jia
pokojnin, medtem ko bodo nižje pokojnine verjetno prečenje^ Prav zaradi vrste dilem, ki se pojavljajo s tem v zvezi, so čjp,r.
skupščine naročili službi skupnosti, da čimprej pripravi pre-rj. ustreznega akta o uskladitvi pokojnin. Posebej pa bo treba prip1^ viti vse tiste predloge, ki bodo upoštevali porast življenjskih stt^ škov.	Jp
>o
POJEM ŠIROKE IZBIRE. SOLIDNE POSTREŽBE. ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA
151
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA

L
SjH-TURNI PROSPEKT IN DROBNJARIJE V MOZAIKU
PRODORNA KULTURA
Že malo bolj poučen in pred-Vsem pozoren opazovalec bo v®del povedati, da v Celju nikoli ^ manjkalo pobud in inovacij-sko navdahnjenih prizadevanj 2a krepitev vezi med kulturnim ^vljenjem in občinstvom, „po-tro^niki“. Druga stvar je, če so Pobude naletele na tak odziv, j^kor so avtorji pričakovali ali 'Se so bila prizadevanja dovolj Strajna za doseganje trajnejših ginkov. Sicer, za nazaj je labko ocenjevati in predpisovati ^oopte ter stokati za izgubljenimi priložnostmi. Tega niti *esa podobnega prav gotovo ne nameravamo. Opozorih bi radi ® na lastnost, ki bi jo kazalo v prihodnje skrbno nego-^i, na lastnost ah spoznanje, še tako neugodne gmotne tažmere niso izgovor za oto-Ppiost in opravičilo za životarje-nie v „mrtvem rokavu". w Ce se prav spominjamo, smo ustanavljanju kulturnih ^■^npnosti poslušali zagotovila, jJJ r se bo kultura celoviteje in . 0lj pristno povezala z ustvar-j^ci družbenih sredstev. Kul-naj bi postala enakopraven Partner v dogovarjanju, iz siro-1,1 ska z belo krizantemo v ^mbnici naj bi postala de-| Javnik v „menjavi dela“. Mnogi y ^ take napovedi že vnaprej raz-.Sfašali za iluzije, ker so se ustra-vseh mogočih objektivnih in subjektivnih težav ter slabosti. 3f° pravilu, kakor velja vedno za v3* vsak začetek, je le manjšina z pf voljo in delom poskušala do-^ ^zatk da je poraz lahko časten o^šele p0 boju (in ne brez boja), a‘ ter da življenje ni nikoli samo lij »yelika sivina" brez optimistiČ-stfAih možnosti.
Kulturni prospekt
)S|
I
m v
i d', tvot smo poskušali nakazati e v uvodu, imajo v Celju dokaj .tevilno „aktivno manjšino", ki jrhko že pokaže spodbudne in r ij(,e brez pomena - zelo kon-^^etne rezultate. Posebno za-
Ž>iv je v teh primerjavah tako "j^ovam „kultumi prospekt", l^Leianje, ki bi ga po površinskih ^Pačilnostih sicer lahko uvrstih 11 rfd »administracijo", vendar 3 .čmkuje vehko globlje. Na svoj l.račm potrjuje ugotovitev, daje ! fcVOrienje lahko sicer zelo u pmkovito, vendar navsezadnje r Sm pri enem ušesu noter in Pri drugem ven. Operativci pa ldre potrebujejo govorjenja. V čopkah morajo imeti oprijemljivo ^todje za spletanje trdnejših L®21. V našem konkretnem pri-• ilv u me^ dejavnostjo delavcev kulturni in materialni pro-
jatv® v uvodu smo prebrah: isO^j .»Kulturna skupnost Celje izid pyia prvič prospekt vseh kultur-iditv1 dejavnosti na območju ob-višjjr'® Celje z navedbo njihovih irf . v> °bsega dela, progra-Čl^0v in cenikov. V skladu s pri-edl<ravami na ustavne spremembe riptr32 gr in ja s tem kulturna skup-Celje program kulturnih _Jaynosti najširšemu krogu de-ljudi. Hkrati naj pro-‘P^kt propagira kulturne dejav-°sh in služi kot osnovno ob-stilo vsem delovnim organiza-jlarri, da si bodo iz pestre pah-kulturnih dejavnosti iz-.p za sebe najbolj zanimive j® Jdi vključile v svoj program ^ajanja kulturne akcije. Konč-^ naj prospekt služi kot pri-,'boček vsem za sklenitev “jbzbenega dogovora o izvaja-bkcije na območju občine ki naj bi ga sklenili sep-“bibra 1973.
ijdpamo, da se bo čimveč de-^''bih ljudi bodisi pasivno (kot ■ ^alci, obiskovalci, bralci itd.)
bodisi aktivno (kot člani kulturnih društev) vključilo v kulturno življenje."
Pravzaprav ni več kaj dodati. Izhodišče, namen — vse je na dlani.
»Umika« ni
Kot zanimivost ob rob kulturnemu prospektu omenjamo dogodivščino, ki je — tak je bil vsaj vtis poročanja v dnevnem tisku in RTV — ogrozila izvedbo lepo zamišljene akcije, ker je „celjski sindikat najprej obljubil pomoč (tudi denarno), potem se je pa iznenada umaknil."
Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju Igorjem Ponikvarjem, je le-ta odločno zavrnil kakršnekoli možnosti za „umik“ sindikata, vendar je ob tem opozoril na številne posebnosti, ki se — vsaj v začetnem obdobju — pojavljajo kot „obvezi»c“ sestavine novih načinov dogovarjanja.
„Sindikat je ves čas s polno zavzetostjo podpiral vsa prizadevanja za tesnejše povezovanje kulturnih dejavnosti z delavci v delovnih kolektivih. V sklopu teh prizadevanj je šlo po naši oceni v primeru »kulturnega prospekta" za zelo pomembno zamisel, ki nikakor ne bi smela ostati samo na papirju. O tem pri nas ni bilo dileme.
Druga stvar je, da se moramo šele prilagajati novim oblikam sporazumevanja. V bistvu je šlo za nesporazum, ker je bilo v
naglici vse skupaj prikazano tako, kot da „naj bi sindikat dal nekaj zraven", namesto da hi se pogovarjali o programu v celoti in bi pri tem prišlo do dogovora, kolikšno naj bi bilo denarno sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, da bi kulturni prospekt lahko kar naj-
IGOR PONIKVAR, predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti CELJE:	PREŽIVELE
NAVADE — daj, če ne ... ZAČETEK NOVEGA DIALOGA — najdimo za vsakega pravo mesto v uresničevanju skupnega programa.
hitreje prišel do ljudi v delovnih organizacijah.
Preživele navade
Če torej zdaj ocenjujem »dogodivščino", bi lahko rekel, da je šlo v bistvu za obrobno zadevo, ki akcije ni mogla resneje ogroziti,, je pa ponovno opozorila, da se moramo otresti starih navad v sporazumevanju. Ne, „daj, če ne ...“ temveč »najdimo za vsakega pravo mesto v uresničevanju skupnega programa."
Sicer pa moram povedati, da kulturna skupnost v svojem uvodu v prospektu ni kar tako mimogrede opozorila na razprave o ustavnih spremembah, saj utegne biti izrednega pomena, da so na ustavnih razpravah v delovnih kolektivih sodelovali celjski kulturni delavci kot enakopravni sodelavci. To pa je začetek »novega dialoga", mar ne?
Še na nekaj bi rad opozoril, kar na svoj način dokazuje, da ljudem v kulturni skupnosti ne manjka domiselnosti, po drugi strani pa lahko vidimo, da imamo na voljo številne možnosti, le videti jih je treba. Če si ogledate katerokoli številko tovarniških glasil celjskih delovnih kolektivov, boste v njej našli vsaj en sestavek o delu in programu celjskih kulturnih ustanov. Ne gre podcenjevati take aktivnosti. Morda gre res za »drobnjarije", toda več takih drobnih kamenčkov lahko sestavi lep in dragocen mozaik".
T1G
SAMOUPRAVLJANJE V KOROŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU
Predlog za več TOZD
Po objavi osnutkov novih ustav so v delovnih skupnostih na področju družbenih služb pospešiH priprave za uveljavitev delavskih ustavnih dopolnil. V nekaterih delovnih organizacijah so že izoblikovah konkretne predloge za novo samoupravno organiziranost delovnih ljudi v združenem delu. V teh prizadevanjih so zanimivi predlogi in stališča, ki so jih izoblikovali med sedanjimi razpravami v Koroškem zdravstvenem domu in ki še posebej poudarjajo nujnost kar najtesnejšega sodelovanja med zavarovanci in izvajalci zdravstvenega varstva v posameznih krajih.
METKO ODERLAP, dipl. oec., članico komisije za uveljavitev ustavnih dopolnil v Koroškem zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, smo zato zaprosili za izjavo o tem, kako bodo v tej delovni organizaciji uresničili ustavna dopolnila:
»Komisija za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v Koroškem zdravstvenem domu in za sestavo osnutka novih samoupravnih aktov je pripravila več variant organizacije, ki jih je predložila svetu delovne skupnosti v obravnavo. Izmed vseh predlogov se je svet odločil za konstrukcijo organizacije TOZD po teritorialnem principu, kar pomeni zaključeno celoto znotraj posameznih občinskih meja in za izločeno TOZD reševalne službe in njej potrebnih tehničnih služb, kar narekuje specifičnost te dejavnosti, kontinuiteta službe in povezava z UKW sistemom.
Decentralizacija samoupravnega sistema z neposrednim odločanjem ni pomembna samo za organizacijo znotraj Koroškega zdravstvenega doma,
ampak je močno povezana z ustavnimi spremembami in s spremljajočimi zakonskimi določili, formiranjem interesnih skupnosti in nenehnim kontak-tiranjem med zavarovanci in izvajalci zdravstvenega varstva v vsakem posameznem kraju. Seveda pa je brezpogojno s takšno organizacijo zagotoviti enakomeren krajevni in strokovni razvoj, kar delovni skupnosti nadalje nalaga odgovornos za jača-nje integracijskih procesov in za izpolnjevanje ciljev in sklepov, ki so bili zastavljeni ob integraciji pred 5 leti.
Le neoviran strokovni razvoj in sporazumno reševanje prioritetnih nalog lahko zastavljene cilje tudi realizirata. Zato bo zelo pomembno s samoupravnim sporazumom točno opredeliti tista ključna vprašanja, ki bodo odstranila bojazen, da bi organizacija temeljnih organizacij združenega dela vodila v ponovno dezintegracijo. Odločitev zborov delovnih ljudi posameznih teritorialnih enot pa bo dokončna za novo samoupravno organiziranost!"
(ma)
Medobčinska skupnost zdravstvenega varstva
V	občinah Velenje in Mozirje se je v mnogih razpravah izoblikovalo stališče, da bi bilo najbolje, če bi ustanovih medobčinsko skupnost zdravstvenega varstva za ti dve občini. Skupščino medobčinske skupnosti zdravstvenega varstva Velenje-Mozirje bi sestavljala 2 zbora, in sicer delegacija uporabnikov zdravstvenega varstva ter delegacija izvajalcev zdravstvenega varstva. V zboru izvajalcev zdravstvenega varstva bi bili zraven predstavnikov Saleškosavinjskega zdravstvenega doma Velenje in Savinjskošaleške lekarne Mozirje še delegati Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Splošne bolnišnice Celje.
V	kratkem bodo v obeh občinah začeli s pripravo predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti zdravstvenega varstva Velenje — Mozirje, ki naj bi ga najpozneje do konca leta 1973 tudi že podpisali predstavniki vseh temeljnih organizacij združenega dela.
Strokovnslužba bi bila enotna za medobčinsko skupnost zdravstvenega varstva Velenje — Mozirje in za štiri koroške občine, in to s sedežem na Ravnah na Koroškem s tem, da bi imela strokovna služba še naprej svojo podružnico v Velenju in organizacijsko enoto tudi v Mozirju. Območje občine Velenje je zdaj vključeno v Skupnost zdravstvenega varstva Ravne na Koroškem, območje občine Mozirje pa v Skupnost zdravstvenega varstva Celje.
Družbeni interes in samoupravne interesne skupnosti
Po sedanji ustavni ureditvi sodelujejo v organih upravljanja delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, tudi predstavniki javnosti. Določeno je, da način sodelovanja predstavnikov javnosti ureja zakon. To je urejeno v posameznih zakonih za družbene dejavnosti tako, da v svetu delovne organizacije sodeluje določeno manjše število predstavnikov javnosti v skladu z zakonom in statutom. Ti predstavniki javnosti imajo pravico soodločati o vseh zadevah, ki zadevajo temeljne pogoje upravljanja dejavnosti posebnega družbenega pomena Medtem ko o notranjih zadevah organizacije odločajo delavci sami.
Analiza takšnega predstavništva je pokazala, da ni prineslo posebnih rezultatov. Predstavniki javnosti so bili odvisni od lastne iniciative, ker ni bil izdelan sistem komunikacij in odgovornosti med tistimi, ki so jih delegirali in samimi predstavniki. Tudi njihova udeležba na sejah svetov je bila simbolična. To je bilo razumljivo, saj se o bistvenih zadevah programiranja in finansiranja dejavnosti itak odloča izven delovnih organizacij, neposredno v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Predstavništvo javnosti torej ni moglo odigrati tiste vloge, ki mu je bila predvidena z ustrezno zakonodajo.
Osnutek nove ustave SR Slovenije predvideva zagotavljanje družbenega interesa v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, ter način uveljavljanja tega interesa. To naj bi se tudi v bodoče urejevalo z ustrezno zakonodajo. Istočasno pa predvideva osnutek tudi temeljne skupnosti ali enotne samoupravne interesne skupnosti, v katerih uporabniki in izvajalci sporazumno urejajo svoje skupne zadeve, torej uveljavljajo družbeni interes.
PARALELIZEM DA ALI NE?
Pri dobesedni uporabi omenjenih načel in upoštevajoč našo dosedanjo prakso, ki večkrat ni vodila računa o funkcionalnosti in učinkovitosti posameznih rešitev, se lahko zgodi, da bomo zopet po dveh ločenih tirih uveljavljali družbeni vpliv na opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena in s tem še potencirali stalni konflikt med programi dejavnosti in njihove finančne realizacije. Take paralelne in neusklajene rešitve bodo seveda stimulirale etatistično arbitriranje tudi v neposredni menjavi dela med uporabniki storitev družbenih dejavnosti in izvajalci-delavci družbenih dejavnosti.
NUJNE SO FUNKCIONALNE IN UČINKO VITE REŠITVE
Ob iskanju učinkovitih rešitev moramo nujno izhajati iz dveh temeljnih izhodišč. Prvo, uveljavljanje družbenega interesa in s tem vpliv delavcev-uporabnikov je potrebno uveljavljati neposredno tam, kjer se določa politika in izvaja določena dejavnost. Gre torej predvsem za oblikovanje programov in njihovo finančno vrednotenje. Združeno delo mora imeti možnost, da se na tem področju organizira funkcionalno un učinkovito.
Drugo, organizme samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih enot ni mogoče organizirati mimo združenega dela; predvsem organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena oziroma družbenega interesa.
Uresničenje teh izhodišč pomeni, da imajo delavci-proiz-vajalci, organizirani v združenem delu, neposreden in enotno organiziran vpliv na programe dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki ga izvajajo na vseh ravneh svoje organiziranosti. S tem bodo dani tudi praktični organizacijski pogoji, da ne bi več prihajalo do ločevanja delavskega vpliva na eni strani pri sprejemanju programa, na drugi strani pri njegovem vrednotenju. Začetek menjave je torej že tam, kjer se določena dejavnost neposredno izvaja. Ta dejstva bodo morala biti upoštevana tudi v zakonodaji, ki jo prav sedaj usklajujemo z ustavo. Omogočiti mora ustrezne rešitve, kajti šele tako bo mogoče priti do kvalitetnih rešitev v samem načinu upravljanja delovnih organizacij posebnega družbenega pomena prekd njihovih samoupravnih sporazumov in statutov.
KONKRETEN POIZKUS
V Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so bile v tej smeri že izdelane teze za statut osnovne šole (objavljen v ..Prosvetnem delavcu"). V teh tezah svet šole ni več delavski svet v dosedanjem smislu, pač pa je definiran kot skupni organ upravljanja vzgojno-izobraževalnega procesa vseh zainteresiranih subjektov. Sestavljen je iz delegacij temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, staršev in na ustrezen način tudi učencev šolskega okoliša. Svet deluje po načelih enakopravnega sporazumevanja delegacij. Podobne rešitve predvidevajo pri uresničevanju ustavnih dopolnil tudi organizacije združenega dela v zdravstvu.
NEPOSREDEN INTERES IN VPLIV
Nedvomno so lahko tako organizirani sveti že zarodki bodočih skupščin enot samoupravnih interesnih skupnosti. Na konkretne rešitve v tej smeri nas obvezujejo tudi določbe v osnutku ustave SR Slovenije, ki predvidevajo, da delavci in delovni ljudje urejajo svoje zdravstveno varstvo ter vzgojo in izobraževanje v precejšnji meri že v okviru krajevnih skupnosti in po teh združujejo skupne zadeve naprej na drugih nivojih svoje organiziranosti. To pomeni, da je bistveno, da delovni ljudje združujejo in usklajujejo svoje interese neposredno tam, ker se politika določene dejavnosti sprejema in program izvaja, kajti le tako ne bo mogoče ničesar narediti mimo njih. To istočasno tudi pomeni, da npr. za uveljavljanje svojega interesa, konkretno v bolnišničnem zdravstvenem varstvu, ta interes delavci in delovni ljudje združujejo in usklajujejo v regiji, če ne celo v republiki. Uresničevanje ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti in organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti sta dve strani enotnega procesa v samoupravnem organiziranju združenega dela. Funkcija družbenopolitičnih skupnosti v novem sistemu naj bi bila predvsem usklajevanje med posameznimi področji združenega dela; funkcija organov družbenopolitičnih skupnosti pa predvsem nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja.
V. K.

Komentatorjev stolpec
Ponovna afirmacija družbenega načrtovanja
Pred nedavnim so zbori zvezne skupščine obravnavali predlog o sprejemanju zakona za pripravo družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1980, hkrati pa so poslanci razpravljali tudi o predlogu programa dela v zvezi s pripravo dokumenta o dolgoročni razvojni politiki naše države ter dokumenta, ki ima delovno ime „Pristop k izdelavi srednjeročnega družbenega plana".
Potem ko je bil tekoči srednjeročni družbeni plan razvoja za obdobje 1971-1975 sprejet z zakasnitvijo, njegova predvidevanja pa je v glavnem postavil na glavo medtem sprejeti program stabilizacije, so prizadevanja zvezne skupščine, da bi pripravila vse potrebno za pravočasno obravnavanje in seveda tudi ažurno sprejetje družbenega plana razvoja Jugoslavije do leta 1980, našo javnost ljubo presenetila. Spričo dosedanje prakse, da so bili pomembni razvojni dokumenti skoraj praviloma sprejeti šele tedaj, ko naj bi se srednjeročni razvojni plan že uresničeval, tudi ni čudno, da so nekateri poslanci v dosedanjih razpravah podvomili, ali je petletno obdobje za načrtovanje države na njeni sedanji stopnji razvoja primerno, zlasti še, ker vrsta neurejenih sistemskih vprašanj od politike cen in zunanjetrgovinskega sistema pa tja do sistema delitve dohodka zahteva čimprejšnje in neodložljive spremembe.
Odgovor na to vprašanje je bil pritrdilen, a nejevera, ki so jo s to dilemo potrjevali poslanci, upravičena, če upoštevamo, da smo družbeno načrtovanje v gospodarski praksi minulih let skoraj povsem opustili. Ne gre potemtakem toliko za vprašanje, ali sploh načrtovati in za kako dolga obdobja, kolikor bolj za dilemo, kako in na katerih ravneh zastaviti planiranje, da bodo načrtovane smeri razvoja skupaj s količinskimi in vrednostnimi kazalci ter sredstvi, ki so potrebna v ta namen, postali zakon in obveznost. Praksa iz polpreteklih let namreč kaže, da so marsikatere postavke srednjeročnih planov ostale mrtva črka na papirju ter da so tudi družbene dogovore kot demokratični instrument razvojne politike posamezni nosilci razvoja kršili, ne da bi bili zavoljo tega poklicani na odgovornost.
Poleg tega, da so zbori zvezne skupščine naposled vzeli v svoje roke pobudo za čimprejšnjo uveljavitev družbenega načrtovanja, je razveseljivo tudi dejstvo, da so poslanci v dosedanjih razpravah izrekli podporo predlogu, da je treba z izdelavo srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije do leta 1980 začeti že letos. V ta namen bodo strokovne službe, a v prvi vrsti zvezni zavod za družbeno planiranje, začeli brez odlašanja pripravljati osnovne teze za razvoj države v naslednjih petih letih. V drugi fazi bo sledila razprava o aktualnih razvojnih problemih, a v tretji, končni fazi sprejetje razvojnega načrta.
Lahko rečemo, da je ugodno politično vzdušje, ki je nastalo s spremembami zlasti v zadnje m letu, pripomoglo k pripravljanju ugodnejšega terena za ponovno uveljavitev družbenega načrtovanja pri nas. Pomembno je predvsem, da je bila domala strta miselnost, temelječa na avtarkičnem razvoju posameznih republik in regij, da je bilo sprejetih več razvojnih dokumentov, ki zagotavljajo skladnejši in enotnejši razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti v merilu države. Tako je bil, denimo, sprejet tako imenovani ,.zeleni plan" kot trenutno najbolj aktualen razvojni dokument, ki naj bi Jugoslaviji v naslednjih letih zagotovil zadostne količine hrane, ne da bi bilo treba vsaj tisto, kar lahko pridelamo doma, še nadalje uvažati. Aktualno politično vzdušje je, če že ne izsililo, pa vsaj spodbudilo integracijske procese v vrsti panog, ki so bile v tem smislu najmanj desetletje nekakšen „tabu“, nedotakljiv v svojih avtarktičnih okvirih. Prišlo je končno do podpisa sporazuma, po katerem bodo jugoslovanska naftna podjetja vsaj v prvi fazi gradila enoten jugoslovanski naftovod, zaostrila so se merila pri načrtovanju in realizaciji doslej skrajno neracionalnih naložb v infrastrukturo še mnogokje v gospodarstvu, omejen je bil uvoz surovin in polizdelkov, ki jih lahko izdelamo doma, obrzdani investicijska in osebna poraba na domačem trgu pa sta pospešili rast izvoza v tolikšnem obsegu, da vse te spremembe niso mogle ostati brez ugodnih posledic, ki se kažejo v naraščajočih deviznih rezervah.
Ponovna uveljavitev smotrnega družbenega načrtovanja bo spričo tako ugodnih sprememb toliko lažja, zlasti še, če bo pri dejavnikih v gospodarstvu in državni administraciji dovolj volje in pripravljenosti, da planiranje sprejmejo kot zakon, ki ga je treba disciplinirano iz-
Va-’atl'	NANDE ŽUŽEK
Delavski kontroli v pomoč
Komite občinske konference ZKS Kranj in Občinski sindikalni svet Kranj se učinkovito vključujeta v prizadevanja za uspešen začetek delovanja delavske kontrole. Poskrbela sta za posebno delovno skupino, ki je pripravila neposredne praktične napotke na njeno uvajanje, v kratkem pa bosta v sodelovanju z delavsko univerzo pripravila o tem seminarje. Udeležilo naj bi se jih okoli 500 delavcev, ki bodo po svojih organizacijah delovali v ustreznih odborih. Na seminarjih se bodo seznanili z vsebino in vlogo delavske kontrole ter načinom njenega delovanja. Obravnavana vprašanja bodo organizatorji povzeli v posebnem priročniku, ki bo v pomoč članom odborov delavske kontrole pri njihovem delu.
V kranjski občini so se dogovorili, da bodo odbori delavske kontrole pri vseh TOZD ustanovljeni do septembra, vendar se to ni zgodilo. Kljub temu pa v občini ni več TOZD, v kateri ne bi razpravljali o delavski kontroli in zanjo predvideli možne kandidate, dve tretjini TOZD pa je odbore tudi že ustanovilo.
Člani aktiva komunistov - neposrednih proizvajalcev so na svojem sestanku opozorili, daje s tem v zvezi med delavci še vrsta vprašanj. Najbolj jih zanima, kako je z varnostjo članov odborov delavske kontrole. Bojijo se, da bi se z odkrivanjem napak v svojem okolju zamerili vodilnim delavcem in bi si tako otežkočili svoj položaj v organizaciji, zato mnogi v odbore delavske kontrole nočejo biti izvoljeni. Aktiv je pozval vse komuniste delavce, da so pozorni na morebitne take pojave in jih v kali zatrejo. Zavzel pa se je tudi za to, da bi delavce še bolj seznanili z vsebino delavske kontrole. Menil je, da bi pri tem morala odigrati večjo vlogo zlasti lastna glasila delovnih organizacij.	M. S.
POSLOVANJE TRGOVINE V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU__
Z večjo poslovnostjo nad zmaja administracije
Administrativni ukrepi so opravili svoje £ Zdaj čaka slovensko trgovino, da v naporih za večjo poslovnost predvsem izpopolnjuje sistem delitve • Tako bo spodbujala večji interes za dobro gospodarjenje, racionalnejša vlaganja in za večjo produktivnost dela	_____
Letošnje šestmesečno poslovanje slovenske trgovine je več kot zadovoljivo, saj se je promet na drobno v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za 25 %, promet na debelo pa za 22 %. Pa vendar delovne organizacije s področja trgovine s tem niso zadovoljne. Po njihovem mnenju so poslovni rezultati ena, položaj panoge pa druga plat medalje v ocenjevanju njihovega gospodarjenja. Pritrditi jim moramo posebno takrat, ko opozarjajo na poslabšanje razmer zaradi nekaterih administrativnih omejitev,' kot so zamrznitev marž, dovoljene najvišje prodajne cene in podobno.
Prav ti ukrepi so v letošnjem prvem polletju v dobršni meri omejevali njihove dohodke, v trgovini se je spet zmanjšala akumulacija, kar nas ni niti presenetilo, saj smo s stabilizacijskimi ukrepi težili predvsem za tem, da se del akumulacije prenese naposled tudi v proizvodnjo.
Toda, čeprav so bile tegobe trgovine še tako velike, so njen položaj v drugem polletju popravili nekateri ukrepi, med katerimi velja omeniti predvsem julijsko ukinitev obveznega polaganja 30 % obveznega depozita na vlaganja v trgovinsko dejavnost, vključitev trgovine v konverzijo kratkoročnih kreditov iz sredstev poslovnih bank in prav gotovo tudi verifikacijo sprememb samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Zlasti ukinitev obveznosti polaganja 30 % depozita na vlaganja v trgovinsko dejavnost je bil ukrep, ki ni prispeval samo k večji poslovnosti trgovine, ampak tudi k hitrejšemu uveljavljanju novih odnosov med trgovino in proizvodnjo.
DOGRAJEVANJE SISTEMA DELITVE
Vsi ti in nekateri drugi ukrepi so od letošnjega poletja dalje resda popravili položaj slovenske trgovine, vendar ne v tolikšni meri, da bi tudi bistveno izboljšali njeno gospodarjenje. V iskanju rešitev v tej smeri je dobil ria zadnji seji izvršnega odbora Poslovnega združenja za trgovino v Ljubljani polno podporo predlog, da bi si morala trgovina v svojih naporih za večjo • poslovnost prizadevati predvsem za takšno dograjevanje in izpopolnjevanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki bo spodbujalo interese za boljšo gospodarjenje, racionalnejša vlaganja in za večjo produktivnost dela. Čim-prej bo treba uveljaviti tudi družbeni dogovor o oblikovanju cen v trgovini. Predstavniki slovenske trgovine namreč sodijo, da se bodo morali v okviru federacije še letos lotiti izračunov povprečne ali najvišje marže oziroma rabatov za posamezne proizvode ali za skupino proizvodov.
Ob družbenem dogovoru, ki so ga trgovci že pripravili in sprejeli, zdaj pa čakajo na soglasje, bi morali izdelati tudi metodologijo za izračun marž. Tako bi se namreč v slovenski trgovini na osnovi družbenega dogovora o oblikovanju cen še ob pravem času lotili priprav za sprejem samoupravnih sporazumov o cenah.
Slovenska trgovina si bo prizadevala še za nadaljnjo konverzijo kratkoročnih kreditov za obratna sredstva v dolgoročne, ker sama ob sedanji naraščajoči inflaciji ne bo mogla pokrivati porasta vrednosti povprečnih zalog. To je pomembno vprašanje, saj se s čedalje hitrejšim naraščanjem cen proizvodov letos občutno veča razkorak med vrednostjo zalog in obsegom sredstev. Trgovinske delovne organizacije sicer pričakujejo do konca letošnjega leta, seveda pa tudi v prihodnjem letu, bolj umirjeno naraščanje cen, vendar že danes opozarjajo, da zahteva vsak odstotek povečanja cen ob količinsko nespremenjenem obsegu zalog za skoraj 50 milijonov dodatnih dolgoročnih kreditov.
RACIONALNO GOSPODARJENJE S SREDSTVI
V ta prizadevanja se vključujejo razumljivo predvsem organizacije združenega dela s področja trgovine, od katerih pričakujemo zlasti racionalnejše gospodarjenje s sredstvi. Njihove napore bo treba usmeriti v usklajevanje vrednosti vsakokratnih zalog z obsegom dolgoročnih obratnih sredstev. Res je sicer, da so dosegle trgovinske delovne organizacije prav na tem področju v zadnjih letih pomembne rezultate, vendar se je letos razmerje med rastjo prometa in vrednostjo zalog vidno poslabšalo.
Posebnega pomena za večjo poslovnost trgovine bo tudi pravilno usmerjena investicijska politika. Z razpoložljivimi investicijskimi sredstvi bi morali modernizirati vse faze blagovnega prometa, s tem pa bi naposled dosegli v trgovini tudi toliko željeno hitrejše obračanje zalog. Razveseljivo je, da se vedno bolj kaže tudi potreba po skupnih vlaganjih in združevanju sredstev ne samo znotraj trgovine, marveč med trgovinskimi in proizvodnimi organizacijami. Predvsem takrat, ko gre za izgradnjo objektov, ki zagotavljajo večjo realizacijo na celotnem območju države.
K večji poslovnosti trgovine lahko v precejšnji meri prispeva navsezadnje tudi hitrejše uveljavljanje novih odnosov med trgovino in proizvodnjo. Z njihovim uveljavljanjem bo namreč vedno manj administrativnih posegov na področje cen in tržišča, za čemer trgovina že itak ves čas teži.
I. VIRNIK
PO PRVEM SESTANKU AKCIJSKEGA ODBORA ZA OBLIKOVANJE ŠALEŠKEGA ENERGETSKEGA BAZENA	_______________________
Osnutek sporazuma
do februarja 1974!
Ko so komunisti rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in rudarskega šolskega centra Velenje 11. oktobra razpravljali o nujnosti tesnejše povezanosti energetike v občini Velenje in sprejeli izhodiščni dokument za oblikovanje Šaleškega energetskega bazena, so še posebej poudarili, da je treba že začeti proces povezovanja na novi samoupravni osnovi čim-prej zaključiti. To zahtevo so že začeli uresničevati.
Prejšnji teden, 25. oktobra, se je na sestanku^ ki je bil v Termoelektrarni Šoštanj, konstituiral 38-članski akcijski odbor, ki so ga imenovali samoupravni organi Rudnika lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in Rudarskega šolskega centra Velenje. Naloga odbora, ki je na prvi seji imenoval posebno 15-člansko delovno skupino pod vodstvom predsednika Gospodarskega zbora skupščine Slovenije in predsednika odbora za prisilno upravo v Termoelektrarni Šoštanj, Toneta Bo-
leta, je priprava temeljnih izhodišč samoupravnega sporazuma o tesnejši povezanosti energetike v občinj Velenje ter priprava osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo.
Temeljna izhodišča oziroma smernice za oblikovanje Šaleškega energetskega bazena so sprejeli na skupnem sestanku članov Zveze komunistov, njihov poglavitni cilj pa je - kar najbolj uspešno in učinkovito uveljaviti novosti iz republiške in zvezne ustave ter obstoječe sodelovanje in že razvite samoupravne odnose med Rudnikom lignita Velenje, Termoelektrarno Šoštanj in Rudarskim šolskim centrom Velenje oblikovati v takšno samoupravno obliko združenega dela, ki bo zagotovila enotnost gospodarskega in socialnega razvoja občine Velenje. Že v izhodiščih za sestavo srednjeročnega programa razvoja
občine Velenje za obdobje 1971-1975 je bila poudarjena potreba po tesnejšem sodelovanju in povezovanju delovnih organizacij na področju energetike, zlasti še zategadelj, ker imajo prav ti objekti pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju naše republike. Torej je nujna takšna samoupravna organiziranost in povezanost, da bo lahko Šaleška dolina tako pri kopanju premoga kot pri proizvodnji električne energije izpolnila pričakovanja in odgovornost, ki jo ima pred vso slovensko družbo.
Pričakovati je mogoče, da bo pripravila posebna delovna skupina osnutek samoupravnega sporazuma že do srede meseca februarja 1974, predvsem tudi zategadelj, da bi se Šaleški energetski bazen kar najbolj aktivno vključil tudi v oblikovanje Združenega elektrogospodarstva Slovenije na novih ustavnih načelih ter v oblikovanje interesne elektroenergetske skup-

GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV_______J
Lovimo'
zaostaneli' A
Povečanje osebi#!
tinrllsm# \i II
dohodkov v II. poll®|^
ju ne bo moglo nad<! mestiti »»izgube« 'r I. polletja • Realir osebni dohodki šele la, prihodnjem letu ^ ravni iz leta 1971
«0
Letos se je prvikrat dilo, da so osebni dohoW zaposlenih v družbenem torju, za zasebnega nima^j podatkov, naraščali
časneje kot cene ozird
i#4i
življenjski stroški. Tak^ gibanje osebnih dohodki povzročila so ga dolo^
.nA
ti«
povzročila so ga samoupravnih sporazun ter nekateri administrati ukrepi, je, skorajda bi lala|0ti dejali, nadaljevanje la«#, letnega gibanja. Takrat stopnja rasti osebnih <T1 hodkov ujela s stopnjo i^1 življenjskih stroškov, tem ko je vrsto let P°ljf bila vedno za nekaj odstv* kov večja. Posledica takšy ga gibanja cen ter osebek dohodkov v letošnjem P
vem polletju je bilo upa1, nje realnih osebnih dohaj
kov. V prvem polletju so1
realni osebni dohodki za -!| odstotka nižji kot lani. D3j do konca leta lahko ure^5 čili zahtevo resolucije o nomskem razvoju v le,0p njem letu, morajo v dU ] polovici leta osebni doho^o naraščati hitreje.	f®
Kljub odmrzovanju OlV] nekaterih panogah, kjer In bili po odloku zvezne vlaki zadržani ter popravljaj' določil samoupravnih sjjto razumov, dosedanje be“ v realnih OD do ko^r leta ne bo več mogoče % domestiti v celoti. StroMf njaki predvidevajo, da bo* kljub stalnemu trendu jv raščanja po višjih stopnjV kot v prvi polovici letošnm, leta, realni osebni dohodi
šele v prihodnjem letu
segli raven, kakršno so v letu 1971!
Da bi to raven dosegli bodo morali realni ose dohodki povečati za 3,5 -i0 4 %, ob upoštevanju na#™ skladne rasti s produk%

nostjo. Takšno stopnjo raščanja realnih osebij dohodkov in še višjo bi jjfc
L n v Hplnvnifi
ko v delovnih kolekt# dosegli ob boljšem izkTj ščanju proizvodnih vosti, smotrnejšem zap°*[w vanju in seveda ob bolj sp^ budnem sistemu nag1# anja. Če bi v sisteme de#
dohodka in osebnega
ievjl
hodka ustrezneje vgraj elemente produktivno^ učinkovitosti in izvirnih misli ter pobud zaposleri bi tako ustvarili možnosti’ večjo stopnjo rasti prod' tivnosti, ki je osnovni pol za dviganje osebnih doh< kov pa seveda akumulatH nosti delovnih organizacij Izredno važen element 1 banja realnih osebnih č, hodkov pa je tudi nivo cft Ta je sicer v zelo majjr meri odvisen od gospodr stva. Če bi uspeli za£j‘*5j
naraščanje cen v o kri1
1*1
najnujnejših popravkov, J se nominalno osebni
hodki povečali za okrog h. odstotkov, da bi ujeli P"*
omenjeno realno narašča#

Ob večjem usklajevanju a j pa bi seveda gospodarsh'
morrlo zbrati kar okoli trtino več sredstev za oseb^ dohodke, kot lani.
DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 43 - 3. NOVEMBRA
STRAN 12
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Podpora združevanju
Vodovod in komunalni servis Kranj se pripravljata na skupno poslovanje
Komunalni podjetji Vodovod Komunalni servis Kranj se ' Opravljata na združitev. Člani
giNektivov bodo ob tem odlo-joP na referendumu v novem-£*• Če se bodo odločili za to, f^° z novim letom že lahko |lCeK s skupnim poslovanjem. ar5® podjetji zaposlujeta nekaj 400 delavcev in imata letno Podk ^ mi'rj°nov dinarjev do-
•n Ker ima komunalna dejav-rst poseben dmžbeni pomen zlr ker razvoj komunalnega gospodarstva v kranjski občini ni sj?v°lj hiter, so se v pripravo na ^ru.žitev vključili tudi organi ffdikata. O vprašanjih, ki so z ■rTjOžitvijo povezava, so raz-^T^ljali člani komisije za gospodarstvo skupaj s člani občin-’ it 0("50ra sindikata delavcev ^Tjritvenc dejavnosti in člani iz-odborov sindikalnih djp&nizacij obeh kolektivov. s*1!’ Na seji so med drugim po-s^J^rili, da je cilj predvidene T^žitve zagotoviti smotrnejše rffOdovanje in boljše izko-fl^anj6 obstoječih zmog-»Ppsti. Z združenimi sredstvi in stfotoo razvojno politiko naj bi ršH Povečala zlasti sposobnost za bi»l___
hitrejši razvoj vodovodno-kana-hzacijskega omrežja ter drugih komunalnih naprav. Predlog samoupravnega sporazuma o združitvi temelji na popolni enakopravnosti TOZD, ki bodo same razpolagale s svojim dohodkom. Za zaposlene pa je vsekakor pomembno tudi zagotovilo, da bodo v združenem podjetju vsem zagotovljena ista
ali enakovredna delovna mesta, kot jih imajo sedaj.
Ob tem, ko so izrekli prizadevanjem za združitev vso podporo, so na seji sprejeli tudi priporočilo izvršnima odboroma obeh osnovnih organizacij, da z delovnimi ljudmi organizirata sestanka, ki bi se jih udeležih tudi predstavniki občinske skupščine in občin-
skega sindikalnega sveta. Komisijama za združevanje so predlagali, da pripravita krajšo razlago predlaganega ' samoupravnega sporazuma, ki bo razumljiva vsem članom kolektiva tako, da bodo v razpravi vsi lahko sodelovali s svojimi mnenji in pripombami.
M. S.
ODLOČITEV DELAVCEV METALKE 0 NOVI SAMOUPRAVNI ORGANIZACIJI _
Brez razvoja ni učinkovite samouprave
Sprejeta izhodišča foleto 1974
PPodaij
Drviu a
helavski svet Železarne Ravne na j r°škem je na zadnji seji pregledal *Podarjenje v delovni organizaciji devetih mesecih. Zaradi šte-Olff1 redulccij električne energije je “ilco le ugotovil, da za letos zastav-srtne proizvodnje - to je 195.000 V • 3 ~ ne bodo uresničili. Pro-Mlr Ja Pa se le v primerjavi s pre-stivi- Ivtom povečala, blagovna J ^Kvodnja je večja za 9,3 %, skup-* Proizvodnja pa za 6,4 %, vseeno ■O11 ^anjša, kot je bila načrtovana. e ( "lembno je, da se je povečal izvoz jJ(0 fljnierjavi s predvidenim skoraj za • Jf V prvih devetih mesecih letos D ^.^elezama Ravne na Koroškem 1 * t-^ala realizacijo, v primerjavi z njC* 1912, za 23,1%, devet-ni£ »p Cn* Plan realizacije pa so pre-10^% ZS y°’ na b31 s° vplivale tudi
l Ravenski železarji se lahko po-jlrfSl0, da so letos povečali pro-r*tivnost za 5,7 %, da so povečali in zmanjšali izmet ter da so U lajšali vezavo sredstev pri kupcih da je najnižja v zadnjih dveh
56 Th
>5 ioihstuVs'c' svet ^elezarne Ravne na aA"* m je na zadnji seji sprejel trittii' t hhodišča za gospodarjenje v ^ arin Neto osebni dohodki mo-5 j?{j-_ v primerjavi z letom 1973
Konec oktobra se je 1800-članski kolektiv ljubljanske Metalke na glasovanju z večino glasov odločil za novo samoupravno organizacijo podjetja. Vzporedno s tem glasovanjem so delavci Metalke odločali tudi o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela. Podobno kot na glasovanju za bodočo samoupravno organizacijo je večina zaposlenih soglašala tudi s predlagano varianto o oblikovanju treh TOZD.
Enotna odločitev članov delovne skupnosti Metalke za oba predloga je odraz skrbno pripravljenih javnih razprav o uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil, ki so v tej delovni organizaciji trajale skoraj leto dni. Toliko časa so tudi potrebovali, saj so se že konec lanskega leta, ko so začenjali z ustavnimi razpravami, zavedali, da je ustanavljanje TOZD tesno povezano s sprejemom razvojnega programa in predloga makroorganizacije podjetja. Razvojni program Metalke od 1973. do 1977. leta je bil sprejet letos februaija in nanj ni bilo bistvenih pripomb. Veliko več pripomb pa so imeli zaposleni na predlog za reorganizacijo Metalke. Predvsem se je pojavila vrsta vprašanj v zvezi z bodočo funkcijo maloprodaje. Javna razprava pa je pokazala, da je v podjetju prodaja na drobno le del enotne prodaje :ja, zato je bilo treba v organizaciji zagotoviti predvsem enoten nastop na tržišču kupcev in dobaviteljev. S tem so v Metalki na področju trgovine ločili nabavo od prodaje. Nabavo so organizirali po blagovnih skupinah, prodajo pa po teritorialnem principu.
V tako oblikovano enotno prodajo in enotno nabavo naj bi se vključila sedanja trgovina na debelo, zunanja trgovina in maloprodaja, medtem ko bo ostalo na področju proizvodnje organizacijsko mesto Tovarne Triglav v Tržiču nespremenje-
no. Skladno s temi spremembami je bilo treba v Metalki pripraviti vse potrebno tudi za novo reorganizacijo podjetja.
POSTOPOMA
DO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANIZACIJE
Drugi del ustavnih razprav so v Metalki posvetili spremembam organizacijske strukture, predlogom za ustanovitev TOZD in samoupravne strukture OZD, izhodiščem o delitvi sredstev na TOZD, oblikovanju in delitvi dohodka TOZD ter programu povezovanja s proizvodnjo in izdelavi predloga samoupravnega sporazuma o združevanju. V kolektivu so organizirali 20 zborov delovnih ljudi, na katerih so zaposleni postavili preko 100 vprašanj, dali pa so tudi vrsto predlogov o oblikovanju bodoče samoupravne organizacije podjetja.
Največ vprašanj in predlogov se je nanašalo na delitev premoženja, na ekonomske odnose med TOZD in delovno organizacijo, na sistem delitve, na poslovanje navzven in podobno. Prav zaradi številnih vprašanj, seveda ob mnogih spodbudnih predlogih, so se v Metalki odločili za postopno uvajanje delavskih ustavnih dopolnil. Menili so namreč, daje njihovo vsebinsko izvajanje povezano z organizacijo podjetja. Že sredi leta so ugotovili, da bi povzročilo sočasno ustanavljanje velikega števila TOZD, s tem pa tudi njihovo združevanje preko skupnosti TOZD in v organizacijo združenega dela, nerešljive organizacijske in tehnične probleme. Zato je nazadnje obveljal predlog o organizaciji treh TOZD: TOZD nabave, TOZD prodaje — in TOZD proizvodnje.
KAKŠEN BO POLOŽAJ SKUPNIH SLUŽB
Čeprav so na številnih ustavnih razpravah opozarjali na možnost organiziranja skupnih
služb v TOZD, predlog ni dobil podpore. Predvsem v ustavnih razpravah niso rešili vprašanja pdeležbe skupnih služb v minulem delu Metalke. Pojavilo seje tudi vprašanje, kako bi skupne službe samostojno, predvsem pa rentabilno porabile sredstva iz minulega dela.
Navsezadnje je bilo delavcem skupnih služb kot delovni skupnosti le mogoče zagotoviti samoupravne pravice skladno z naravo njihovega dela in skladno s skupnimi interesi. V bodoči samoupravni organizaciji Metalke bodo skupne službe resda predstavljale delovno skupnost, vendar bodo glede osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe izenačene z delavci v TOZD.
—iv
Minulo soboto popoldne je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču osrednja slovesnost ob 15. obletnici živilskega kombinata „Žito“. Ob tej priložnosti so podpisali tudi samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v združeno podjetje „Žito“. Temu dogodku in zboru samoupravljavcev celotnega kolektiva so prisostvovali tudi FRANCE POPIT, predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in drugi predstavniki gospodarskega in pohtičnega življenja. V kulturnem programu na zboru samoupravljalcev so med drugim sodelovali tudi gledališka igralca Milena Zupančičeva in Polde Bibič, slovenski^ oktet in godba milice pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška. Še pred to slovesnostjo pa je v parku kombinata „Žito“ v Ljubljani na Šmar-tinski cesti ALBIN OSJAK, eden najstarejših in zaslužnih delavcev kombinata odkril kip — plastiko mlinarja — delo kiparja Petra Jovanoviča. V okviru praznovanj 15. obletnice kombinata „Žito“ so prejšnji teden v delovnih prostorih „Žita“ odprli tudi razstavo slik akademskega slikarja Franceta Godca. „Žito“ je prevzelo tudi pokroviteljstvo nad pokalno hokejsko tekmo med Olimpijo in Jesenicami, katere čisti dohodek je bil namenjen za Kozjansko in Kumrovec. M. Ž., Foto: A. UL.
Vsak zase dobro, skupaj odlično!
Kolektiva šmarjeških in Dolenjskih Toplic bosta novo poslovno leto začela kot TOZD združene tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Krka,
Novo mesto
Termalni zdravilišči Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice sta se v začetku tega leta priključili novomeški tovarni farmacevtskih in kemičnih izdelkov ,JKrka“. Združitev, kije na prvi pogled malo nenavadna, je narekoval predvsem gospodarski položaj obeh zdravilišč, ki kot samostojni organizaciji nista imeli realnih možnosti za hitrejši nadaljnji razvoj.
Združitev teh dveh dolenjskih zdravilišč s Krko so pri-
»OTJ: za 10 %, skupna amortizacija j IjIu3 biti dosežena v višini, kot bo jA s.>. za stanovanja je treba na-- ve^> kot določa občinski najmanj ^ % realizacije OgVftj Predstavljati ostanek dohodka.
A tožbah bodo imeli prednost -noisi ProSrami, ki bodo zagotavljali T'ZO % bruto akumulacijo. V iz-Pa bodo odpremili do največ plir^atio celotne proizvodnje.
(Ma)
H
lOSH ;ew
sti^
)di
rito' Dovem obratu blizu Zagorja se bo v kratkem zaposlilo 70 delavk, ki so se zadnje čase priučevale ^ Poklic konfekcionark 9 Ko bodo obrat dokončno uredili in povečali zmogljivosti, bodo potrebovali lt 70 novih delavk • Tako v Zagorju vsaj nekaj časa ne bodo v zadregi, kako zaposliti ženske
Nov obrat sevniške Lisce
J nov«
' ^ot°ški vasi, nedaleč stran tališča Zagorja, je zrasel Sodoben obrat Lisce, v ka-
k'ifedelavke ^ sedanjih de*lav*
prostorov, v katerih so
Irž^ga se bodo v kratkem pre-
^ s ^postavljene številnim te-tg Ta'1'1 od neurejenih klimat-Pr7 Pogojev do prostorske sti-
5an) ti •
u %v*0vi obratni prostori so re-,rstvat vzajemnega sodelovanja li	občine in sevniške
^ Bnf' Občinska skupščina je "'»teč v okviru svojega sred-
njeročnega programa nadaljnjega gospodarskega razvoja sprejela odločitev, da kaže veliko več storiti za odpiranje novih delovnih mest za ženske. Zato je sevniški Lisci, ki se je že pred leti odločila za dograditev sodobnejšega obrata v Zagorju ob Savi, brezplačno dodelila večje zemljišče za te nove prostore.
Nov obrat je postavilo zagorsko industrijsko gradbeno podjetje Beton v razmeroma kratkem času, saj je od začetka
del pa do dograditve minilo komaj leto dni. Obrat ima najsodobnejše klimatske naprave, proizvodni prostori so veliki in tudi v vseh drugih prostorih je vse urejeno tako, da se bodo delavke dobro počutile. Sicer pa je nov obrat znatno večji kot sedanji. To je v skladu z usmeritvijo sevniške Lisce, da v svojem zagorskem obratu povečuje proizvodnjo. V novem obratu bo dobilo delo 70 novih delavk, ki so se zadnje mesece priučevale poklica konfekcionark.
S tem pa ureditev novega obrata še ni končana. V drugi etapi bodo zmogljivosti povečali, zato bodo potrebovali še okoli 70 novih delavk, to pa pomeni, da v Zagorju ob Savi vsaj nekaj časa ne bodo v zadregi, kako zaposliti zlasti dekleta, ki po končani osemletki nimajo namena nadaljevati šolanja ali si poiskati primernih učnih mest. Nov obrat sevniške Lisce bodo odprli konec tega ali v začetku prihodnjega meseca.
-M-
pravljali že dalj časa in to predvsem na pobudo novomeške občinske skupščine. Leta 1971 je bil ustanovljen iniciativni odbor, ki naj bi pripravil dokumentacijo o ekonomski upravičenosti združitve. Na podlagi te dokumentacije sta se kolektiva Šmarjeških in Dolenjskih Toplic na referendumu že decembra 1971 odločila za priključitev. Prav tako je delavski svet Krke v začetku 1972. leta sprejel sklep o združitvi, vendar pod pogojem, da občinska skupščina omogoči ureditev nekaterih komunalnih in urbanističnih problemov v teh krajih. Ko je občinska skupščina sprejela pozitivno stališče do teh zahtev, so bile dane možnosti za združitev. Ta pa se je zavlekla predvsem zaradi določenih formalnosti o statusu obeh pripojenih organizacij v tovarni Krka. Predvsem je šlo za vprašanje, ali bosta zdravilišči pravni osebi, to je samostojna zavoda, ali pa le sektor dejavnosti v okviru Krke. Odločili so se za drugo in tako od prvega januarja letos delata obe zdravilišči v okviru Krke. Predvideno je, da bosta obe zdravilišči skupaj z obratom družbene prehrane tovarne in turističnim objektom v izgradnji Stari grad, ena od 8 TOZD v okviru združenega dela Krka.
Finančni rezultat poslovanja Šmarjeških in Dolenjskih Toplic za letos predvideva nad 6 oziro-
ma

7 milijonov celotnega dohodka in pri tem naj bi bil ostanek dohodka oziroma dobiček
581.000	v Šmarjeških in
680.000	v Dolenjskih Toplicah. Obe podjetji torej že sedaj poslujeta z dobičkom.
Geološke raziskave v obeh krajih pa zagotavljajo, da so količine termalne vode znatno večje od tistih, ki jih izkoriščajo doslej. Za Šmarješke Toplice so ugotovili, da bi od sedanjih 18,5 litra termalne vode na sekundo, kolikor jih izkoriščajo danes, z novimi vrtinami povečali kar na 230 litrov, to pa je za okrog 13-krat več.
Združitev s Krko pa naj bi omogočila zdraviliščema predvsem hitrejši razvoj, saj bi v okviru tako velike delovne organizacije laže dobili kredite za realizacijo programa za izkoriščanje vseh naravnih možnosti za razvoj turizma, zdraviliške in medicinske dejavnosti. Prav to zadnje naj bi s pomočjo strokovnjakov Krke razvili v okviru vseh možnosti, ki jih daje sodobna znanost. Ob turistični dejavnosti, ki se je v zadnjih letih v obeh zdraviliščih z izgradnjo zunanjih bazenov že razvila, naj bi še bolj modernizirali tudi medicinsko zdraviliško službo. Tako bi veliko bolje kot doslej lahko izkoriščali zdravilne lastnosti termalnih izvorov v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah.
-aga-
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
BODOtA SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA V LJUBLJANSKEM SATURNUSU
modna hiša
Poleg damske in moške konfekcije vam nudi Modna hiša tudi bogat asortiment otroških modelov. Na oddelku otroške konfekcije boste našli tako oblačilca za prve mesece starosti pa vse do pubertete, za dečke in deklice.
Modeli so prikupnih krojev in izdelani iz kvalitetnih materialov. Izbira in kvaliteta otroške konfekcije v Modni hiši vas ne bo razočarala.
Že decembra po novem
Saturnus bo imel 4 TOZD, med katerimi bosta dve samostojno nastopali na tržišču, kjer se bo realizirala tudi vrednost njihovega dela
Konec lanskega leta je bila v Saturnusu na pobudo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov imenovana posebna komisija za uresničevanje delavskih ustavnih dopolnil, ki je skupaj s strokovnimi službami pripravila za razpravo med kolektivom nekatera konkretna stališča o organizaciji in številu temeljnih organizacij združenega dela. Po uvodnih razpravah so strokovne službe izdelale koncept projekta organizacije TOZD in
osnutek
Libela drugo leto osemdesetletnik
Celjska Libela, eno najstarejših podjetij v mestu ob Savinji, bo prihodnje leto slavila 80-letnico obstoja. Seveda je razumljiva želja delovnega kolektiva, da bi obletnico dočakal v urejenih razmerah in s takim razvojnim programom, ki mu bo zagotavljal varnejšo pot v deveto desetletje.
Ta čas se v Libeli, če malce zanemarimo proizvodnjo, intenzivno ukvarjajo z uveljavljanjem ustavnih amandmajev in ustvarjanjem pogojev za oživitev temeljnih organizacij združenega dela. Po vsej verjetnosti bodo štiri. Posredno se ob teh razmišljanjih zadenemo ob neprijetno posebnost podjetja, ki je v tem, da ima svojo proizvodnjo raztreseno na več krajih. Prva kratkoročna naloga prav gotovo je spraviti vse dejavnosti — od proizvodnje do razvoja in drugih služb — pod „eno stre-ho“ na Spodnji Hudinji. Ce ne gre drugače, si pomagajo tudi s prizidki, kakor je na primer zdaj širjenje mehanične delavnice, kjer bodo lahko delali orodjarji, strugarji, rezkarji... Za Libelo je posebnega pomena, da so te dni gradisovci že začeli s pripravami na gradnjo sodobne tehnično poslovne stavbe, ki bo vseljiva prihodnje leto.
Uvodoma smo že omenili želje, da bi imel kolektiv vsaj do 80-letnice pred seboj trdneje začrtano pot. To še posebej velja za obrat IFA, ki zaenkrat boleha za pomanjkanjem dolgoročnega razvojnega programa. Delavci so na nedavnih zborih zahtevali, da uprava čimprej najde rešitev tudi zanje. Naloga prav gotovo ni lahka, saj v Li-
beli ne nameravajo biti zadovoljni z začasnimi izboljšavami. Na nekaj pa le ne gre pozabiti: strokovne delovne sile, usposobljene za izdelovanje fino-mehaničnih izdelkov in risalnih aparatov, ne manjka, tako da tudi preusmerjanje na sorodno dopolnilno delo ne bo smelo prinesti omembe vrednih zastojev.
Kljub težavam, ki spremljajo Libelo, je razveseljivo, da izpolnitev letošnjega proizvodnega programa — 85 milijonov din - ni v nevarnosti. Čeprav je septembrska redukcija električne energije prinesla zastoj, so letos v septembru vseeno naredili za desetino več kot lani. Proizvodnja je, v primerjavi z načrtovanim tempom, po devetih mesecih „prekratka“ komaj za 1,5 %.
Čeprav nasploh pravimo, da zgovarjanje na opravičila v gospodarstvu kaj malo zaleže, bi v primeru Libele ne smeli pre-
zreti, da se otepa s pomanjkanjem delavcev. Strokovnjaki vse preradi odhajajo „pod druge zastave" v lovu za boljšim dohodkom, še bolj boleče pa je pomanjkanje polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev ter transportnih delavcev.
V Libeli so uvideli, da lahko v daljšem obdobju računajo predvsem na tista izboljšanja, ki si jih bodo sami ustvarili. ■ Ob taki usmeritvi ni naključje, da so se odločih za dokaj obsežen program štipendiranja, pri čemer velja še posebna pbžornost tistim članom kolektiva, ki si žele pridobiti več znanja. Libela bo s štipendijami pomagala pri študiju 10 strojnim tehnikom, 3 ekonomskim tehnikom, enemu oblikovalcu, dvema na tehniški srednji šoli elektro smeri in šestim do osmim študentom na visokih in višjih šolah. Iz obrata IFA pa bosta dva študirala na kranjski šoli za organizacijo dela.
samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo in o ureditvi medsebojnih razmerij.
O teh dveh dokumentih je do konca oktobra tekla razprava na zborih delovnih ljudi, zdaj pa bodo delavci Saturnusa dali še svoje pripombe na samoupravni sporazum. Sporazum naj bi podpisali do konca tega meseca, decembra pa naj bi že zaživela nova samoupravna organizacija Saturnusa.
Po bodoči samoupravni organizaciji bo imel Saturnus štiri TOZD: TOZD tovarna embalaže, TOZD tovarna avtoelek-trike, TOZD tovarna orodij in naprav ter TOZD skupne službe. Tako bo Tovarna embalaže obsegala poslej vse obrate embalaže s tiskamo v Mostah in obratom konzervnih doz -v Zalogu, Tovarna avtoelektrike obrate avtoelektrike v Mostah in obrat plastike v Polju, Tovarna orodij in naprav bo združevala obrate vzdrževanja in sedanjo orodjarno, medtem ko bodo skupne službe predstavljale v novi organizaciji združenega dela prodajo, nabavo, kadrovsko službo, splošne službe, finančno-računovodsko službo, službo za razvoj podjetja ter biro za ekonomiko in organizacijo poslovanja.
rili zaključen poslovni proces in ne samo tehnološkega. Zato bosta tudi delavska sveta obeh bodočih TOZD odločala o skupni poslovni politiki in ne zgolj o njenih delih.
Za razliko od TOZD tovarna embalaže in TOZD tovarna avtoelektrike, bo v TOZD tovarne orodij in naprav prevladovala v glavnem interna realizacija. To pomeni, da bo tovarna proizvajala orodja in naprave za potrebe tovarne embalaže in tovarne avtoelektrike. Podobno kot pri TOZD tovarna orodij in naprav bi lahko o interni realizaciji govorili tudi pri TOZD skupne službe, seveda pa bodo vse štiri temeljne organizacije združenega dela organizirane kot zaključni poslovni procesi, kjer bo mogoče ugotavljati dohodek.
SKUPNA
POSLOVNA POLITIKA
Da predvidene temeljne organizacije združenega dela ustrezajo zahtevam ustavnih dopolnil, zgovorno kaže prav gotovo primer Saturnusa. Temeljni organizaciji tovarna embalaže in tovarna avto-elek-trike bosta namreč organizirani tako, da bosta samostojno nastopali na tržišču, kjer se bo realizirala tudi vrednost njihovega dela. Tovarni bosta tvo-
Kompas se vključuje
vEurocard sistem
Minuli teden je Kompas iz Ljubljane podpisal pogodbo o predstavništvu Eurocard za Jugoslavijo s predstavniki Eurocard International iz Bruxellesa in Evrocard Nord AB iz Stockholma. S tem se je Kompas vključil v največji sistem kredit-
Prve lopate za blagovnico »NAMA«
Zadnji torek, 30. oktobra, so v Slovenj Gradcu zasadili prve lopate za novo blagovnico, ki jo bo v središču Mislinjske doline gradila ljubljanska „NAMA“. Nova blagovnica bo imela okrog 3.000 kv. m površin in bo, kot računajo, pomembno vplivala na nadaljnji razvoj blagovnega prometa ne samo v Mislinjski dolini, pač pa na celotnem Koroškem. Slovenjemu Gradcu pa naj bi pomagala povrniti ugled trgovskega središča Koroške. Računati je mogoče, da bo nova blagovnica ljubljanske ,,NAME'‘ v Slovenjem Gradcu zgrajena do avgusta prihodnjega leta.
(An)
Gospodarjenje v TGO Gorenje
V razdobju januar-september so izdelali v obratih Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje nad 1,400.000 raznih gospodinjskih aparatov in strojev, od tega 261.000 hladilnikov, 240.000 pralnih strojev, blizu 405.000 štedilnikov, 415.000 malih gospodinjskih aparatov, 37.000 pohištvenih elementov, 33.000 zmrzoval-nikov ter blizu 27.500 televizijskih sprejemnikov. Vrednost proizvodnje v tem razdobju je dosegla skoraj 1 milijardo 433 milijonov dinarjev.	(vš)
nih kart na svetu. Kreditnih kart se lahko poslužujejo turisti, ki prihajajo na letovanje v Jugoslavijo in z njimi, namesto z gotovino, plačujejo usluge. Tako je Kompas preko Eurocard vstopil tudi v sistem Inter-bank, kije največja organizacija na svetu za kreditne karte. V njej je včlanjenih 5.400 bančnih hiš po vsem svetu, ki kreditirajo 37 milijonov turistov — imetnikov kreditnih kart.
Eurocard sistem kreditnih kart je po izčrpnih raziskavah tržišča in analizah obstoječih sistemov kreditnih kart začel z delom leta 1970 in je že v začetku dosegel lepe uspehe. Naj omenimo, da je Eurocard že ob koncu lani združeval 15.000 hotelov in restavracij, 25.000 trgovin in večino letalskih družb po vsej Evropi.
Kompasov Eurocard sistem bo posloval pod vodstvom Temeljne organizacije združenega dela Inozemski turizem, ima pa že zagotovljeno podporo Poslovnega združenja hotelskih podjetij Jugoslavije, ki ga je Eurocardu tudi priporočalo. Po izjavi generalnega direktorja Kompasa dr. Mihe Hladeta bo v začetni fazi vključenih v sistem Eurocard kreditnih kart blizu 450 jugoslovanskih hotelskih podjetij in trgovskih organizacij ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom. Kreditnih kart sistema Eurocard se
bodo lahko posluževali tudi jugoslovanski turisti bodisi na letovanju doma ali pri turističnih potovanjih v tujini.
(m. ž.)
POSLOVNOST JE ŽE
DOSLEJ NAREKOVALA KOORDINACIJO
Kdor le malo bolj pozna sedanjo organizacijo Saturnusa, bo lahko takoj ugotovil, da večino poslovnih problemov že danes rešujejo po načrtovani shemi upravljanja in organizacije bodočega združenega podjetja. Torej gre v bistvu za koordinacijo vseh poslovnih funkcij na ravni delov podjetja, to je temeljnih organizacij združenega dela tovarne embalaže, tovarne avtoelektrike in tovarne orodij in naprav. Tako postavljen koncept pa seveda zagotavlja samoupravne zahteve kot tudi delovanje strokovnih služb.
Ne nazadnje je prav za Saturnus značilno, da nove samoupravne organizacije podjetja niso narekovala samo delavska ustavna dopolnila, temveč tudi vrsta notranjih poslovnih vzrokov. Sedanja organizacijska struktura podjetja je bila postavljena že leta 1955, od takrat do danes pa se je samo fizični obseg proizvodnje povečal za 100%, število zapodenih pa za 10 %. Upoštevajoč samo ta dva kazalca, predvsem pa večji obseg poslovanja, je hočeš nočeš moralo priti do sprememb v organizacijski strukturi podjetja. V Saturnusu se zavedajo, da bodoča samoupravna organizacija ne more biti le sama sebi namen, marveč se bo morala še naprej prilagajati ciljem in smotrom združenega podjetja.
Sprejeti
statuti
TOZD in
podjetja
Delavski svet in sveti temeljnih organizacij združenega dela trboveljskih investicijskih birojev so pred kratkim že razpisali volitve t nove samoupravne organei ki bodo 27. novembra v vseh volilnih enotah pa tudi v enotah v tujini, kjer imajo investicijski biroji zaposlena1 okoli 800 ljudi. V nove samoupravne organe bodo izbrali okoli 160 ljudi.
Temeljne organizacije zdniž^ nega dela bodo neposredno izv°
lile delegate v samoupravne oiga' '	-J; ‘:a. Prve dn>
... na ravni podjetja, prihodnji mesec bodo javno raZ
pravljali na zborih delovnih ljud ; tudi o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih oe' lavcev v združenem delu. ho bodo izvolili nove izvršilo6 samoupravne organe, bodo US' lavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delavski sv® podjetja razpisali delovna mesi-individualnih poslovodnih organov in vodilna mesta v TOZD-" tem bodo v investicijskih biroju1 končali še zadnjo etapo pript^ na dosledno izvajanje ustavni11 dopolnil. Pred kratkim so namreč že izglasovali sprejem statutov temeljnih organizacij združenega dela, potrdili pa so na zborih delovnih ljudi tudi statu podjetja, ki ga je delavski sveI investicijskih birojev prav tak° sprejel na minulem zasedanju-Ob tej priložnosti ne bo odve6 omeniti, da so v tem podjetju začeli priprave na uveljavljanj6! 21. in 22. ustavnega dopolnila ^ lani poleti. V tem času se je ’ kolektivu zvrstilo najmanj še* zborov delovnih ljudi po temeljnih organizacijah združenega dela, imeli pa so jih tudi v vse!>| delovnih skupinah v Zvezn republiki Nemčiji, kjer so zaposleni delavci tega podjetja. Investicijski biroji so prvo zasavske podjetje, ki so oktobra konča« vse priprave na prehod na nov6 samoupravno organiziranost m poslovanje ter gospodarjenje kolektiva v pogojih novih ustavni«; rešitev. Nobenega dvoma nl>.^ . morali pri tem opraviti velik61
zahtevnega dela, posebneg pomena pa je to, da so pri tem sodelovali številni zaposleni.

Inles
ribnica
PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT
Pretekli teden so se v Ljubljani zbrali delegati slovenske kovinske industrije, ki bodo pod vodstvo!® z STANKA TADINE iz Tovarne avtomobilov in motoijev Maribor odpotovali na I. konferenco kovin*11 jev Jugoslavije. Na konferenci, ki bo 8. in 9. novembra v Kragujevcu, bodo obravnavali ekonomski L družbeni položaj kovinarskih delavcev. Skušali bodo tudi poiskati in nakazati rešitve številnih Pr®. J mov, s katerimi se ubadajo kovinarska podjetja in njihovi delavci po vsej državi. Slovenski delegati, N jih je 46, so se dogovorili, da bodo na konferenci razpravljali o tistih težavah, ki jih najbolj občuti kovinska industrija, predvsem pa o integraciji v slovenski kovinski industriji, o izkoriščanju kapacn6 p
pa o poum ^ o	o^^^oc/o tudi o racion^lizators^
in novatorstvu v kovinski industriji, o sistemskih vprašanjih uvoza in izvoza ter drugem. — Foto. Agnič
inmi
ŠPORT IN REKREACIJA
SREČANJE RŽS - TIKI
V soboto 26. oktobra je bilo v Idriji športno srečanje med člani kolektiva rudnika živega srebra Idrija in tovarne boj-lerjev TIKI iz Ljubljane. Srečanje, ki je potekalo v petih športnih panogah (v kegljanju, nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju) se je končalo z zmago domačinov s 4:1.
Posamezni rezultati so bili naslednji: v kegljanju je zma-gala I. ekipa RŽS s 637 podrtimi keglji pred ekipo TIKI in H. ekipo RŽS, ki sta podrli po 547 kegljev. Nogometno srečanje se je končalo v korist gostov, ki so zmagali z 1:0. V namiznem tenisu so zmagali predstavniki idrijskega rudnika s 5:0, prav tako se je končalo srečanje v korist domačinov s 3,5:3,5. Tudi v streljanju so bili boljši domačini s 770 krogi Proti 657. Najboljši posameznik v streljanju je bil Lado Poljanec iz ekipe RŽS.
Povratno srečanje bo spomladi v Ljubljani.
SPOMLADI TRIM STEZA TUDI V IDRIJI
Pred dnevi je bil v Idriji prvi posvet za gradnjo TRIM steze. Posveta, ki ga je sklical občinski sindikalni svet, se je Poleg nekaterih športnih referentov pri OSO udeležil tudi Smon Janez iz Ljubljane, ki je prikazal film o TRIM stezi na Mostecu ter obrazložil, kako naj bi bila steza speljana. Po Posvetu so si udeleženci ogledali terene v okolici Idrije, ki naj bi bili primerni za gradnjo tovrstnega rekreacijskega objekta. Na posvetu je bilo sklenjeno, da bosta občinski sindikalni svet v sodelovanju z občinsko zvezo za telesno kul-diro imenovala komisijo, ki bo skrbela za izbiro terena in Pripravila vse potrebno, da bo tudi Idrija, po možnosti že spomladi, dobila svojo prvo stezo. Predsedstvo OSS je na seji dne 29. oktobra potrdilo ta sklep, vendar je poudarilo, da je Potrebno v to akcijo pritegniti tudi sindikalne organizacije v Cerknem.
R. ŠKARABOT
Pred ustanovitvijo zveze za športno rekreacijo Slovenije
Na pobudo sindikatov Slovenije je bil v torek, 30. oktobra, posvet predstavnikov organizacij (zvez, združenj), ki v celoti ali deloma organizirajo in izvajajo program raznih aktivnosti na področju množične športne rekreacije. Dosedanje delo na tem področju ni bilo koordinirano, zato so mnoge kategorije občanov ostale izven načrtnega programa športno-rekreacijskih aktivnosti posameznih organizacij ah skupnosti takih organizacij. Bodoča republiška teles-nokulturna skupnost Slovenije, ki bo usmerjala celotno telesno-kulturno dejavnost v Sloveniji, bo imela tri osnovna področja: športno, športno-rekreativno in šolsko. Medtem ko sta kvali-
tetni (vrhunski) šport in telesna vzgoja v šolah (šolska športna društva) ustrezno organizirana, je področje športne rekreacije bilo dokaj zapostavljeno, čeprav se je dejavnost v minulih dveh letih močno razmahnila.
Potrebo enotnega in načrtnega dela na področju športne rekreacije občanov, posebej delovnih ljudi, je na posvetu poudaril tudi predsednik sindikatov Slovenije, ing. Janez Barborič, ki je ugotovil, da je telesna sposobnost delovnih ljudi preslaba in da je s stihijskim delom ne bomo popravili. Športno-rekreativne dejavnosti so del družbenega standarda in morajo biti osnova poslovne politike v delovnih
ZIMSKA SEZONA V GORNJESAVSKI DOLINI
^ Kranjski gori dve novi vlečnici in nov hotel — v Gozd Martuljku Pripravljajo obsežen načrt izgradnje smučišč, vlečnic in gostinskih zmogljivosti
Kranjska gora se intenzivno Popravlja na letošnjo zimsko Ježono, saj ji dosedanje rezer-acije obetajo hud naval gostov j' smučarjev. Vsi hoteli so do-^la že zasedeni, še posebno ob Praznikih ter šolskih počitni-nekaj prostora imajo le še
Vsebniki.
, Predvidoma za 29. november odo v Kranjski gori odprli nov, ^oderen hotel Alpina, kije last "■''amer ekspressa. Hotel bo ,eJ° lepo opremljen, imel bo ^0 postelj.
, Svojo prodajalno živil in iz-.elkov bo v nekdanji stari snovni šoli odprl tudi kombi-at Belje, poleg prodajalne pa
tudi restavracijo z okusno domačo kuhinjo.
Na pobočjih smučišč bosta vozili dve novi vlečnici, ki se bosta imenovali Kekec in Mojca. Mojca bo ponoči celo razsvetljena. Tako se bodo povečale zmogljivosti, vendar bo resnična rešitev za zmanjšanje gneče na smučiščih prišla šele predvidoma prihodnje leto, ko bodo začeli z uresničevanjem programa vršiških žičnic. S tem bodo podaljšali sezono v Kranjski gori vsaj za tri mesece, obenem pa bodo razbremenili sedanje vlečnice in žičnice.
Tudi letos bodo v Kranjski gori imeli smučarsko šolo in
izposojevalnico smuči. S tem bodo ustregli vedno večjemu popraševanju. Upajo tudi, da bodo dobili primerne prostore in da bodo lahko poskrbeli za varstvo otrok tik ob smučiščih in tako omogočili staršem nekaj ur brezskrbne smuke.
V Gozd Martuljku bo letos obratovala vlečnica Gozd Martuljek, že v prihodnjem letu pa še tri vlečnice, kijih bodo zgradili v neposredni bližini sedanje. Pri temeljni organizaciji združenega dela Viator na Jesenicah imajo že pripravljene programe za izgradnjo alpskega turističnega centra Gozd Martuljek, ki zajema gradnjo teh treh vlečnic in obnovitev sedanje. Tako bo zmogljivost vseh vlečnic 3600 smučarjev na uro. Na voljo bo 22 ha smučišč, proge pa se
bodo uvrščale po težavnosti med lahke, le ena bo srednje težka. Uredili bodo tudi primerne dostope, parkirišče za blizu 200 osebnih avtomobilov, manjšo restavracijo itd.
V Gozd Martuljku že zdaj razpolagajo s precejšnjimi gostinskimi zmogljivostmi, saj je v hotelu Viatoija 300 ležišč, nekaj v depandansi, v okviru programa pa bodo v Gozd Martuljku v neposredni bližini ceste zgradili tudi nov hotel. Že lani so lepo preuredili depandanso hotela Špik, prav tako bodo temeljito preuredili sam hotel. Skratka: Gozd Martuljek se bo v naslednjih nekaj letih razvil v pravi zimsko-turistični center z vso pripadajočo infrastrukturo.
M. R.
izredna aktivnost planincev
_ Slovenski planinci iz 130 rfttičnih planinskih društev, Up/VmTi šolskih pionirskih pla-iJl^skih sekcij, prek stotih mla-planinskih odsekov, 25 |'Pinističnih odsekov in 15gor-] reševalnih postaj so že pred I ' ugotovili, da je 170 planin-ojfl domov, postojank, koč in # !<lVetišč mnogo premalo za ii»i> večji obisk našega lepega terminskega sveta. i, M K letošnjem jubilejnem letu laškega planinstva (1893-1973) iter^o sredi poletja, sredi polne itw°fefrce planinske sezone prvič M ^eležili prek milijon domačih n tujih navdušenih ljubiteljev
in obiskovalcev naših planinskih postojank. Utrujeni in premočeni gorniki so morali prenočevati pod mizami, na stopnicah in celo na prostem.
Zato so planinski gospodarstveniki posvetili glavno skrb povečanju kapacitet in gradnji novih planinskih objektov.
Planinci iz Prebolda so zgradili novo prijazno kočo na Reški planini, planinci iz Celja so povečali in restavrirali Kocbekovo kočo na Korošici. Ljubitelji gora iz Mežice so postavili novo planinsko kočo na planini Grohat pod Raduho. Izredno velik delovni uspeh in gospo-
darsko zmago pa so k jubilejnemu letu prispevali planinci iz Zasavja, ki so znatno povečali svojo planinsko postojanko na Prehodavcih, skupaj z njimi in drugimi pa so zavihali rokave in prijeli za lopate in krampe tudi planinci iz Gorif ki so povečali in modernizirali'planinsko kočo na prevalu Dolič nad Trento in Velim poljem pod Triglavom.
Planinci iz Kamnika so skupaj s plezalci, alpinisti ter gorskimi reševalci postavili bivak pod Dolgimi stenami na križ-potju zelo važnih planinskih poti v Kamniških planinah in Grintavcih.
V vse te nove, nujno potrebne planinske objekte, ki so v prvi vrsti namenjeni omilitvi stanovanjske stiske v gorah, so vložili gorniki izredno velike ndpore. Planinci iz Jesenic so popolnoma obnovili, povečali in modernizirali planinsko postojanko pri izvini Soče.
Vse, kar so v zadnjih letih in še prav posebej v letošnjem letu planinci zgradili j pa še nikakor ne zadošča za prijetno bivanje prek milijon vsakoletnih obiskovalcev gora. Graditi in delati bo treba še naprej!
ŽURO
organizacijah.
Stališča vseh udeležencev posveta so bila enotna: področje športne rekreacije moramo samostojneugrganizirati in ne more bffijfpbč privesek kvalitetnega špor^\ ki v svojem programu zajemaj dokaj ozek krog občanov, predvsem mladine. Potrebe po športni rekreaciji najširših množic in preslaba materialna osnova za to izpeljavo iščejo lastno in samoupravno rešitev, ki je možna le v enotni organiziranosti in v enotnem konceptu sicer raznovrstnega programa športne rekreacije občanov.
Udeleženci posveta so sklenili, da še pred koncem tega
leta ustanovijo zvezo za športno rekreacijo in v njo pritegnejo čim več občanov preko ustreznih organizacij. Imenovali so tudi iniciativni odbor iz predstavnikov vseh organizacij in strokovnjakov s področja športne rekreacije, ki bo v najkrajšem času pripravil potrebno dokumentacijo (statut, poslovnik), izdelal in ovrednotil skupni program dela, kakor tudi akcijske programe posameznih organizacij in druge organizacijske naloge. Iniciativnemu odboru predseduje Jože Malič, sekretar za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri republiškem svetu ZSS.
M
SLOVENSKA BISTRICA
Smučarska vlečnica pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju
Te dni potekajo še zadnja dela pri izgradnji smučarske vlečnice pri planinskem domu Antona Štuheca na bistriškem Pohorju. Investitor, delovni kolektiv tovarne IMPOL iz Slovenske Bistrice, bo s tem uresničil dolgoletne želje in pričakovanja članov svojega kolektiva, kakor tudi vseh smučanja željnih Bistričanov in okoličanov, po urejenem zimsko-športnem rekreacijskem centru. Vsa minula leta so morali ljubitelji smučarskega športa iskati svoje zadovoljstvo v sosednjih
zimsko-športnih centrih, kot so mariborsko Pohorje ali Golte, kar je bilo povezano predvsem z povečanimi stroški.
Predvidevajo, da bodo z ‘ deli zaključili že pred pričetkom letošnje zimske sezone. Z izgradnjo vlečnice in novih smučišč bodo Bistričani letos dobili težko pričakovani zimsko-športni center pri Treh kraljih. Iz Slovenske Bistrice do tega kraja pa bodo letos redneje poskrbeli tudi za prevoz in pluženje ceste.
V. HORVAT
I HITRA CESTA VRHNIKA-POSTOJNA SE JE VSESTRANSKO IZKAZALA
Uspela
preizkušnja
Dobrih deset mesecev je tega, ko smo uradno in seveda nadvse slovesno predali svojemu namenu prvo slovensko hitro cesto na odseku Vihnika-Po-stojna. To je bil obenem tudi krst naših prizadevanj, da bi prišli v doglednem času do sodobnega cestnega omrežja, ki bi bilo kos hitro naraščajočemu prometu.
In kaj je pokazalo minulih deset mesecev? Na cestišču Vrhnika—Postojna se je zvrstilo več kot 2,5 milijona vozil vseh vrst. V povprečju je to nekaj več kot 8 tisoč avtomobilov dnevno, v soboto II. avgusta pa se je peljalo prod morju oziroma s počitnic več kot 22 tisoč avtomobilov. K temu pa mora-
UNIOR
EXTRA
mo dodati, da vse do pred mesecem dni cesta še ni bila povsem nared, saj ni bil dograjen priključek ža Logatec.
In koliko so v tem času iztržili inkasanti na naši najlepši cesti? Nekaj več kot 20 milijonov dinarjev oziroma približno toliko, kot so načrtovali. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo doslej na novi cesti zelo malo prometnih nesreč. Še posebno, če upoštevamo precejšnjo obremenitev. V vseh pogledih se je objekt torej zelo dobro obnesel, celo nekoliko bolje kot so predvidevati strokovnjaki.
Pa nove hitre ceste? Že konec julija prihodnjega leta bo končan odsek Postojna—Razdrto. Cesta bo dolga 9 kilometrov in bo po svojem profilu enakovredna cesti Vrhnika—Postojna. Dalje je v gradnji hitra cesta Hoče-Levec v dolžini 52 kilometrov, ki bo predvidoma izgotovljena konec septembra 1975. Ta cesta bo imela dva predora in kar 8 viaduktov. Do leta 1975 bo izgotovljena le prva polovica cestišča, medtem ko bo druga nekoliko pozneje. In potlej pride na vrsto gradnja hitre ceste Vrhnika-Ljubljana, ki bo po svoji tehnologiji še posebno zahtevna, saj bo speljana preko vlažnega ljubljanskega barja.
A. Ul.
XXI. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR NA BLEDU
Še veliko nedorečenega
Letošnji XXI. gostinsko turistični zbor na Bledu, ki se ga je udeležilo več kot 3000 gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, je minil v delovnem vzdušju. Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, ki je zbor tudi organiziral, se je odločil,-da gostinskim in turističnim delovnim organizacijam na zboru ponudi konkretne rešitve pri uveljavljanju ustavnih dopolnil v gostinskih in turističnih delovnih organizacijah. Uvodni referat JOŽETA VIDICA, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je najprej konkretno navedel, kaj vse morajo storiti delovne organizacije pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in kaj morajo storiti, da se lahko povežejo v organizacijo združenega dela.
KAKO IZOBLIKOVATI SAMOUPRAVNO ZAKONODAJO?
Čeprav posamezne rešitve v osnutkih samoupravnih sporazumov niso povsem dorečene in ustrezne, je med drugim dejal Jože Vidic, je predvsem pomembno to, da so dobra osnova za razpravo, za razčiščevanje posameznih problemov in vprašanj, da dajejo možnost za
vključevanje delavcev v graditev novih medsebojnih odnOsov. Ker pa kljub vsem dosedanjim razpravam in zakonski opredelitvi odnosov v združenem delu ostajajo v osnutkih sporazumov in statutov še vedno nerazčiščena ali nedorečena po-1 membna vprašanja, smo se odločili, da bomo spregovorili o njih na zboru in se tudi konkretno dogovorili, kako jih bomo opredelili.
Za pomoč, kako razčistiti posamezna vprašanja v samoupravnih sporazumih in statutih delovnih organizacij, je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v pripravljenem gradivu objavil osnutka sporazumov turistično hotelskega podjetja Postojna, Kompasa iz Ljubljane in statut Grand hotela Union iz Ljubljane. To je republiški odbor storil predvsem zato, da bi javnost seznanil, kako razmišljajo omenjeni kolektivi o materiji, ki je bila to pot na dnevnem redu XXJ. gostinsko turističnega zbora. Seveda pa teh samoupravnih aktov ni mogoče jemati kot vzorce, ki bi jih enostavno prepisali vsi tisti, ki še niso izoblikovali omenjene samoupravne zakonodaje. Služijo lahko le kot pripomoček pri iskanju za vsak posamezni kolektiv najboljših rešitev.
Na letošnjem gostinsko turističnem zboru na Bledu je bilo med udeleženci veliko zanimanje za razstavo pogrinjkov in za kulinarično razstavo. Na našem posnetku vidimo, kako si z zanimanjem ogledujejo razstavo pogrinjkov od leve proti desni Nataša Pobega, sodelavka republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, Brana Krunič, predsednik centralnega odbora, Mira Frolov, tajnik republiškega odbora in inž. Miloš Sulin, novi predsednik komiteja za turizem pri slovenskem izvršnem svetu.
NAJVEČ
O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU
Razprava na XXI. gostinsko-turi-stičnem zboru je bila zelo konkretna. Posamezni razpravljavci so se dotaknili predvsem tistih problemov, ki so povezani s samoupravnim sporazumevanjem v gostinstvu in turističnem posredovanju.
Delitev dohodka je bila doslej po obstoječem - samoupravnem sporazumu najbolj sporna točka, kjer gostinci in turistični delavci niso mogli najti skupno sprejemljivih meril, ker je njihova panoga tako različno sestavljena. V tej skupini samoupravnega sporazumevanja so namreč delovne organizacije, ki štejejo dva člana delovne skupnosti in tudi take, ki imajo več kot 1000 delavcev, na primer ljubljanski Kompas. Zato je bilo doslej težko ustreči zahtevam vsake posamezne delovne skupnosti.
„Vemo, da so v bifejih, obratih družbene prehrane, restavracijah, hotelih, v sezonskem in nesezon-skem poslovanju itd., ekonomski pogoji zelo različni," je v razpravi poudaril Lojze Jamnik, predsednik poslovnega združenja za gostinstvo v Ljubljani. „Zato je kategorizacija, razdelitev posameznih delovnih organizacij na skupne osnove ustvarjene akumulacije, zelo težko uskladiti, če vemo, da gostinstvo v zadnjem času težko dosega akumula-tivnost zavoljo nesvobodnega oblikovanja cen in zaradi višjih nabavnih cen, kot so uradno določene.
Te in še druge zadeve bodo mb-. rali delegati odbora za samoupravni sporazum upoštevati in izdelati bolj sprejemljive kriterije ter postaviti gostinske delavce na enake osnove in v enak položaj. Se posebej zavoljo tega, ker je jasno, da v prihodnje ekonomska osnova gostinskih delovnih organizacij ne bo rasla s takšnim tempom kot v minulih dveh letih. Že v sedanjih pogojih pa ni mogoče, da katerakoli gostinska delovna organizacija pri poslovni banki najame kredit, ker mora za vsako investicijo zagotoviti kar 70-od-stotno lastno udeležbo. Na ta znesek daje banka le 30-odstotni kredit. Prav tako je nesprejemljiv pogoj 12-odstotne ali višje obrestne stopnje za najete kredite kot tudi rok vračanja, ki je zdaj določen od 5 do
10 let'	TEKST:
M. ŽIVKOVlC FOTO: D. DOMANJKO
Med gosti na letošnjem gostinsko turističnem zboru na Bledu je bil tudi inž. Janez Barborič, sednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije (peti z desne).
V spretnostnih tekmovanjih so se spet najbolj izkazati Postojnčani. Razen tekmovanj v teku s pla^'J valjanju sodčkov, so letos organizatorji pripravili še tekmovanja kuharjev v pripravljanju menuj tl tekmovanje kuharjev JLA, posebna atrakcija pa je bil spust postojnskih jamarjev z vrha skale BlejskejjJ gradu.
Letos so gostinci prvič nastopili tudi v malem nogometu, ki je še bolj popestril športna tekmovanja.
DELAVSKA
ENOTNOST
Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana