N*j večji iloremki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto $7.00 GLAS NARODA * list slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 193. — STEV. 193. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 19, 1935. — PONEDELJEK, 19. AVGUSTA 1935. VOLUME XT.TTT. — LETNIK XT.TTI. MUSSOLINI ZAVRAČA ANGL-FRANCOSKE PREDLOGE KER SE JE PARIŠKA KONFERENCA IZJALOVILA, BO MORALA REČI ZADNJO BESEDO LIGA NARODOV Polastiti se hoče nitjih krajev, nad visokimi zahteva protektorat. — Pogajanja so zastala.—Mussolini ni odgovoril na angleško-francoski predlog* — Delegati nestrpno čakajo na odgovor. — Abesinija pošilja vojaštvo na mejo. PARIZ, Francija, 18. avgusta. — Italijanska delegacija je povzročila veliko senzacijo, ko je naznanila, da Mussolini nima namena odgovoriti na zadnji predlog, ki sta ga stavili Anglija in Francija za mirno poravnavo spoda z Abesinijo. Baron Aloisi je konferenci sporočil to obvestilo kmalu nato, ko je Mussolini z aeroplanom odpotoval iz Rima, da pozdravi vojake, ki so odhajali v Vzhodno Afriko. Rekel je, da od Mussolinija ni prejel še nikakega odgovora in da ga tudi ne pričakuje. Vsled tega angleški in francoski delegati ne vedo, kaj bi počeli. Stotnik Eden je prepričan, da hoče Mussolini samo pridobiti na času in je vsled tega sklenil, da bo čakal na Mussolinijev odgovor samo dva ali tri dni, nato pa bo zapustil konferenco. Angleški in francoski delegati so bili zelo razočarani, ko so izvedeli, da je Mussolini odpotoval *'neznano kam", in da se ne bo vrnil v Rim prej, kot čez 24 ur. Pozneje je prišlo iz Rima poročilo, da je Mussolini odpotoval v Isermi blizu Napolja v vojaški tabor, kjer namerava s svojim govorom navdušiti vojake pred odhodom v Afriko. Ako se sedanja konferenca razbije, bo angleška delegacija takoj pričela pripravljati svojo poročilo o konferenci za sejo Liginega sveta ter bo zahtevala, da Liga narodov kaznuje Itajijo, ako bo Mussolini še nadaljeval vojne priprave proti Abe-siniji. Italija, kot je naznanil baron Aloisi, zahteva celo Abesinijo; polastitev nižin in protektorat nad višinami. To pa pomeni konec abesinske neodvisnosti in ponižanje za abesinskega kralja, ki bo postal podložen italijanskemu kralju, narod pa bo vazal Italijanov, ki bodo prišli v deželo. Vse to pa more Italija doseči samo z vojno in bo s tem zavrgla štiri pogodbe in se bo oprijela starega gesla; da močnejši vlada slabejšemu. Vprašanje je samo, kaj bodo naredili ostali naro-d; sveta, Liga narodov ter Francija, ako bo Italija vztrajala na svojem stališču. "Spes ultima Deus" (zadnje upanje je Bog), je rekel baron Aloisi na vprašanje časniških poroče* valcev, ako je še kaka možnost, da bi bil spor mirno poravnan. ADDIS ABABA, Abesinija, 1 8. avgusta.— Vojaštvo neprestano odhaja proti meji, ko prihajajo poročila iz Pariza, da konferenca nima nikakega u-speha in ne bo mogla odvrniti vojne. Sin governerja province Gondar Dedjazmač Abarrah je odšel z ojačenjem za severno armado, ki šteje 425,000 vojakov. Cesar Haile Selassie je imel novo vojno posvetovanje s poglavarji plemen v veliki dvorani cesarske palače. PARIZ, Francija, 18. avgusta. — Na konferenci se je baron Aloisi v petek opravičil glede zamude Mus8olinijevega odgovora na zadnji predlog Anglije in Francije ter rekel, da je težko priti z Mussolinijem v zvezo, ker je zelo zaposlen in razburjen. Rek^l je, da sta dva Mussolinijeva sinova v zrakoplovnem koru in da bo njegov zet v kratkem odpotoval na fronto. Kongres se bo ta teden odgodil MORNARIŠKA KONFERENCA London predlaga konferenco petih velesil v oktobru v Londonu. — Združene države so pripravljene sprejeti povabilo. London, Anglija, 18. avgusta. — Angleška vlada je poslala Združenim državam, Japonski, Franciji in Italiji, katere države -so podpisale washingtonsko mornariško pog-odbo, predlog za drugo konferenco glede omejitve mornaric v oktobru v Londonu. Po mnenju angleške vlade ni mogoče razposlati uradnega povabila prej, dokler niso države med seboj izrazile svojega mnenja, da so dožene, da bi imela konferenca kak uspeh. Zato je angleška vlada predlagala, da se prično pripravljalna posvetovanja meti Francijo, Italijo in Rusijo. Nadaljnja posvetovanja z Nemčijo niso potrebna, ker je bil v juniju dosežen an-gleško-nemški sporazum. Washingtonska in londonska mornariška pogodba potečete ob koncu leta Zato želi Anglija, da se mornariške silo brez odlašanja sestanejo pri konferenčni mizi. Washington, D. C., 18. avgusta. — Medtem ko je bilo znano po izjavah v angleški poslanski zbornici, da Anglija upa, da bo mornariška konferenca v oktobru v Londonu, do sedaj državni department o tem še ni prejel nikakega obvestila. Ameriška vlada pa je pripravljena odzvati se takemu povabilu, kadarkoli Anglija imenuje kraj in čas konference. Zaradi časa, ki je potreben, da je imenovana japonska delegacija, da dobi svoja navodila in dospe v London, so vladni krogi mnenja, tla je angleško povabilo japonski vladi že na potu. Ker se Anglija briga za mornariške probleme tako malih kot velikih evropskih držav, zato ji Amerika prepušča, da prevzame v tem vodstvo ter določi kraj in čas konference. PASTOR KRITIZIRA - PREDSEDNIKA Syracuse, N. Y., 18. avgusta. — Danes je tukaj pridigoval pastor dr. Norman V. Peale iz New Yorka. Nad predsednikom Rooseveltom se je zgražal, ker se podaja ob nedeljah ribe lovit namesto da bi šel v cerkev. — Vsi predsedniki — je rekel — so vršili svoje verske dolžnosti z izjemo Hardinga in Roosevelta. SKRIVNOSTNA SILA NA SEVERU Na gotovem mestu severnega tečaja neznana "sila obrne ladje.—Eks-pedici ja hoče razvozi jati to skrivnost. Moskva, Rusija, 18. avgusta. — Ruska vlada je proti severnemu tečaju poslala ladjo Sad-ko, tla preišče in dožene, kaj je ona skrivnostna sila.. ki na gotovem kraju blizu severnega tečaja obrne vsako ladjo v drugo smer. Xa tem kraju se nahaja legendarna zemlja Gillis in kot poroča Sadko ekspedicija, je to, zemljo že videla. Pokrajina skrivnostne sile se nahaja severno od 81. vzporednika, severovzhodno od North-eastlandije, ki je drugi največji otok skupine Spitzbergov. Sovjetski znanstveniki poročajo, da so bile vse ladje, ki so se približale temu kraju, naenkrat obrnjene v drugo smer. Sir Hubert Wilkins, ki se je s podmorskim čolnom napotil proti severnemu tečaju, pravi v svojem poročilu, tla je bil njegov submarin nenadoma obrnjen proti zapatlu, ko se je bližal temu kraju leta 1931. In četudi je plul proti severovzhodu, se je vrnil na Spitzbcrge od za-patla. Sovjetski ledolomec Krasin, ki je dospel do 81. vzporednika, je bil obrnjen proti jugu. Slično je poročal parnik Knipovič. Voditelj Sadko ekspedicije Jurij Ušakov je po radio poročal anslednje: — Prekoračili smo južno mejo prostega morja in smo ve približali robu ledu. Obdajala nas je gosta megla in je bilo tako slabo videti, da nismo mogli poslati aeroplanov na opazovanje. Toda za nokaj minut se je megla dvignila in na obzorju smo videli nekaj, kar je zemlji podobno. Sedaj bomo ostali tukaj, da doženemo, ako je to zemlja. IZMENJAVA UJETNIKOV Paragvaj hoče izmenjati ujetnike moža za moža. — Bolivija zahteva vae.— Paragvaj ima 25,000 ujetnikov, Bolivija samo 2,500. POMANJKANJE PRAŠIČEV Chicago, HI., 18. avgusta. — Prazni svinjski hlevi na cliica-škem tržišču so nem dokaz pomanjkanja prašičev. Veletrgov-ci so zaprli polovico svojih hlevov. Delo skoro popolnoma počiva. Cene svinjskega mesa naglo rastejo in so že dosegle višino 1. 1929. To pomanjkanje je v velikem nasprotju z lanskim letom, ko je vsled velike suše na osrednjem zapadu prihajalo nebroj prašičev na trg, ker farmarji za nje niso imeli krme. "Na kakšno fronto?" ga je prekinil Laval. — "Kaj? Vi imate že fronto? Ako v resnici pripravljate vojno, zakaj ste prišli tu-sem, da se pogajate?" Baron Aloisi je bil v veliki zadregi ter rekel, da je besedo "fronta** rabil v napačnem smislu. Buenos Aires, Argentini j a, 18. avgusta. — Velika zapreka je nastala na mirovni konferenci glede izmenjan ja vojnih ujetnikov. Paragvaj vstraja pri tem, da izmenja moža za moža, Bolivija pa zahteva, da se takoj izpustijo vsi ujetniki iz razloga, ker je vojna končana. V Boliviji je samo 2500 paragvajskih ujetnikov, kot je sporočila bolivijska delegacija na konferenci. Toda v Paragvaju je 25.000 bolivijskih ujetnikov. Bolivija utemeljuje svojo zahtevo s tem, da trdi, da bi bili izpuščeni vsi paragvajski ujetniki, medtem ko bi bil izpuščen samo tlel ujetih Boli vi j-cev. Bolivija zastopa stališče, da naj bodo izpuščeni vsi vojni ujetniki, kakorliitro je vojna končana. Paragvajei pa zopet zahtevajo, da so izpuščeni, kadar je podpisana mirovna pogodba. O teh nasprotnih stališčih je že razpravljala posebna komisija, katere predsednik je ameriški poslanik Hugh S. Gibson. Paragvajska delegacija navaja iskušnjo svoje dežele po paragvajski vojni z Argent ini-jo, Brazilijo in Urugvajem. Tedaj Argentina ni izpustila paragvajskih vojnih ujetnikov, dokler ni šest let po končanih sovražnostih bila podpisana mirovna pogodba, Brazilija ni izpustila ujetnikov dve leti po končanih sovražnostih. Paragvajska delegacija pravi, da bo Paragvaj držal boli-vijske ujetnike kot jamščino, da bo podpisana konečna mirovna pog-odba. četudi delegati zagotavljajo, da ta spor ne bo razbil mirovne konference, vendar priznavajo, da je vsled tega odstranjeno prijateljsko ozračje, v katerem se je konferenca pričela. Konferenčni krogi tudi zani-kujejo, da bi bil ta spor vzrok, da se že dva tetina ni vršila plenarna seja. Pravijo, da plenarna seja ne bo prej sklicana, dokler ne razpravljata o pogojih mirovne pogodbe oba predsednika osebno: Eusobio Avala in Jose Luis Tejada Sorzano. Konferenca do sedaj še ni rešila nobenega problema, dasi se demobilizacija obeh armad naglo nadaljuje. ITALIJA JE KUPILA HOLANDSH PARNIK Amsterdam, Holandska, 16. avgusta. — Italijanska vlada je danes kupila od Royal Dutch Lloyda parnik"Gelria," ki ima 13.800 ton. Parnik ji bo služil kot bolniška ladja. DOSTI VAŽNIH PREDLOG BO OSTALO NEREŠENIH WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Predsednik Roosevelt in demokratski voditelji v kongresu so se sestali nocoj v Beli hiši ter sestavili načrt za odgodenje kongresa. — Kongres bo najbrž že v petek odgoden. PROSTOZIDARJE PREGANJAJO Po vladnem odloku so bile razpuscene prostozidarske lože. — Pro-testantovski sinod raz-puščen. Berlin, Nemčija, 18. avgusta. -— Nazijska vlada je izdala nove odloke proti prostozidarjem, proti konfesijonalnemu cerkvenemu sinodu (protestantska opozicija) in proti Židom. Kulturni minister Hans Hin-kel je skupno s propagandnim ministrom l]ujomo te boljo pogoj«. ■STLAČILA V AMBKlftKIB DOLABJW ijhMli 9 9.-910^ PrajMtalk 4oU t bUtmb .........9 9.79 ...........910.99 m tit - • ••■t«* ••• fifi™ " .......... 92L— ** • • «•< ••• • 99 ttlJM kraju lspUCUo ▼ dolarjib. 9L—• 3LOVENIC PUBLISHING COMPSNX "GUi ■ Novi groovi. V Kamniku je umrl Janko Grašek, ugledni trgovec in posestnik, star 72 let. V Tržiču je umrla trgovka, gosti lničarka in posestuica Ana Dobrinova. V Mengšu je umrl graščak Anton Stare. Vzorni gospodar je dosegel častitljivo starost 92 let. Strašne muke v žrelu parnega, mlatilnegu stroja. Dvanajst let stari posestnikov sin Franc Horvat iz Ren-kovcev, po nesrečnem naključju je padel v žrelo mlatilnega stroja, kjer mu je desno no^o čisto zdrobilo. Z nevarnimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico. Vseh 174.000 Din najdenih. Sto šitiriinsedemdeset tisoč dinarjev, ob katere je prišel ob priliki vloma v Očeslavcih trgovec Herman Josip, je sedaj najdenih. Kakor smo že poročali, je Zniderič pokazal mesto, kjer je bilo skritih 100.000 dinarjev, ostala dva vlomilca Mlinarič in Grah pa sta. sedaj izdala mesto, kjer je bilo skritih še ostalih 74.000 dinarjev, tako da je s tem prišel trgovec Herman do vsega svojega denarja. Strela med neurjem. Te dni je po vsem Gorenjskem razsajalo hudo neurje. Močno je treskalo in je strela v več krajih povzročila mno^o škode na stavbah in na drevju. V vasi Češnjici, ki je pol ure od Podnarta, je strela ubila pose-stnici Potočnikovi (po domače pri Alešu) vola in konja. Ko so bili vsi domači v hiši in opazovali naliv, se je naenkrat pred vrati hleva zasvetilo. Temu ni nihče pripisoval važnosti. Ko vo in desno četa napadalnih oddelkov, središče je bila poročna miza, ki sta jo krasili dve zvezani človeški runi in sončno kolo iz rumenih cvetk na modrem dnu. Levo in desno od mize so stali možje s plamenicami v roki, za mizo pa posoda z ognjeni in govornikov pult. Svečanost je otvorila poročna koračina iz 4'Loh en grma," govornik je začel govor, ki se je nanašal na noko ljubezensko zgodbo iz "Edde," govorilni zbori so bili za okvir temu govoru. Potem ženinu in nevesti v srebrnih skledah, dali kruha (»simbol kli-joče zemeljske sile) in soli (simbol čistosti;, na kar sta prejela še prstana. S tem je bila ceremonija končana. Peter Zgaga STRASNI ZLOČIN pa je šel sin Janez čez čas iz hiše, mu je močno zasmrdelo kakor po smodniku. Ko je slišal močno tuljenje vola, je šel pogledat v hlev. Na tleh sta h zala vol in konj, ki ju je strela ubila. Konj je bil na mestu mrtev, vol pa je še kazal nekaj življenja in so ga morali zaklati. Dve smrtni nesreči v Škof ji Loki. Hišo kovaškega mojstra Hafnerja z Zabnice je zadela huda nesreča. 121etni sinček Stanislav, ki so ga imeli vsi radi zaradi njegove izredne nadarjenosti in živahnosti, je splezal na visok kostanj pred hišo in ko je bil kakih 10 metrov visoko, se mu je pod nogami odlomila veja in padel je na cesto tako nesrečno, da je kmalu podlegel hudim poškodbam. Podobna huda nesreča pa je nekaj dni prej zadela Ažbičeve v Škof ji Loki. Smrtno se je ponesrečil 371etni sin Vinko, tovarniški uslužbenec, ko se jo ponoči s kolesom peljal proti kolodvoru. Treila sta skupaj z nekim drugim kolesarjem in (ločim se je ta le malo poškodoval, je bil Vinko na glavi tako ranjen. da je po lOdnevneni trpljenju umrl. CENA DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA Angle&ko-slovensko Be ril 6 ENGLISH SLOVENE STANE BAUO Smtatt ff* vrt — LHCARM'GLAS KAR0DA' H6 WS8T 18th &S&RM? N«WTorkOity.^ POROKA PO GERMANSKEM OBIČAJU. Nemci, vsaj nekateri, mislijo s s-vojim povratkom k staroger-manskemu poganstvu čisto re sno. V Pforzheiniu se je izvršila nedavno tega prva poroka po starogermanskem načinu in ni bila nezanimiva. Poročna dvorana je bila majhna mestna dvorana, ki je bila v-sa okrašena z zelenjem. Ob čelni steni se je pod veliko hitler j evsko zastavo postavila le- Kmetje iz Vujakovačkejra Kloštra pri Ivriževcih so našli na kolovozu voz s konjem, ki j« imel iztaknjene oči. Na vozu niso našli ničesar, kar bi moglo dati kake podatke o lastniku in o zločinu, ki se je oči vidno dogodil pred nekaj dnevi. Preiskali so gozd ob kolovozu ter našli napol zakopano truplo nekega neznanca. V Križevcih je bil pred nekaj dnevi velik sejem. ki so ga obiskali tudi mnogi kmetje iz širše okolice. Ene-ga od njih so gotovo izropali in umorili neznani razbojniki, ki so potem oslepili njegovega konja, da ne b* našel domov in tako pripomogel do naglega razkritja zločina. O strašni najdbi v gozdu so kmetje takoj obvestili orožnike, ki so uvedli preiskavo. ODKRIL JE ZLAT RUDNIK V SVQJ0 ŠKODO. V bližini Beaver Lodgea ob jezeru Atabaski v Kanadi so začeli izkoriščati velik zlat rudnik, ki bo dajal tudi baker in radij. Družba, ki vodi to delo, bo imela ogromne dobičke, mož, ki je to bogastvo odkril, pa samo škodo. Stari švedski lovec Gustav Nvman je odkril pred letom dni v tem kraju kremenčeve sklade, ki vsebujejo mnogo /lata, a mož je bil geološko premalo podkovan, da bi to za gotovo vedel. Vzel jo le nekoliko primerkov, ki jil»* je brez posehne-ga zanimanja shranil doma. Nekega dne je prišel k njemu neki iskalec zlata. Temu je povedal o svoji najdbi in mu pokazal primerke. Iskalec mu je takoj potrdil, da je v kremencu res zlato, a namestu da bi si Nvman takoj priskrbel dovoljenje za pridobivanje drage rude v revirju, ki ga je odkril, je še toliko časa cincal, da so nekega dne priletela letala k jezeru Atabaski, v njih pa so bili in-ženerji, najpotrebnejši stroji in rudarji. Nvman se je lahko obrisal za bogastvo. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V /DR. DRŽAVAH. S ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO, 0 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko za jamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej, pravočasno. —r POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" Zlt Wert: 1 ath Stgeet „ New York City O DOLGOVIH IN KREDITU O dolgovih bi lahko napisal cele knjige, o kreditu pa ne vem dosti povedati. Toda stvar je taka, da mora imeti oziroma je imel kredit tisti, ki ima uolgove. Meni je bila usoda radodarna in me je zasula ž njimi .-koro do vratu. V splošnem je z dolgovi velik križ. Ne toliko za tiste, ki jih težje ali lažje "prenašajo na plečih; križ je za tiste, ki so jih jim naložili. Marsikateri trgovec mi je že priznal svojo največjo težavo: — Prav nič bi se ne pritoževal in bi &e že nekako rinil skozi depresijo, če bi se ljudje spominjali dobrote, ki sem jim jo v svojo največjo škodo storil. V gornjem delu države poznam bivšega trgovca. S svojim koinpanjonom je imel gro-eerijo in mesarijo. V hudih časih je ljudem toliko pomagal, da so mu dolžni nad sedem tisoč dolarjev. Potem pa ni mogel več. — Med njimi je nekaj po-štenjakov, — mi je pravil, — ki bodo vrnili, ko bodo imeli. Kačunani, da bom dobil tisoč dolarjev -nazaj, toda ne vem kdaj. Nazadnje mi pa mora biti vseeno, če ne dobim niti centa. Duibra šola je bila zame. Vsaka šola nekaj stane. — S kreditom je težavna stvar. Ko kreditiraš prvi de-s< tak, ti je dolžnik hvaležen. Ko ti je pa evikrat petnajst ali dvajset dolarjev dolžan, postane objesten. — Daj mi, — pravi, in v očeh se mu čudim zabliska: — Poznam tisti bisk, ki pomeni enostavno: — Če ne daš, ti pa tistega, kar sem ti dolžan, ne bom nikdar vrnil. , V začetku je dolžnik upnikova žrtev, pozneje ima pa dolž-iiik upnika v krempljili. Če mu je dolžan že petdeset dolarjev, zahte/a enoinpetde-seti dolar z ne izgovorjeno gro- | žil j o: Če mi ne daš dolarja, se za tistih petdeset kar lepo pod nosom obriši. Tako je torej. Poznal sem pa v hudih časih prohibicije poštenega madžarskega Žida, ki je imel povsem drugačno metodo. Ko je osemnajsti amendment zaprl salone, je tudi Zid Weiss na devetdeseti cesti v Up-townu izpraznil in zaklenil svojo botego in -nalepil na vrata znamenje "For Rent". Spredaj je bilo prazno, za-uaj je pa imel majhen prostor, v katerem je prodal sleherni dan od pet do deset galon špi-ritovega žganja — po petindvajset centov drink. Galoiia žganja ga je veljala tri dolarje. Iz galoue je natočil šestdeset drinkov. Po tem lahko izračunate, koliko je zaslužil. Vsako jutro in vsako -noč je imel kar črno odjemalcev. In čudo božje, nihče mu ni bil dolžan sol-da. Če ga je neznanec prosil za drink, mu sploh -ni odgovoril Znancu, ki je bil že vsaj trikrat pri njemu, je pa rekel v takean slučaju: — Kar pij, prijatelj. Če ti nista dva dovolj, jih iapij deset. Dolžan mi p b ne boš niti centa. Zastonj ti dam, kolikor si potreben. Kar pij! Te besede so vsakega tako panale, da jih ni nihče izpil več kakor dva ali tri. Nekoliko osramočen je odšel in se je vrnil, kakorliitro je imel dolar v žepu. Naaka z dede-tom v naročju, in mlajša kmetica so lejto i »ozdravile in vstopile." 44Kaj pa bo?'* je vprašal £ upnik, čeprav je že v naprej vedel, kaj j«-. "Kr>t, krst, lepo prosim, go«*|iod," je hitela starejša ciganka in >e v zadregi smehljala. Potem jiui je pokazal stol.*, naj sedejo. Tudi sam je »edel ZiM mizo, vzel kujigo in peres-liik, ga ]HMiioeii, (»ogledal po ženskah in rekel: 44No, torej začnimo! Kar ood," je naglo odgovorila ciganka. 44Je zakonski ali nezakonski?" 44Nezakonski, lepo prosim." 4 4 Da, tak kot vsi cigani. — Kdaj se je pa rodil?" 44Dva dni jkj božiču, pro>im, gospod," je naglo odgovorila ciganka. Tedaj pa je bilo župniku že dovolj. 44A tako! Torej prinašate ciganskega princa h krstu deset dni [>o rojstvu! Imenitno! Cez leto dni bi ga rajši prinesli!" 4 4 O, saj takrat bi bil pa že pameten, lepo prosim," se ja smehljala s Stefančkom v naročju. Dete je začelo brcati in vekati, ona pa ga. je zazibala na kolenih in ga pomirila. 44Kdo je otrokov oče?" je župnik vpraševal dalje." 4 4 Marko Hudorovac, prosim lepo." t "Cigan po poklicu," se je jezil in hotel vedeti, čigav sin je ta Marko. "Markov oče je Miha Bra j dič, proaim, gospod." CIGANI Župnik se je razburil. 41Ja, ženska, kako je pa to mogoče? Ali se ti meša?" 4'Ne, prosim lepo. To je pa tako: ta Marko je prišel k nam nekje od kočevskih gozdov, kjer živijo Brajdiči. Ti Brajdiči so tatinski. Jako radi kradejo, krivdo valijo pa na nas liudorovce. Mi smo pa pošte—" 4 4 Do prve prilike. Prav taki >te kot oni zgoraj. Kradete, kjer morete, in ko vas orožniki peljejo, kričite: Brajdiči so bili! — Ampak, kaj mi prav za prav te stvari kvasiš? Povej mi, kako je bilo potem s tistim Markom." 4 4 Marko je živel potem zmerom pri nas in se za svoje ljudi ni več 'brigal. Rekel je, da j.':* * , ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN-SKA. ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDEKSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. (Jena ....................• ••• J5 ANDREJ HOFER ..............................................— »Oc BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................3»e BELGRAJSKI BISER ..........-................................35c BOŽIČNI DAROVI ....................................................S5c BOJ IN ZMAGA ----------------,-----------------------------2«e CVETINA BO ROG RAJSKA ....................................45c CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ........-..........25« DEVICA ORLEANSKA .......................................... 5#e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ....................... 40e ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e FRAN BARON TRENK ............................................351 FRY DIAVOLO ......................................................50c FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal MU čin ski. TI str......25 IIEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30e KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ....................................................... 30c KRALJEVIČ LN BERAČ .......----------------------------30« KRVNA OSYETA (povest iz abruških gora* .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25e LJCDEVIT HBASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75c M A RON, krščanski deček iz Libanona ................25c Ml SOI ANO. ropar Kalabrije ___________________________4«c MRTVI GORTAČ ....................................................35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) --------------70e MLVDIM SRCEM (pair krasnih črtic pisatelja Meška) ________________________S3« NA RAZLIČNIH POTIH-----------------4* XA INDIJSKIH OTOKIH --------------------»r PABKKKI IZ KOŽA_____S* PARIŠKI ZKVTVIC______35« rUŽM. UK --------------------23« KST1 m&Jl_________________Mr PRAPRtIČANOVK ZliOllK____Se rmouevi Kri^w SmK)__atv PIRIII <«pt*al KrM«f Šarit)______Jtr PRAVI|N PSirOVKDKE Z.% NLAMNt L n------4* 1L sv__ PRAŠKI JI PEK -________________ PATRI A (parr* Iz infc* ifinat) _ POSLEDNJI MOHIKANEC________-_ I'KHJMWi; fEBKLITE MAJVL 8pW Lmlk. lot *tntiiL Tnla »ti ...................... PRISEG A HI KONSKEG A GLWARJA ...... PRVIČ MED INDIJANCI .................... im.tVI.LNJB INDIJANSKIH MtSIONARJfO .......................... PRAVU1CE, K.riutnik. IL zvezek. CVna ...... PRAVLJICE. H- M««. Ona ................ RDEČA IN BELA VRTNICA REVOLIC1JA NA PORTUGALSKEM R1NALDO RINALDINL Ona ....... ROBINZON -------------------------- ROBINSON (Velim izdaja) .......... SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cen* ........ STRIC TOMOVA KOČA, CVna ...... Sl EŠKI INVALID S3« L— Me J39 JN JS» 35« S ISTO IN SIKKTO (povest « Abrwrv)----39c SVETA NOTBLRGA----35« STEZOSLEDEC------------------------3* SVETA NOČ (pripavrdke) TRI INDIJANSKE POVESTI TI RKI PRED DUNAJEM TISOČ IN ENA NOČ (s sllkaati; trda vem) L zv. $L3#; IL z*. $L«; ID. i«. ILSI SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. MaU izdaja. Cena ......L— VOLK SPOKORNIK (spiftal Frane Meikt; t slikami) _______________________$LM Trda vez.......UM ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po —-----------------------------Me ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _Ne ZLATOKOPI (povest iz Ah»ke>___________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dala) I. del________ 40e D. del ZBRANI SPISI ZA MLADINO ( spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezka...... M VEVŠKI BRAT. (V. zv.). Gongi .............. J5$ 8 POVESTL (IV. zv.), Gang! ................ J0 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. J| se pri nas lepše živi kot pri njih — in je ostal." *4Piše se pa Brajdič, ne?" 44Mi Brajdičev ne maramo; kdor živi med nami, se pišs Hudorovac, prosim lepo." Koliko je Marko star, pa ni vedela. Rekla je, da nekai čez dvajset. Župnik je spoznal, da je zastonj jeza in razburjanje. — Mirno je vprašal: "In kdo je mati?" "Mati je pa moja hči Ana, prosim, gospod " Ciganki je bilo zdaj malo nerodno in v zadregi se je smehljala. "Tvoja hči, saj se takoj vidi! Ali tako paziš nanjo?" "Ko je pa že velika, jaz ne morem biti povsod zraven," se je opravičevala. "Kdo bo boter?" Tedaj je vstala tista kmetica in je rekla, da bo ona in njen mož, in je povedala svoje in njegovo ime. Dete, ki ga je držala v naročju mlajša ciganka, se je nenadoma začelo dreti in morala ga je odnesti na vežo. Tam mu je stlačila v usta umaza-n cu cel j in je prišla zmagoslavno nazaj. Govorila pa je še zmerom starejša. "Ta je pa deklica in naj bi bila Jaze fina, Zefkica, če je njim tako prav, prosim lepo, gospod." Seveda je bilo župniku prav in tudi potem ni ve'-nič rekel, ko je slišal, da je etrok nezakonski, da se je rodil na Silvestrovo, da je njegov oče prav sedaj že štirinajst dni zaprt, da je bila pri porodu babica Marija Vidic iz Loke in tako dalje. Tudi nad tem otrokom sta prevzela bo-trinstvo kmetica m njen mož. Župnik se je nekoliko začudil: "Tako ! Potem boste imeli pa veliko gostijo, če boste povabili vso cigansko žlahto." Ciganka pa se je takoj postavila : "Za vino bomo mi cigani dali." Župnik je stal sredi sobe, visok in t enak, gledal je zgovorno žensko in mislil na njene, ki bodo večno enaki: brezdomci, berači, tatovi— skratka cigani. Ko so ženske odšle, je ostal v sobi duh po diuru in umazaniji. Župnik Iva Vukšinič je po končanem krstu hodil z dolgimi koraki od stene do stene i'i ji mrmral: Tako! Dva sta bila premalo, zdaj bo pa čisto točo o. To bodo ljudje gledali: trinajst odstotkov! Kodrga ciganska ! Nato je prižgal iučt >edel za mizo in nadaljeval z župutj--kini poročilom za na-leduj i dan. DEŽELA, KJER NE KOLNEJO ZAROČENCA MILANSKA ZGODBj* IZ 17- o TOLETJA Spisal; ALESSANDRO MANZONI 51 ' ' Preden je odgovoril, je Renzo izpraznil še en kozarec; bil je tretji in bojim se, da jih nadalje ne bomo mogli več šteti. Nato je rekel: "A, ah, razglas imate! In jaz se štejem za jezičnega doktorja in brž vem, kako se razglasi upoštevajo." "Govorimo resno," je dejal krčmar ter gledal vedno nemega Renzovega tovariša. Stopil je znova k prodajarniku, vzel iz predala velik list, pristen izvod razglasa, ter se vrnil razgrinjat ga Renzu pred očmi. "As, evo!" je vzkliknil ta, dvignil z eno roko znova napornjeni kozarec, ga zopet urno izpraznil, iztegnil nato drugo roko ter s prtom pokazal proti razglasu: "Poglejte lepi masni list! Zelo me veseli. Poznani ta grb; vem, kaj pomeni ta obraz uevernika z vrvjo okrog vratu." — (Vrh razglasov so takrat devali guvernerjev grb in v grbu don Gonzala Fernandeza de Cordova je bodel v oči zamorski kralj, ki je bil zvezan za grlo). "Toda obraz pomeni: kdor more. ukazuje, in kdor hoče, sluša. Kadar spravi ta obraz na prisilno ladjo gospoda don... dovolj, jaz že vem; kakor stoji na nekem drugem maš nem listu, ki je prav tak kakor ta. Kadar ta obraz ukrene tako, da se pošten mladenič lahko poroči s pošteno deklico, ki bi se rada z njim omožila, tedaj mu tudi povem svoje ime in povrh ga tudi še poljubim. Gotovo imam svoje silijo povsod papir, pero in črnilo! Vedno vihtijo pero! S kakšno besnostjo ti gospodje rabijo pero!" "Ej, vi poštenjak s kmetov, ali bi radi vedeli, zakaj f" je rekel smehoma neki igralec, ki je dobival. "Da čujemo," je odvrnil Renzo. "Vzrok je ta," je rekel oni, "da ti gospodje sami jedo gosi in se pri njih nabere neznansko mnogo peres, s katerimi je pač treba kaj početi." Vsi -o se za smejali razen igralca, ki je izgubljal. "Xo," je dejal Renzo, "ta j«* pa pesnik. Tudi tod imajo pesnike; zdaj se ž«* povsod rodijo. Tudi jaz imam žilico in včasih jih iztresem takih zanimivih... toda le, če gre vse dobro." Medtem so nekateri gostje začeli zopet igrati, drugi jesti, mnogi pa kričati; nekateri so odhajali, novi ljudje >o prihajali; krčmar pa je pazil na te rn one. Ali vse te stvari nimajo 7. tehtne razloge, da ne povem svojega imena. T;^ 11rez re pov. Na tem otoku se vedno bolj širi pok ret, ki mu je podobno kakor na Irskem cilj oživiti in znova razširiti prvotni domači keltski jezik. Pred dobrimi leti je govorilo ta jezik manx iznH'd 55.000 prebivalcev otoka nad 10.000. Zadnje ljudsko štetje je pa pokazalo, da govori ta jezik samo še 529 otoča-nov in še med temi je 60 odstotkov starih nad 60 let. Bije torej že dvanajsta nra in vprašanje je, če se bo posrečilo oživiti jezitk manx. Ta jezik ni zanimiv samo po svojem ustroju, temveč tudi po tem, da v njem ni nobene kletvice, človek ne more fafzumeti, kako so se "pomenkovali" pred 50 leti vozniki na cestah ali pijanci po krčmah. Morda je bilo pa baš pomanjkanje krepkih kletvic krivo, da je začel ta jezik propadati. tmroSU m m "GZABITABODA". 9 je lepa! In če bi kak malopridnež, ki bi imel pod svojim poveljem četo drugih malopridne-žev; kajti če bi bil sam... " in tu je zakljuf-il stavek s kretnjo. "Če'bi kak velik malopridež hotel vedeti, kje sem, da mi kakšno sitno zagode, ali bi se — vprašam — ta obraz zganil, da mi pomaga? Svoje zadeve naj povem! Tudi ta ;ie nova. Prišel sem v Milan k izpovedi, recimo; toda izpovedati se hočem kakemu očetu kapucincu, da tako povem, ne .pa kakemu krčmarju." Gostilničar je molčal ter se vedno gledal vodnika, ki se ni zganil, da bi kakorkoli ugovarjal. Renzo — žal nam je, da moramo to povedati — je izlil še en kozarec vase ter nadaljeval: "Še en razlog ti povem, dragi krčmar, in ta te prepriča. Če se ne upoštevajo razglasi, ki govorijo dobro v prilog poštenih kristjanov, »e smejo tem lUcOij upoštevati oni, ki govorijo slabo. Pospravi torej vse te sleparije in prinesi mesto njih drugo stekleuieo, kajti ta jt* počena." Rekši je nalaliko potrkal s členkom \h* nj«\j in pristavil: "Slišiš slišiš, krčmar. kako lirešči?** Tudi to pot je Reuzo {tolagoma obrnil nas.« |M*zorno»t onih. ki -o bili »»krog nj*»ga. in tudi to pot mu je njegovo poslušalstvo ploskalo. "Kaj naj -toriinj«- r«*k*d krčmar in po-gh-dal out-sra nezuauea. ki i»a zanj ni bil neroa-uec. "Kaj bi, kaj bi,** so vpili mnogi vinski bralci; "ta mladenič Hita prav: v-e to so >amo nadlege, i*asti. situo>ti: nova jio-tava za danes, nova postava." Sredi teh krikov je neznanec pogledal krčma rja z očitajočimi očmi radi onega preveč neprikritega vprašanja in rekel: "Pu>fite ga. naj dela malo |>o svoje, ne delajte prizorov." "Storil sem svojo dolifliost;" je odgovoril krčmar glasno, nato pa tiho zase: — Zdaj ^em zavarovan. — In pobral je }>apir, pero, črnilnik, razglas m prazno steklenico, da jo izroči natakarju. "Prinesi istega," je dejal Renzo. "Vidim, da je i>oštena kapljica. Spravimo ga pod streho kakor prvega in ne bomo vpraševali po imenu in priimku in kakšne -narodnosti je in po kaj prihaja sem in ali ostane dolgo v mestu." 44Istega," je rekel krooiar natakarju ter mu izročil steklenico; nato se je vrnil pod dimniško ostrešje in zopet sedel. — Ne samo zajec! je raizmišljal, ko je znova pisal po pepelu. — In komu si prišel v roke! Osel zabiti! Če hočeš utoniti, utoni; toda krčmar ja 44 pri ščipu" ne bodo aplahtali radi tvojih-norost i. Renzo se je zahvalil vodniku in vsem, ki 30 se bili natopili zanj. 44Prav tako, prijatelji!" je rekel. 4 4 Zdaj v resnici vidim, da si poštenjaki segajo pod pazduho in se podpirajo." Nato je v zrku desnico izravnal nad mizo, se postavil znova kakor pridigar in vzkliknil: — "To je nekaj (posebnega, da tisti, ki vodijo svet, Tudi neznani vodnik je komaj čakal, da poj-de. Kakor je kazalo, ni imel tam nobenega o-pravka, vendar pa ni hotel oditi, ne da bi bil poprej z Renzom -posebej še malo pokramljal. Obrnil se je k njem ter načel zopet pogovor o kruhu. Po -nekaterih takih stavkih, kakršni so že več časa romali skozi vsa usta, je začel razvijati neki svoj poseben načrt. "Ej, če bi jaz ukazoval," je rekel, lo >atm poba-ali. grabijo kakor za >tav«» in iz previdnosti jemljejo kar tuiprej; pot«-m pa primanjka kruha revežem. Kruh >«• nn»ra tor»»j razdeliti. Pa kaki>.' Evo: v-aka družina dobi li-t«*k v -oraaemrjn > številom u-1. da ht»li z njim k |»*ltii kruh. Meni n. pr. bi morali .hiti li-t«-k v tej-l»- »4>lik«: Ambrož Fu>ella. p«. |N»klien m«ar. z i»*uo in štirimi otroki. \-i v taki -taro-ti. da jedo kruh (|H>muite dobro); dobi toliko kruha in plača toliko soldov. Razdelitev more biti pravična, zmerom \h* številu u-t. Vam n. pr. bi morali dati listek za... vaš«* ime?" "Lorenzo Trainaglino." je rekel mladenič, ki je bil ves zaljubljen v načrt in ni pazil na to. da je vse slonelo na papirju. |»ere>u in črnilu m je bilo treba, da se izvede, naji>oprej zbrati imena o>eb. "Izborilo." je rekel neznanec; "toda ali i-tuate ženo in otroke?" (Dtlje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenile Imjig vsebuj« mnogo lepih romanov slovenakik m tujih pisateljev. Preglejte cenik in ▼ njem boste našli knjigo^ ki bo zanimala. Knjigarna "Glas Naroda" "GLIB VinVDI" r GREHI OČETOV Roman v]]dveh zvezkih= Za Glas Naroda priredil I. H. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 19, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IK U. 8.1. PRVI ZVEZEK. MILIJON VRTNIC — DVA FUNTA OLJA Olje iz vrtnic — rožno olje — je pač najdragocenejša tva-rina, ki jo izvaža Bolgarija. Čeprav zavzema ta izvoz tako važno mesto v Bolgarskem ljeiio vzbočene. Vines so polja samih vrtnic liki tisočem zvezd lia nočnem nebu. A za vsem tem, česar pa človek ne vidi, so hlastna posvetovanja, je 18 — Sedel sem pri dekletovi postelji in sem z bolestno skrbjo opazoval bledi, suhi obraz. Marjeta je imela eno ročico pod glavo in je tako ležala z napol zaprtimi očmi in gleda tiho pred se na blazine. Naenkrat pa opazim, kako izpod nepremičnih trepalnic polže solze po licih. — Dete, kaj ti jef — jo vprašam prestrašen. Tedaj pa prične ihteti, prvič, da sem jo videl jokati. Z ljubeznivimi besedami sem jo skušal pomiriti. — Poglej, Marjeta, tebi na ljubo storim vse, karkoli želiš. Toda samo povej mi, zakaj jokašf — Iii v tihih, jokajočih besedah se ji izvije iz bledih ust: — Jokam, ker moram umreti! — Meni se je hotela sesesti kri. S silo sem zadušil svoj nemir, rekel sem ji, da je neumna, obljubil sem ji, da bo ozdravela in sem ji pripovedoval o poletnem veselju, o katerem sem mislil, da more biti zapeljivo za otroka. Ko sem govoril, so usahnile njene solze in z zamišljenimi očmi visi na mojih ustnicah. Naenkrat pa me| poljedelsko ministrstvo izdaja prekine: — Povej mi, zakaj je človek tako mrzel, kadar umre? Ko je umrla moja ljuba mama, me je dobri papa nesel k njeni postelji, k tej postelji, v kateri sedaj ležim in sem jo poljubila na usta. Bila so tako mrzla! Tako mrzla! — Dekle se strese, kot bi jo zeblo, nato pa s svojimi prsti t i pije za mojimi rokami in pravi: — Ali veš, po rem mi je žal, ko bom umrla? Da te ne bom več mogla rada imeti. — Iz svojega grla nisem mogel spraviti besede. Molče pritisnem otroka na svoje prsi. Vlažno so mu lesketale oči, ko mi je to pripovedoval. Po tem sestanku ga nisem videl ves teden. Bila je že nedelja. Že zgodaj zjutraj odidem iz liiše in grem na izlet proti Havelskiiu jezerom in pridobil sem si dan, katerega zaradi vseh lepot, ki jih je pokazal, štejem med najljubše spomine svojega prvega bivanja v Berlinu. Ko malo pred mrakom pridem domov, najdeni dolgo pričakovano Martino pismo. Čudno, da so se mi tresle roke, ko sem ga odpiral. Pismo se je glasilo: življenju, vendar pridobivajo j borba za cene vrtnic, je skrb za prodajo dišečega olja, ki se bo razlilo i>o vsem svetu. Dragi prijatelj! 44Hamburg, 20. junija. to olje le na maj Imeni prost o-lu, ki se imenuje Kožna dolina in leži daleč stran od hrupa in prometa mest — prav na o-liroukili balkanskega pogorja. Prav tako se razvija cvetje v kratki dobi hi je "žetev" tega sadu in proizvajanje dragocenega olja odmerjeno h- na kratko dobo v ietu. Ducat tvorni-čarjev za proizvajanje rožne ga olja drhti v pričakovanju na dragoceno tvarino, štirideset tisoč kmetov čaka na plačilo za trud in deio vse«ra leta, naznanila o stanju rožnatih nasadov hi vsa država je v skrbeh za pridelek, saj ima monopol zanj za ves svet. V poldolgovati dolini, ki meri 70 km v dolžino in 10, včasih le 5 km v širino, med divjimi gorami sanjajo romantična mesteca, kjer se človeku dozdeva, da je čas obstal, da ne gre nikamor naprej. Mnogo turških priseljencev živi ondi po svojih starih šegah. Tu vidiš m i na ret e, za lesenimi rešetkami oken pa zastrte ženske obraze in mostičke, p riši- Prav preprost je način, ka-ok pridobivajo rožno olje. A za to preprosto proizvodnjo so potrebne obširne naprave, ker je snov tako občutljiva, da jo je treba takoj in v množinah obdelati. Vse skupaj je pa le navadna destilacija (prekapa-nje). Vrtnice vržejo v vrelo vodo, jih kuhajo ondi dve uri, soparo ohlajajo m iz sopare Me tvori rožno olje, ki se nabira na vodi. Olje je zelenkasto spreminjajoče se ko opal, diši pa tako močno, da je ta vonj bolj trpek ko blagodišeč. Iz tega o-Ija ki je podlaga za vse dišave — parfeine, izdelujejo vse druge parfeme in vse vrste lepo diščega mila. Rožno olje je zato tako dra-»o, ker je treba takih množin vrtnic zanj. Tristo do petsto vrtnic, ki jih vse potrgajo z roko, tehta en sam kilogram. A iz 3000 do G000 kilogramov vrtnic napravijo en sam kilo- Tvoje zadnje obsežno pismo je moje slabo razpoloženje, v katerega me je pahnil njegov 'kratko nataknjeni' predhodnik, zojx?t popolnoma pregnalo. Samo sedaj ne bodi hud, da sem tvoje prisrčne vrstice tako dolgo pustila brez odgovora. Toda, ko bi vedel, kako sem tukaj živela! Ljudje so me s svojo hamburško gostoljubnostjo napol zadavili. Komaj du sem ob dnevih, ko sem imela igrati, dobila nekaj ur za zbrane misli. Kako sem se tedaj veselila na čas miru, kako sem se veselila na Berlin in na tvojo druščino! Sedaj pa mi je to veselje šlo po vodi. Danes igram zadnjič, Donno Diano, in moram jutri naravnost nazaj v Monakovo, ker imam že v torek iskušnjo za neko novo igro, ki mora, Bog ve, iz katerih vzrokov, takoj pred luči. Toda upam, tla boni imela v Berlinu nekaj ur za tebe na razpolago. Pridem jutri, v nedeljo, ob šestih zjutraj. Imam še prav potreben obisk, moram pol ure v gledališče, toda ob devetih bom prosta in moreš mene in mamo, ki je že žejna, da te zopet vidi, obiskati v hotelu, boš z nama pil čaj in naju boš kot ljubeznjiv eavaliere servente spremil na postajo. Sedaj pa opazim, da sem popolnoma pozabila zahvaliti se ti za poslano Albertovo igro. Brala sem jo in se di-vim temu delu, to se pravi, samo d e 1 u. Snov in potek igre bi si želela drugače, posebno pa še konec. Ta ljuba sestra lahkomišljenost, kateri se sveti čisto zlato srca pod vsem blatom njegove norosti, zasluži, da živi, živi srečno! In tako slabo dekle tudi ni, da bi ji morali privoščiti grenko usodo, kateri jo pahne v naročje pesnikova jeza. To seveda ni vloga, ki jo imam rada. Ta napol gorki, napol hladni, obotavljajoči in omahljivi značaj je daleč od mojega razuma. In vendar bi pod okoliščinami vlogo igrala, in celo rada. Veseli me poskus, ako bi se mi ne moglo posrečiti, podobo verjetnejše predstaviti, pokazati njene dvome in boje tako resnične, da jih gledalec ne bo zavrgel, temveč jih mora pomilovati. To bi bilo tudi edino sredstvo, s katerim bi bilo mogoče iz neužitnega konca napraviti užitnega in njegovi trdi liladnoti vdihniti gorko življenje. Želja, da bi to poskusila, me je zapeljala do koraka, ki ga, odkrito priznavam, že zopet obžalujem, ker me navda dvom, ako bi s tem tudi delala v pisateljevem smislu. Zato bi mi bilo drago, ako mi moreš preskrbeti priložnost, da z gospodom Albertom sama govorim o tem. Ali ne bi mogel nagovoriti Alberta, da pride s teboj k nam? Mama msili, da je opravičena do tega povabila, ker je gospod Albert takrat v Augsburgu pri nas oddal svojo vizitko. In zakaj naj bi odklonil? Sedaj pa z Bogom do jutri! Upam, da si zadovoljen z menoj. Tako dolgega pisma že več let nisem pisala. Torej na svidenje! In v pričakovanju, da bom tri vesele ure v tvoji družbi, te kar najprisrčnejše pozdravlja, Tvoja Marta." Pogledam na uro. Bilo je osem proč. Nisem imel časa vpraševati, ako bi to pismo tudi brez drugega dela imelo tako veliko veselje do pisanja, ali pa ako bi bilo še sploh napisano. Vzamem klobuk in grem poiskat Alberta. Ni ga bilo doma;* toda gospa Schlippeke mi pravi, da ga bom prav gotovo dobil pri profesorju. Nekaj minut nato stojim pred vratmi, na katerih je bila porcelanasta ploščica z napisom: "Ambrosius Barka, učitelj glazbe.'' Pazno pozvonim. Slišim lahen korak in vrata se odpro. Pred temno sobo stoji še bolj temna dekliška postava in vpraša z nežnim glasom: — Želite? Povem ji svoje ime in pravim: — Gospodu Albertu imam nekaj sporočiti in bilo bi mi zelo ljubo, ako morem ž njim za sekundo govoriti. — Prosim, da vstopite. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. Postaj enačelnik, ki krade deteljo. V okolici Malega Crniča pri Požarevcu ima beograjski in-dustrijec Bajloni veliko posestvo/ Velika njiva je posejena z deteljo, ki pa jo, kakor so poljski čuvaji že nekaj časa opažali, ponoči nekdo kosi in odnaša. Da bi tatu vendarle prijeli so se zvečer dobro skrili in čakali. Pa sta res prišla ponoči dva moža in začela kositi. Ko so čuvaji priskočili in ju prijeli, so se tolikanj začudili, da so ju skoraj izpustili. Možak v sami srajci in spodnjih hlačah je bil namreč načelnik železniške postaje v Crniču, Vojnovič, njegov pomagač pa postajni sluga. Čuvaji so naposled le načelnika in slugo izročili oblasti. Napad na narodnega poslanca Toniča. Narodni poslanec Todor Toil ič je doživel v Leskovcu razburljiv dogodek. Ko je sedel pred neko kavarno, se je pojavil pred njim kmet Cvetko Pet-kovič, ki jo začel s toporiščem sekire udrihati po mizi in vpiti: Dol Tonič! Poslanec je bežal, kmet pa za njim in ga je s toporiščem nekajkrat udaril po hrbtu. Razjarjenega kmeta so natakarji in drugi gostje prijeli, poslanec Tonič pa je ostal skrit v kavarni, dokler ni prišla policija. Poslanec Tonič trdi, da je bil napadalec najet od njegovih političnih nasprotnikov. Nasilni gosti Te dni se je ustavilo pri posestniku Tošu Antonu v Slav-ščini pet voznikov, ki so zahte- n "GLAS NARODA pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. vali 5 litrov jabolčnika ter hoteli zapitek plačati s ponarejenim novcem, katerega pa posestnik ni hotel sprejeti. To je nasilne voznike razsrdilo in so začeli Toša obdelavati, da se je moral s celo družino skriti v klet, ki jo je za seboj zaprl. Vozniki pa so v klet vlomili ter začeli vse pretepati z bikovko in noži. Prizadejali so Tošu pet vbodljajev v hrbet ter mu prerezali palec do kosti. Njegovega sina pa so pretepli z bikovko po glavi. Vsi vozniki, ki so ovadeni sodišču, priznavajo dejanje in bodo prejeli zasluženo plačilo. Sisak postal uganka za zavarovalne družbe. Toliko požarov kakor v Sis-ku in okolici, se v zadnjem času ne dogaja nikjer v državi. Xi tedna brez požarne nesreče. Dogaja se. da beležijo na teden po 4 do 5 požarov in v eni sami noči po dva. Nikjer ni tako težko opravljati gasilsko službo kakor v Sisku in nikjer nimajo zavarovalne družbe tolikega rizika kakor tam. Nedavno so se zbrali v Sisku predstavniki največjih zavarovalnih družb ter razpravljali o problemu neštetih požarov. Mnoge požarne nesreče so od sile zagonetne in vodijo tudi zavarovalne družbe na svojo roko preiskave. Nekaj zavarovalnih polic so že storilirali in, če se število zagonetnih požarov ne omeji, bodo morali storairati sploh vsa zavarovanja. Ena rakev za vso vas. Pod tem naslovom je pred nekaj dnevi list "Breslauer Neueste Na eh rich ten" objavil z Beogradom datiran članek ki fantastično opisuje nekakšne poganske običaje v Veli Luki na otolcu Korčuli. Članek zatrjuje, da imajo v tej vasi eno samo krsto za vse vaščane. Ko umrje človek, ga oblečejo v najlepšo obleko, položijo v krsto, potem pa truplo vržejo v globoko votlino ter krsto zopet odnesejo za drug pogreb. Fantastična pripovedka ve tudi povedati, da ima votlina za mrliče velik pokrov, ki se zaklepa s ključem, katerega shranjuje vaški duhovnik. To bajko so brali tudi na Korčuli in domne- graiu rožnega olja. Torej je treba približno en milijon vrtnic za en kilogram te dišave i veliko več vrtnic je to, kakor jih more pridelati ena sam i kmetija. Vsa Bolgarija proiz-\ aja približno 2000 kg rožnega olja. jmiimimwi SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■M WBST llth BTKXKT NSW IOBK, R. X. Plftm KAM ZA GBMX VOZNIH LISTOV, II-ZZRVACZJO KABIN, IN POJASNILA Zi TCVANJB Stara domovina kličo! Obiščite dri Ho svojega rojstva! 7 DNI v JUGOSLAVIJO Bremen - Europa Ekspresni vlak ob parniku v dremerhaven zajamči pripravno potovanje do Ljubljane • Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher, bo ur ga ali^Hamburga S£a pojasnila vpra&ijte lokalne^ apen ta ali NAMB9KG-AMEIICAN LINE NORTH GERMAN LL0YB 57 BROADWAY NEW YORK vajo, da je njen povod skupim grobnica, kakršne imajo noka-tere starodavne bratovščine. Kako je moglo priti do zamenjave grobnice s krsto, je seveda nerazumljivo. Nenavaden štrajk v Sarajevu. Te dni je v Sarajevu zastala vsa stavbna podjetnost zaradi nenavadne stavke. Uprizorili so jo kmetje iz Ilidže, Alipaši-nega mosta in afayette v Ilavre Coiite Grande v Trst 17. septembra : Bremen v Bremen 11». septembra: Bercngaria v 21. septembra : lie de France Cherbourg v Havre ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA i ki mu je Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "P&dišahovi senci*" pri Oboževalcih Ognja*\ "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emilia; Karavana smrti; Na begu v Goropa; liru/ba En Nasr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JI TKOVFM 4 knjige. 599 tirani, a slikami Vsel-ina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri i-atnarih; Med Jeziti i Česa _______________________1.50 PO DIVJEM X1VDIST3NU 4 knjige. 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg lz ; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ______________.... 1J»0 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; KuCa ▼ soteski; Mirldit; Ob Vardarju Cena ________________150 SATAN IN 1ŠKARIOT IS knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma šetar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; K|>ct na divjem za)iadu; Rešeni milijoni; HcdiCi Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimcn; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena ........................1.50 WINI.TOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; Nšo-Oi. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Zi detektiva; Med Komančl ln Apači; Na novarnih i>otih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Cena -------------------.3.50 ŽITI 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Rili, in njegova poslednja pot Cena ........................L50 t Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West Iftth Street New York. N. Y. ftiffi*