Cerkvene zadeve. Sv. Oče Pij IX. so 17 škofijani dali nove pastirje; 6 v Avstriji, 5 na Italijanskem, 1 v Irskem, 2 v Afriki in 3 v Aziji. Pogreb kardinala Tarnoczy-ja v Salcburgu se je sijajno vršil. Svitli cesar so generala Mondell-na poalali kot svojega zastopnika, naš milostljivi knez in škof so piidgali, Grački škof sv. mešo brali, Praški nadakof in kardinal knez Švarcenberg pa so rajnega nadškofa pokbpali v raki stolne ceikve. Rajni so bili tudi naš višji pastir, ker naša akofija je podstavljena salcburskim nadškofom. Naj počivajo v miru! Deželni šolski svet v Spod. Avstriji je nekega kateheta ostro posvaril, ker je med otročiče razdelil malib listkov, na katerih je bilo lepo kratko razloženo, kako se zamore dobro na sveto spoved pripraviti. Iz tega pa je jasno, da še niti pripravljanje katoliskih otrok za prejem sv. zakramentov ni prosto večnih .povirkov in zaprek novošolskih oblastij! To ui dobro! Iz Ruskega je pribežalo 60 katoliških dubovuikov k nam na Gališko zarad strašnega preganjanja, po katereni hočejo razkoini.ki Rusi v svojem cesarstvu zatreti katolisko vero. Gališki deželni zbor jc pribežnikom dovolil 3000 fl. podpore iz deželne denarnice. Kulturna borba, t. j. preganjauje Katoličanov na Pruskem ae vedno divja. V Brati.lavu so dubovšnico po sili zaprli. Velika š_ofija pogreaa zavod, v katerem bi se jej izgojevali novi dušni pastirji. — V Paderbornu je pruska vlada zatrla malo semeniš5e, ki je iinelo do 500 mladeučev. V mestu "VViesbaden prebiva 5000 Katoličanov ziaven 500 krivovercev in odpadnikov od rimskega papeža. Ti so botli iineti pravico službe božje v katoli.ki cerkvi — ali prav hotli so cerkvo vzeti. Kajti vsaka katoliška cerkva je oskiunjena, če v njej kak krivoveiec božjo službo opravi. PrusaSkej vladi je to bilo znano, a vendar je krivovercem cerkvo izročila. V nedeljo 2. aprila, so pruski žandarji v zapito cerkvo vlomili in krivoverski drubali pot v sedaj oskrunjeno svetisče odprli. Katoličani so denarje za ovo ceikvo težko žrtvovali in dalec po Fraucoskem beračili in pobirali, a sedaj jim jo je vlada mcni nič tebi nič vzela. — Med turško in prusko pravico bo tukaj težko kdo kak razloček našel. — V Kampu blizo reke Rajn je na smrt zbolela ueka žena za težkim porodom. Domača cerkva je zaprta, ker je piuska vlada župnika s kaplanom vred v je5o vteknola. V sili pošlje žena po mešnika, kateri je bil nastavljen pri 2 uri oddaljeui romarski cerkvi. Mešnik ae takoj odpravi na pot in podeli ubogi žeui zakramente umirajočib. Ali glej, zavolj tega svetega opiavila bil je ta mešnik že pri 2 sodnijah na 30 fl. plateža obsojen, češ, da ni imel pravice v tuji fari brez dovoljenja od svetne gosposke sv. zakiamente deliti. To je že abotno! — Bis- mark pa še ni zadovoljen s tem, da na Pruskem katoli6anstvo preganja, tudi drugod ga zatiruje in frajmavierje in neveinike podpibuje zoper sv. Cerkvo. Najbolj se mu je to posreSilo na Švicarskem, sedaj pa sega že na Francosko. Lehkomialjeni Francozi so namre6 zopet pozabili, kar so od frajmaurerjev in jihovib puntarskih privržencev preataii 1. 1791 — 93., potem 1. 1848 in 1. 1871, ko so ti celd mesto Pariz požigali. Letoa meseca febrnarja so kljubu ovim britkim skušnjam izvolili za poslance skoro aame republikance frajmaurerje, ki sedaj čedalje bolj glasno upijejo po ^kulturni borbi". Najpoprej so zavrgli volitve katoliških mož in sedaj napadajo katoliške šole in vseu5iliš5a. Jud Gambetta, jihov vodja, že zabteva, naj se škofom prepovč kedaj iz svojih škofij stopinjo storiti ali zunaj cerkve dubovna obia6ila ali znaruenja nositi, naj se vae cerkve oropajo itd. To so piežalostna znamenja. V Bolgariji na Turškem je nagloma urnrl škof Popov. Ta 6astitljivi mož je bil poprej razkolnik pa je postal Katoli6an in je neizie5eno veliko delal, da bi se ubogi, nevedni, zapuaSeni bolgarski narod otrpnjenemu razkolništvu izvil in katoliaki-evropski omiki pridobil. Zapustil je veliko nSencev, zlasti v Adrijanopeljnu. Avstralija je najbolj pozno najden del zemlje; dolgo easa se za njo niso veliko brigali; ali sedaj se število ljudi, mest trgov in vasi, fabrik, njiv, vinogiadov in rud bitro množi, pa tudi sv. Cerkva naglo napreduje. Pied 70 leti je bilo ondi le kakib 100 Katoli6anov, sedaj jih je že 800.000, ki imajo 2 nadškofa in 10 akofov, cerkve, šole, samostane, bolenišnice po vseh meatih. Ravno sedaj je na poti v Evropu poslanstvo tamošnjih Katoličanov, ki potujejo v Riru k sv. Očetu, da najvišjemu pastirju skažejo avojo udanpst in ljubezen.