ČETRTEK, 29 MAREC 2007 / ŠTEVILKA 701, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA?T5796 EUR - 230 SIT 9 78961 2 44067 1 /V/~‘ *- AVTO SOLA BISER Drevored IMaja 4, Izola fn ' ^ www.biser-as.si , x*. J tel.: 05/ 641 74 48 “ Z Mob. 041 685 277 Revita Kristanov trgi - tržnica Me/h' za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI _ m°bl1 PRODAJALEC Še pred 25-timi leti so brigadirji kopali višinski vodovod Nekatere dogodke pomnimo za vse živ- Če bi povprašali v slovenski vladi bi Toda montaža prezračevalnih na-ljenje, druge pa kar pozabimo. Morda ugotovili, da so bili skoraj vsi zraven, od prav na streho hotela Marina bi bila zato, ker nam niso pomenili veliko, če- predsednika navzdol. Bili so pač takšni takrat velik podvig in brigadirjem prav so bili pomembni za mnoge, ali pa časi in brez njih bi bile Marezige, Šmar- bi na pomoč verjetno prišel vojaški se jih celo sramujemo. je, Korte in Hrvatini še danes brez pitne helikopter. Danes je enako. Razlika Marsikateri novodobni slovenski obla- vode. No ja, morda bi jih zamenjali ko- je pravzaprav le v ceni. Brigadirji so stnik s težavo prizana, da je še pred pači a za bistveno višjo ceno. bili nenavadno poceni in vojaki tudi. dvema desetletjema poletja preživljal Pa ne le brigadirji, tudi nekdanja jugo- Še helikopter je bil zastonj. Danes v polvojaški uniformi, zbujal udarnike slovanska vojska je velikokrat zavihala pa brigadirjev ni več, vojaki so v Af-v istrska jutra, jih vodil do največjih rokave in udarniško gradila razvoj. Za- ganistanu, Iraku in na Kosovu, ostal istrskih krajev in meril, koliko je kdo gotovo ne prostovoljno a vendarle in je le helikopter, ki seve-izkopal in kako se je obnašal ob tem. brez vojakov bi bil brez vode nekdanji da ni poceni, a je opravil Najboljši so dobili prehodno zastavico, Pridvor in sedanji sv. Anton. Lokalna trojno delo. Bil je tudi *» i-*™ dvojno porcijo večerje in pol ure več se- oblast je poklicala generala v Postojno turistična atrakcija pa $-=# :tZZ denja ob tabornem ognju. In bilo jih je ali na Reko in že je bilo slišati pesem in še prvo izolsko letališče ; avto zelo veliko. žvižge za mimoidočimi domačinkami. smo dobili. (Mef) V DRUGEM GIRU... Prišla je pomlad, jaz prav tečem rad! Mimo trt in njiv, počutim se spet živ. In če na tekmovanju, pade še diploma, tečem tudi v službo, do Zdravstvenega doma, kjer tekajo že sestre in skoraj vsi zdravniki, za njimi pa počasi, včasih zoprni bolniki. Nekoč je vse probleme reševalo hladno pivo, Zdaj pa pomaga maraton, kaj ni to zanimivo? (d.g) Svetovalec in uporabniki O zapletu s preselitvijo tržnice oziroma Ponte Rossa na Lonki, pišemo tudi v Mandraču, v dokaz, da oblast in najemniki skušajo najti pametno rešitev zapleta pa je pričujoča fotografija. Igor Franca, svetovalec župana je najemnikom svetoval: “Ne se preveč sekirat”. CEN T E Avto Center Jereb, Izola www.o-jereb.sl tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola komunala izo/a - isola Obratovalni čas odlagališča l\/l OTO MAXX Občinski svet Najemniki z Lenke imajo še pol meseca časa Župan Tomislav Klokočovnik je najemnikom šotorov na Lonki podaljšal najemne pogoje še do 15. aprila. Potem bodo ločili spominkarje od »tekstilcev«. Kot smo izvedeli od župana Tomislava Klokočovnika so najemnikom šotorov na Lonki, ki jim je grozilo, da bodo morali šotore umakniti do konca tega mesecam, sklenili podaljšati najemne pogodbe še za dobrega pol meseca. Tem času naj bi našli rešitev tudi zanje. Verjetno je k takemu razpletu najbolj pripomoglo dejstvo, da so bili najemniki zelo pripravljeni na sodelovanje in dejansko niso posegali za drugačnimi sredstvi kot za dogovarjanjem z občinsko oblastjo. Res so imeli kar nekaj težav pri navezavi stikov a je bilo to razumljivo, saj v občinski stavbi še niso imeli pravega odgovora na vprašanje: kam naj preselijo svojo dejavnost. Ne gre namreč le za to, da občina ne podaljša najemne pogodbe in odstrani dokaj neugledno šotorišče v samem središču mesta. Dejstvo je namreč, da je na Tržnici zaposlenih precej Izolanov in ljudi, ki tukaj začasno živijo. Vsega skupaj naj bi od te dejavnosti živelo kakšnih 50 -60 ljudi, pač odvisno od letnega časa. Med njimi so tudi mlade Izolanke, ki so tu našle možnost zaposlitve. Kot nam je pripovedovala ena od njih dela na tržnici cel dan a ji ni žal, saj prejme plačo s katero lahko odplačuje kredit in kot samohranilka skrbi za svojega otroka. Na rednem zboru so se sestali člani občinske organizacije SDS in ocenjevali svoje delo s posebnim poudarkom na lokalnih volitvah, kjer so sicer dobili svetnika več kot v prejšnjem mandatu, vendar z izidi niso zadovoljni. Kot je povedal Ivan Bizjak, ki sicer vodi regijsko organizacijo SDS in Seniorje, so sklenili pomladiti svoje vrste, zato so tudi povečali število članov izvršnega odbora in Svetovalec župana, Igor Franca, je sicer ponujal tudi možnost najema prodajnih hišic na Verdijevi ulici in na poti proti svetilniku, vendar so skupaj ugotovili, da za tovrstno prodajo niso primerne. Med možnostmi je tudi najem poslovnih prostorov v starem delu mesta, kjer bi plačevali celo nižjo najemnino kot na Lonki, vendar se trgovci zavedajo, da so zanimivi le če so skupaj, če tvorijo nekakšen Ponte Rosso. Kljub temu so se nekateri že odločili za najem takega prostora, drugi pa še razmišljajo. Časa za razmislek imajo eni in drugi še do sredine aprila, potem bodo šotori padli. zamenjali nekatere člane z mladimi močmi. Tudi sam je podal odstopno izjavo, saj bo član izvršnega odbora že po funkciji, kot občinski svetnik. Povedal je še, da so se o uspehu stranke na postojnskem, bistriškem in Krasu ter o slabih rezultatih na obali pogovarjali tudi na nedavnem srečanju s predsednikom Janezom Janšo in se tudi tam dogovorili o pomlajevanju stranke. Ivan Bizjak dobil naslednike MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.com; email: urednistvo@mandrac.com Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 0,96 EUR - 230 SIT. Polletna naročnina: 20,36 Eur (4.880 Sit). Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Tajni poročevalec je prišel na sled skrivnostnemu dogovoru med okoljskim ministrom dr.Podobnikom in dr. Klokočovnikom. Govorila sta o gradnji okoljsko spornega otoka. Vsebina doktorskega dogovora je baje naslednja: »Jaz tebi okolje, ti meni prostor!« Mladi organizatorji Združenih iger narodov so ogorčeni ker jim je nova oblast odrekla precejšnjo vsoto denarja, brez katerega igre niso več mogoče. Baje razmišljajo, da bi mladi, željni spoznavanja tujih kultur odslej ostali kar v domačem mestu in razdeljeni po narodnostnem ključu spoznavali razne narode in narodnosti, ki jih je v že v Izoli več kot dovolj... Medtem ko je predsednik KS Jagodje Dobrava Maks Filipčiič na poti iz Planice, najbrž pod močnim vtisom skokov mirno dremal, je Vilko Jerman počasi srebal Malvazijo lastne proizvodnje in razmišljal, kako bi Šaredini Maksu speljali nekaj zemlje za novo Krajevno skupnost... Stvari se odvijajo hitreje kot smo si mislili: Že dan zatem smo zasačili skupino šaredinskih geodetov, ki s posebno napravo lastne proizvodnje že količijo ozemlje nove krajevne skupnosti Šared. ^ Aktualno Cesta Jagodje - Šared ostaja velika neznanka V prejšnji številki Mandrača smo poročali o poteku razprav in pripravah na začetek gradbenih del na dveh izolskih odcepih hitre ceste. Najprej moramo povedati, da smo (ne po naši krivdi) zavedli bralce z načrtom trase Koper - Izola. Na skici namreč ni bilo vrisano krožišče (odcep za Izolo) takšno, kot je dogovorjeno z Ministrstvom. Bralcem se opravičujemo in obljubljamo, da bomo pravo skico objavili naslednjič. Stvari malo bolj normalno potekajo v Jagodju in kot nam je povedal Maks Filipčič, predsednik sveta KS, so doslej opravili že tri javne obravnave trase in ne dvomi, da bodo dobili tisto, ki bo krajanom najbolj ustrezala. Glede predloga Civilne iniciative pa je povedal, da je njihov predlog o zmanjševanju vpliva na okolje dobrodošel, vendar še ne ve v kolikšni meri ga bodo načrtovalci trase upoštevali. Veliko več neznank pa je pri načrtovanju povezovalne ceste med Šaredom in Jagodjem. Trenutno se ve le to, da bo pod Šaredom Dars odlagal izkopano zemljo iz tunela hitre ceste povezovalna cesta pa naj bi šla po vzhodnem pobočju gričev do Jagodja. Katere parcele bo »povozila« in katere vikende ali poljske hiše »podrla« pa še ni jasno. Časa pa že zmanjkuje. 'c-;rw v- SlUKT lavare* VfffP g c d j-e. Jgl 1 i63| ri 2 MILIJARDI IZGUBE IZOLSKE BOLNICE Predstavniki Obalne sindikalne organizacije so na sestanek o usodi izolske bolnice povabili vse, ki so kakorkoli vpeti v situacijo izolske bolnišnice. Med razpravo številnih udeležencev, od vodstva bolnišnice, do sindikata, predstavnikov upokojencev in zaposlenih v SBI, je bilo slišati mnoga mnenja, med njimi tudi to, da je SBI “pilotni projekt privatizacije zdravstva v Sloveniji”. Najbolj pa je, kljub opozorilu, da je bolnišnica v državni lasti, odmeval poziv, naj k reševanju njene pro- •§, blematike pristopijo vse tri občine I slovenske Istre. Čeprav je minister za zdravje Andrej Bručan na obisku regije prejšnji teden priznal, da “veliko težav izvira iz preteklosti” in da je “sedanji sistem financiranja bolnišnic morda nepravičen”, ter bolnišnici ponudil roko v obliki kredita, se vodstvo bolnišnice s tem ne strinja. SBI je namreč že precej globoko v dolgovih in si dodatnega zadolževanja ne more privoščiti. Zavrnila je tudi možnost, da bi izgubo pokrivali s prodajo zemljišč. Zato Renerjeva pravi, da da bi morali dolg pokriti na ustrezen način, Majcen pa trdi, da bi ga del morala prevzeti država, če naj bolnišnica ostane regijska. Ker so bolnišnico zgradili z denarjem regije, ki je nenazadnje druga kapitalsko najmočnejša slovenska regija, se je treba boriti proti temu, da jo kot javno ustanovo ukinejo, je bil prepričan podžupan izolske občine Darko Grad. Kam lahko nakažete 0,5 odstotka dohodnine V letu 2007 je stopil v veljavo novi Zakon o dohodnini. Po njem imajo davčni zavezanci, ki plačujejo davek na dohodek, možnost, da pol odstotka (0,5%) svoje dohodnine namenijo eni izmed družbeno koristnih organizacij. Med njimi je tudi Zveza paraplegikov Slovenije in vseh devet društev paraplegikov, ki delujejo v javnem interesu. Država od svojih davkoplačevalcev želi izvedeti, komu želijo nameniti svoj prispevek. Na obrazcu za dohodnino, ki ste ga prejeli za leto 2006 lahko na zadnji strani navedete komu želite nakazati 0,5% dohodnine. Ob tem naj še posebej poudarimo, da zaradi tega ne boste plačali več dohodnine, saj gre za prispevek, ki ga država namenja nevladnim organizacijam od davka na dohodek, ki pripada njej. Izkoristite možnost in namenite pol odstotka svoje dohodnine Zvezi paraplegikom Slovenije ali pokrajinskim društvom, mi pa se zavezujemo, da bomo sredstva, ki nam jih boste namenili, porabili izključno za podporo najtežje prizadetim članom. Posebno tistim, ki zaradi svoje invalidnosti živijo v zelo težkih razmerah, in so za vse življenje vezani na invalidski voziček.. Društvo paraplegikov Istre in Krasa Za dolgove KT1 je menda kriva občina Za lokalni dnevnik je predsednica MSI povedala, da je na računih KT1 za približno 25.000 evrov dolgov. Kristina Zelič tudi zavrača namige o netransparentni delitvi denarja. MSI je do lani črpal denar iz občinske blagajne in ga prek javnih razpisov namenil različnim članicam. Leta 2004 so tako razdelili 11.267 evrov, leto zatem 16.692. Lani pa je 41.729 evrov “razpisala” občina. Novinarje je seveda zanimalo, kako je KT1 zabredel v tolikšne dolgove? Vprašanje se zdi še bolj umestno, ker je v njem urejen internet cafe in ima le dva zaposlena - direktorja Ivana Brezavščka, Skokovega svetniškega in strankarskega kolega, ter natakarja Iva Markoviča, ki dobivata zgolj po 626 evrov plače. Izvirni greh je bilo po Brezavščkovem mnenju pričakovanje, da bo dejavnosti KT1 sofinancirala občina, ki je s 146.050 do 166.920 evri obnovila objekt, v katerem domuje zavod in (z izjemo drobnega inventarja) priskrbela tudi opremo. A zagonskega denarja ni namenila. Kljub temu so v internet cafeju Izolanom za uporabo svetovnega spleta omogočali dvakrat nižje cene, študentom in dijakom pa celo trikratne subvencije. KT1 je občini plačeval najemnino, najprej 835, zatem 417 evrov. Svoje je prispevala neurejena zunanjost za stavbo, zaradi česar je bil gostinski obračun poleti 2005 pol nižji od tistega, ki bi jim omogočal pozitivno poslovanje. Primanjkljaj se je začel kopičiti, navaja Brezavšček, ki menda razmišlja o odstopu, čeprav bi se mu petletni mandat iztekel šele čez tri leta. Kdo bo torej poravnal 25.000 evrov dolga, ostaja odprto vprašanje. Predsednica MSI dodaja le, da se dogovarjajo, tudi z novim občinskim vodstvom. Do konca meseca bodo v KT1 pripravili letno poročilo o poslovanju in člane MSI z njim seznanil 13. aprila. Izola v Državnem zboru Ali se bo medicinska šola preselila s hriba v mesto? Aurelio Juri je na seji Državnega zbora ministru za zdravje dr. Bručanu in ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Zupanu zastavil poslansko vprašanje, ali ministrstvo za zdravje zares namerava preseliti Visoko šolo za zdravstvene delavce “s hriba" v center Izole v staro italijansko šolo, v izpraznjene prostore pa umestiti urgentni center in, ali se s tako rešitvijo strinja Ministrstvo za visoko šolstvo. Po izjavi ministra Bručana naj bi vlada o tem že razpravljala, a bo pri tem morala sodelovati z ministrstvom za visoko šolstvo, ki pa izselitvi ni naklonjeno. Za ureditev takega urgentnega centra, ki bi združil tudi vse dežurne ambulante, se menda ogreva tudi direktor koprskega zdravstvenega doma Metod Mezek. Juri je ministra Bručana vprašal, ali ve, koliko je stala riedavna ureditev prostorov visoke šole za zdravstvene delavcevobjektubolnišnice, ter koliko je vredna stavba stare italijanske šole, v katero naj bi se zdravstvena šola preselila in koliko bi stala njena popolna rekonstrukcija, glede na njeno častitljivo starost preko 100 let? Kaj bi finančno pomenila ponovna predelava prostorov zdravstvene šole pri bolnišnici za potreba urgentnega centra in ali se mu zdi tak načrt, takšna namera skladna z načelom smotrnega in gospodarnega ravnanja z javnim denarjem. Ministra je povprašal tudi glede gradnje reševalne postaje v Izoli in ali je pozabil, da je ministrstvo odobrilo sredstva za njeno gradnjo ter da jo je skupaj z županjama in županom treh istrskih občin tudi odprl. Minister Andrej Bručan je v svojem odgovoru podvomil v točnost poročanja novinarjev, češ da nikoli ni izjavil, da bi visoko zdravstveno šolo preselili iz bolnice v center Izole in njene prostore uporabili za urgentni center. Pogovarjali pa so se o prehospitalni enoti urgence, ki naj bi bila na področju bolnišnice Izola in bi tako centralna urgenca za celotno obalo bila ob sami bolnici ali pa v sami bolnišnici. Glede lokacije reševalne postaje pa je minister povedal, da sredstev za njeno gradnjo niso odobrili na ministrstvu. Sodelovali so minimalno, po ministrovem mnenju pa ima izolska reševalna postaja svoj pomen v Izoli, ko bo enkrat prehospitalna enota delovala na območju bolnišnice Izola, bo pač reševalno vozilo moralo biti tam. Reševalna postaja pa je še vedno lahko locirana tam kjer je, za druge reševalne potrebe. Saj ni urgenca edina potreba reševalnih vozil. Minister Bručan je opozoril, da je direktor zdravstvenega doma v Kopru navdušen pristaš ideje, da se stvari locirajo za prehospitalno enoto ob izolski bolnišnici in ne tam, kjer so zdaj, v okviru zdravstvenih domov. Hkrati je začuden, da je prišlo do teh problemov zdaj, ko imajo v načrtu gradnjo urgentnega centra v Izoli, za katerega so si obalne občine ves čas prizadevale. To bo urgentni center ne najvišjega ranga, ampak ranga dva, brez nevrokirurgije, ki bo pač samo v dveh krajih v Sloveniji. Minister Zupan ne bi selil V zvezi z zamislijo o selitvi Zdravstvene šole v prostore nekdanje italijanske osnovne šole se je oglasil tudi Minister za visoko šolstvo, dr. Jure Zupan je bil v svojem pojasnilu o višini celotnih stroškov za ureditev visoke zdravstvene šole v Izoli zelo natančen: Izolska poslanka Breda Pečan je ministru Janezu Podobniku naslovila vprašanje v zvezi z dimnikarsko službo že pred dvema letoma dimnikarska podjetja ali posamični dimnikarji so pridobili koncesije, vlada je sprejela in objavila Sklep o določitvi tarife za cene storitev, a se je v Izoli slabe štiri mesece po izidu sklepa vlade, zgodila ena zastrupitev z dimnimi plini s smrtnim izidom in druga, ki bi skorajda povzročila izgubo še enega mladega življenja. Obenem pa uporabniki obvezne gospodarske javne službe nikakor niso zadovoljni z delom koncesionarja, pritožujejo se vodstvu pooblaščene družbe, pritožujejo se na ministrstvo, vendar so odgovori ignorantski. Poslanka je zato vprašala, kdo v ministrstvu je pristojen za nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe, tako kvalitativno kot cenovno in komu naj se uporabniki pritožijo kadar niso zadovoljni z njihovimi storitvami ter, kaj naj storijo lastniki stanovanj, ki imajo po strokovni oceni nepravilno izvedene zračnike in dimnike a so jim bila za stanovanja vseeno izdana uporabna dovoljenja? Minister je odgovoril, da sta koncesionar in služba ministrstva še vedno pravi naslov za pritožbe, v zvezi s tragičnim dogodkom pa je izjavil, da so zelo odgovorno odre-agirali, ko se je to zgodilo. Znašali so skupaj okrog 610 milijonov tolarjev. Na njihovem ministrstvu ne vidijo nobenega razloga, da bi se šola kamorkoli selila. Univerzitetni Campus se odmika Usoda predvidenega Univerzitetnega Campusa v Livadah je dokaj negotova. Pravzaprav to niti ni tako nenavadno če se ve, da je v zvezi z razvojem in širitvijo Unicerze na Primorskem še vedno precej neznank in čeprav načelno vsi podpirajo njen obstoj razvoj se zdi, da ji počasi pojenj uje sapa. Minister Zupan pa je s tem v zvezi povedal, da na ministrstvu nikoli niso rekli “ne”. Dejstvo pa je, da mora biti ta zadeva najprej speljana na Univerzi na Primorskem in mora biti to uvrščeno v njene plane, vendar pa do leta 2008 sredstva v ta namen niso predvidena. Nadzor nad delovanjem te družbe je bil vzpostavljen preko različnih inšpekcijskih služb, glede uporabnega dovoljenja za stanovanja pa je povedal, da je za pravilno uporabo objekta, ter njegovo redno in skrbno vzdrževanje odgovoren le lastnik. »Če v času uporabe objekta zaradi spremenjenega načina uporabe, na primer, spremenjenega načina ogrevanja - pride do nevarnosti, ki neposredno ogrožajo bivanje v takem objektu, je treba ugotoviti, kaj je do te situacije privedlo. V primeru, da je treba za odpravo pomanjkljivosti objekt rekonstruirati, pa je za izvedbo tega treba pridobiti gradbeno dovoljenje in po končani rekonstrukciji tudi uporabno dovoljenje. To sta pa postopka, ki se izdata na zahtevo investitorja.” Kuri se vedno enako Breda Pečan je v repliki Ministra seznanila s tem, da ne gre za napačno uporabo kurilnih naprav, ampak gre za napačno izvedbo dimnovodnih naprav, ki zaradi tega, ker ni prave vleke, postajajo nevarne. In če je kurilna naprava morda iztrošena, bi na to morala opozoriti dimnikarska služba. Glede nadzora nad koncesionarjem pa je spomnila, da je Ministrstvo določilo, da morajo za čiščenje in meritve dimnih emisij porabiti pri enem kurišču približno 67 minut, porabijo jih 15, zaračunajo pa jih pa 67. Minister Janez Podobnik je odgovoril, da bodo v zvezi z uporabnimi dovoljenji inšpekcijske in druge službe pač ugotavljali svoje. Glede tarife za dimnikarske storitve pa je po ministrovo že napočil čas, da pregledajo stanje na terenu in predlagajo nekatere spremembe cen storitev. Ta sprememba je pripravljena, v kratkem pride na vlado in bo sprejeta, in minister zagotavlja, da bodo občani in občanke nekoliko bolj zadovoljni z njo. (ur) SanaGens številka 1 na področju kompresijskih nogavic SanaGens so medicinske kompresijske nogavice s stopenjsko kompresijo, zato je pritisk prilagojen vsakemu delu noge posebej. Posebna vlakna, tip tkanja in proces barvanja so patentirani ter omogočajo posebno mehkobo in prileganje nogi, hkrati pa tudi večjo trpežnost. Tudi pri večjih stopnjah kompresije so določeni modeli nogavic tanki in zaradi svoje mehkobe posebej prijetni. V vseh svojih detajlih so to vrhunski modni izdelki. STEGNO MINIMALNA KOMPRESUA KOLENO SREDNJA KOMPRESUA GLEŽENJ MAKSIMALNA KOMPRESUA Nogavice SanaGens združujejo torej vse naslednje lastnosti: stopenjsko kompresijo, mikromasažo, gladko tkanje ter modnost. 40 denske - za prav vse: za lepše in bolj zdrave noge 70 denske - za utrujene in težke noge, pri manjših težavah z žilami 140 denske - pri težavah z žilami in krvnim obtokom Moške 70 denske dokolenke brez elastike in s posebnim tkanjem na mečih UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje v Kristanov trg 1 ■ tržnica * Tel.: 64 ■ 040 - 64 Ministrstvo pripravlja nov dimnikarski cenik Aktualno Več kot 360.000 Eurov za programe V Uradnih objavah, ki ste jih prejeli s tokratnim Mandračem je objavljen dolgo pričakovani javni razpis in poziv za sofinanciranje programov s področja družbenih dejavnosti in programov za otroke in mladino. Casa je do 16 aprila. Številni izvajalci programov s področja družbenih dejavnosti in programov za otroke ter mladino so z nestrpnostjo pričakovali ta razpis, saj v komaj sprejetem proračunu nihče ni več imel svojega stroškovnega mesta, ki bi mu zagotavljalo zanesljivo financiranje. Letošnjo občinski proračun je namreč vse postavil v isti rang in zdaj se boj za proračunski denar lahko začne. Bilo je sicer kar nekaj pomislekov, posebej s strani nekaterih organizacij, ki imajo svoje redne programe in zaposlene izvajalce, češ da je na ta način moteno njihovo redno delo. To je letos verjetno res, vendar bi moralo biti že naslednje leto drugače, saj se tovrstni razpisi objavljajo že novembra ali decembra meseca, takrat ko imajo društva ali ustanove še nekaj mesecev rednega financiranja. Tako imajo zastavljeno financiranje tudi v sosednjih občinah in po besedah Dejana Mehmedoviča, ki poklicno vodi društvo obalnih likovnikov ter galerijo Insula, je ta sistem lahko učinkovit, če je izpeljan pravočasno. Izolska občina je za medobčinske kulturne projekte letos namenila 25 tisoč Eur, za izolske kulturne programe 142.000 Eur, za socialno varnost nekaj več kot 61 tisoč Eur in preventivno zdravstveno dejavnost 16,6 tisoč Eurov. Programom za mladino je namenjenih 53 tisoč, programom za otroke pa 59 tisoč Eurov. Uradne objave bodo bralni hit tega tedna. Reagiranja VAŠI : NAŠI Saj skoraj ne morem verjeti, da se to dogaja! Gospod Klokočovnik, v predvolilnem času ste svojim predhodnikom očitali avtokratsko in nedemokratično vodenje občine. Sedaj s svojimi dejanji počnete prav tisto, kar ste prej očitali drugim. Naj mi bo dovoljeno, da kot podlago svojega pisanja uporabim del vaših odgovorov v intervjuju za tednik Mandrač z dne 22. februarja 2007. V intervjuju ste seveda razdelili ljudi v Izoli na tiste, ki jih je baje podpirala ali “postavljala” prejšnja županja in na one, katerim vi lahko zaupate. Razumel bi, če bi to ostalo na nivoju posameznih pomembnih občinskih funkcij. Med drugimi ste povedali tudi, da ste župan zato, da pokažete, kaj bi radi naredili v tej naši Izoli. Vendar moram ugotoviti, da ste se dela lotili po kirurško, saj ste nekatere organizacije, ki imajo že dolgoletno tradicijo, postavili v nemogoč položaj. Ukinili ste jim redno financiranje iz proračuna, tako da se bodo morale prijavljati na razpise s projekti, tudi za redno delovanje. Naj naštejem samo nekatere med njimi, ki imajo izjemno pomembno družbeno vlogo v Izoli in tudi širše: Rdeči križ, Društvo prijateljev mladine, društva upokojencev, Varstveno delovni center in še nekatere druge organizacije. Če bi resnično živeli v Izoli in poznali za vrsto let nazaj njihovo delo in pomen ter uspehe, bi gotovo ravnali drugače. Stanovanjska skupnost za ponesrečene - Vita Samostojnost in sposobnost odločanja jev stanovanjski skupini možna. Andrea, 37 letni tržačan, je dokazal kako premostiti marsikatero oviro, tudi jezikovno. Društvo VITA za pomoč ljudem po poškodbi glave je nevladna, neprofitna, humanitarno - invalidska organizacija, ki združuje ljudi z nezgodno poškodbo glave ali pa tudi tiste, ki jih je prizadela kap, meningitis, tumor... Sedeže ima v Ljubljani, Kopru, Mariboru ter Kočevju. Cilji Vite so izboljšanje kvalitete življenja oseb z nezgodno poškodbo glave ter njihovih družin v smislu ustvarjanja zakonskega, zdravstvenega, socialnega okolja in sistema, ki bo pomagal osebam z nezgodno poškobo glave in njihovim družinam do izenačitve možnosti za enakopravno in neodvisno življenje. Julija je društvo ustanovilo prvo stanovanjsko skupino v Ljubljani, namenjeno ljudem, ki so zaradi zgoraj navedenih vzrokov izgubili sposobnost avtonomnega življenja. V njo se je, s finančno podporo domače občine, poskusno vključil tudi Andrea iz Trsta, ki je od letošnje jeseni član Vite. Andrea iz Trsta je novi član Vite, ki je novembra, ob vklučitvi v stanovanjsko skupino prvič obiskal Ljubljano. Pri 15 letih je utpel hujšo poškodbo glave in sicer pretres možganov, ki je povzro- čil posledice kot so: poslabšanje spomina, koncentracije, motorike, govora ter števine druge kognitivne ter fizične težave. Preko prijateljice iz Sežane in tamkajšnje socialne delavke je prišel v stik z društvom Vita iz Kopra. Le nekaj tednov kasneje se je Andrea včlanil v društvo in se že septembra udeležil vrstniškega tabora Vite v Ankaranu, kjer je spoznal ostale člane in se popolnoma vključil v skupino. Njegov spremljevalec Iztok mu je pomagal 24 ur na dan. Tudi z jezikom ni imel nobenih težav, saj je bil njegov spremljevalec tudi spreten prevajalec. Stanovanjska skupnost v ljubljanskih Mostah je optimalna za vključevanje odraslih oseb, saj leži blizu mestnega jedra in je dobro integrirana v soseščino. Le nekaj metrov od bloka sta tudi avtobusna postaja in trgovina z živili. Cilj take skupnosti je oblikovanje odgovornega in samostojnega človeka, reintegracija v okolje, veliko bolj učinkovito angažiranje strokovnega in prostovoljnega kadra ter avtonomno vzdrževanje reda. Poleg nege in pedagoškega vodenja se stanovalcem nudi pomoč, da se preizkušajo v realnosti, da lahko grej o svojo pot, si organizirajo prosti čas in da živijo življenje, kot si ga izberejo sami. Stanovanje v katerem trenutno živita dva člana društva Vita lahko sprejme 4 do 5 oseb. Na sedežu društva na Jak-šičevi 7 v Ljubljani, pa imajo člani Vite tudi možnost obiskovati različne dopoldanske in popoldanske delavnice. Karizmatični Andrea se v novem domu v Ljubljani dobro počuti, čeprav ne zna govoriti slovensko. Njegova mama o tem pravi: “Jezik je vsekakor ovira, čeprav zna Andrea govoriti tudi malo angleško in je nadarjen za jezike. Mislim, da bo s pomočjo Vite in svojega veselega značaja, z lahkoto premagal tudi to oviro.” Pri učenju jezika mu pomaga osebje z društva in dva absolventa italijanskega jezika s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki ga učita slovnice. Druženje ga spodbuja k učenju, to pa istočasno razvija intelektualne sposobnosti kot so: spomin, koncentracijo, branje, pisanje... Andrea pri svojih 37 letih, skozi izkušnjo skupnega bivanja, razvija mnoge za nas samoumevne sposobnosti, kot so pomoč pri hišnih opravilih, preživljanje prostega časa, izobraževanje, stik z novimi prijatelji in spoznavanje nove kulture. Vsekakor je njegov primer dober prikaz premagovanja etičnih, jezikovnih ter družbenih predsodkov, ki so del našega vsakdana. Ana Bernetič Presenečen sem, da ste nasedli svojim svetovalcem in si niste vzeli časa, niti da bi prebrali poročila, ki jih gotovo imate na občini. Posebej sem presenečen, da vi kot zdravnik in kirurg, katerega delo je neposredno odvisno od pomembnih količin krvi krvodajalcev, ki so vsi člani Rdečega križa in vse krvodajalske akcije organizira prav Rdeči križ, pristajate na to, da nimajo zagotovljenih sredstev za svojo osnovno dejavnost, v kar so seveda vključeni tudi materialni stroški in plača sekretarja. Pa da se osredotočim samo na Društvo prijateljev mladine z njegovim poslanstvom in delovanjem. Pred šestimi leti je občina Izola podprla Društvo prijateljev mladine pri ustanovitvi dnevno - bivalnega centra za izolske šoloobvezne otroke “Zvezdice”. Že prvo leto so dejavnost podprli tudi umetniki z dobrodelno dražbo svojih umetnin, ki so jo nato vsako leto ponovili in izkupiček namenili za opremljanje in dejavnost “Zvezdic”. Sedaj delujejo “Zvezdice” na dveh lokacijah, kjer skrbijo za koristno, ustvarjalno in zabavno izrabo prostega časa približno 200 otrok. V vseh letih delovanja so marsikateremu otroku pomagali, da se je skozi zelo raznolike aktivnosti, letovanja, zimske tabore, različne delavnice in ob učni pomoči našel in sedaj lažje in bolj kvalitetno gradi svoje življenje. Mnogi med njimi že obiskujejo različne srednje šole in so na njih uspešni in se sedaj vračajo k “Zvezdicam” kot prostovoljci ter pomagajo mlajšim na enako kvalitetno pot, kot je sedaj njihova. Rekli boste: “Saj jim bomo zagotovili sredstva!” Toda realno življenje ima seveda neizogiben tok: zaradi vaše odločitve, da se bodo morala vsa društva prijavljati na razpise in čakati po vsej verjetnosti vsaj še mesec ali dva na vašo odločitev o financiranju njihove dejavnosti, so konkretno Zvezdice ta mesec ostale brez sredstev za poravnavo svojih obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev. Sedaj so “Zvezdice” pred tem, da iščejo denar za osnovno dejavnost in plače pri ljudeh VELIKEGA SRCA. Tako ravnanje z društvi - zgoraj naštetimi in nekaterimi morda še pozabljenimi - pomeni ukinjanje oziroma vsaj oteževanje njihovega delovanja. Ali je to morda posledica vašega razmišljanja, da je treba vse, kar morda diši po prejšnji oblasti, ukiniti ali vsaj otežiti delovanje? Ne razumem vas dobro: v svojem intervjuju ste izjavili, da so za vas društva in prispevek številnih amaterjev neprecenljiv in da je v občino potrebno pripeljati kapital od zunaj, ne pa zgolj varčevati pri sebi in svojih. Gospod Klokočovnik, sedaj živimo v realnem času, ki neusmiljeno pritiska in je probleme treba reševati in obljube udejanjati. Predvolilni čas je mimo! Če ne boste hitro ukrepali, ne bo česa reševati! Slogan vaše stranke je bil med drugim tudi, da ima Izola veliko srce. Pred tem smo govorili in tako tudi zares mislili, da ima Izola dušo. Ko govorimo o izolski duši, vemo, da jo tvorimo vsi Izolani ne glede na izobrazbo, poreklo, položaj, narodnost ali jezik, ki ga govorimo. Dušo Izole tvorimo Izolani, ki jo imamo resnično radi. Pa brez zamere in lep pozdrav, Alojz Pečan Šola mora učencem ponuditi varnost Svet Osnovne šole Livade je na svoji zadnji seji izbral med dvema kandidatkama za ravnateljico šole profesorico glasbe Majo Cetin, ki je do sedaj opravljala funkcijo v.d. ravnateljice. Postopek imenovanja ravnateljev se je v zadnjem času nekoliko spremenil (novela ZOFVI), prav tako so se spremenili pogoji za opravljanje te funkcije. Natančneje je tudi določen postopek za imenovanje ravnatelja in ta se sedaj na Osnovni šoli Livade približuje koncu. Izbrana kandidatka za ravnateljico Maja Cetin je do sedaj dobila že pozitivno mnenje učiteljskega zbora, sveta staršev in ustanoviteljice Občine Izola. V kratkem pa svet šole pričakuje še dopis ministra za šolstvo in šport, ki pa odslej ne daje več soglasja, temveč le mnenje, ki pa ni več obvezujoče. Po prejetju tega mnenja bo lahko svet šole tudi uradno imenoval novo ravnateljico. Maja Cetin naj bi svojo funkcijo predvidoma začela opravljati v začetku julija, do takrat pa bo še naprej vršilka dolžnosti ravnatelja. Na tem delovnem mestu je že od lanskega avgusta, ko je šolo zaradi upokojitve zapustil bivši ravnatelj Jože Marko. - Ravnateljem šol v današnji družbi ni lahko, obveznosti in odgovornosti se iz dneva v dan povečujejo. Kako se vidite v vaši novi vlogi? -To je vmesna vloga, povezovalna vloga med učitelji, učenci in njihovimi starši, nato tudi med ustanoviteljem in ministrstvom za šolstvo. Meni se zdijo med vsemi temi relacijami najpomembnejši prijazni in pristni odnosi, ki vladajo v kolektivu, med učitelji in učenci. - Če boste imenovani za ravnateljico šole, za kaj se boste zavzemali? - Kot ravnateljica se bom zavzemala za zagotavljanje standardov znanja v smislu kvalitete pouka in izpeljavo dobrega razširjenega programa, ki ga danes otroci potrebujejo. Prav tako si želim veliko kvalitetno organiziranih dnevov, ekskurzij, in projektov. Že do sedaj smo teh dejavnosti imeli na šoli kar veliko. Najpomembnejša vrednota pri vodenju šole pa mi je to, da se otroci v šoli počutijo varne. - Vas na šoli že dobro poznajo, tu ste zaposleni že od ustanovitve šole pred enajstimi leti. Ali vidite v tem prednost ali slabost? - Res je, da izhajam iz kolektiva, to je po eni strani dobro, po drugi pa tudi obremenjujoče. Dobro je, ker poznaš pedagoški proces iz prejšnjih let in dobro veš, kako šola diha, poznaš dobre in slabe strani šole in kolektiva, lažje pa tudi oblikuješ pogled na razvoj šole. Je pa tudi neprijetnost. Ko vidiš stvar v celoti, si zanjo tudi odgovoren, zato se morajo spremeniti odnosi med vodstvom šole in drugimi zaposlenimi. Imam dobre sodelavce, mislim , da so se v času mojega v.d.-jevstva izjemno izkazali s kvalitetnim delom in pripravljenostjo za sodelovanje. _________________________Barbara Pobrila STE PRIPRAVLJENI NA POLETJE P 1 z 0 E L K 1 Z A N E O O T E L E S A COLLI STA R NOVA KOLEKCIJA UČIL POMLAD - POLETJE ZA VSE IMETNIKE IZO-KARTICE 10% POPUST!!! PARFUMERIJA BELLA Kjer vse zvezde zažarijo Ljubljanska 20 • Tel: 05 640-5225 J Prvi pomladni dan v izolskem vrtcu Prvi pomladni dan je bil tokrat poseben dan v našem vrtcu. Praznovali smo ga s FIT plesno prireditvijo, ki jo je vodila Barbara Konda, direktorica mednarodnega projekta FIT Slovenije s sloganom: FIT - svet gibanja, svet veselja. Svet glasbe in ritma nam je pričarala FIT ambasadorka Nuša Derenda. Otroci našega vrtca so nas skupajzvzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic popeljali v čudovit svet glasbe in plesa ljudstev sveta. smo evropske in svetovne kulture, saj je Vrtec Mavrica Izola član skupnosti European Schoolnet, ki združuje okoli 8.000 vrtcev in šol po vsej Evropi. Letos praznujemo 50.letnico ustanovitve Evropske unije, prireditev pa j e bila posvečena tudi praznovanju 50 let skupaj in je prvi dogodek v nizu aktivnosti, ki se bodo dogajale do SO.junija. FIT plesna prireditev j e del proj ek-ta »Gibanje v naravi nas v mavrični svet popelje«, ki ga izvajamo v Spoznali smo, kako se gosenice spremenijo v čudovite metulje, kako zabavno je življenje na kmetiji, kako se gibljejo kukarače, kako se zuluji podijo za živalmi in da je vse lepše, če si zavriskaš in zapoješ veselo. Ugotovili smo, da je svet res čudovit, kot opeva pesem Sreča na vrvici. Tudi starši so se pridružili svojim otrokom in strokovnim delavkam in tako skupaj zaplesali v pomlad. Otroci in delavci vrtca smo tako obeležili tudiLetokultureobglasbeni in gibalni ustvarjalnosti. Spoznavali sklopu projekta Mreže vrtcev Slovenije »S skupnimi koraki gradimo kakovost v vrtcih«. Z načrtnim izvajanjem gibalnih dejavnosti želimo izboljšati kakovost igre in učenja, utrditi zdravje predšolskih otrok, izboljšati kakovost bivanja v našem vrtcu ter posledično tudi kakovost življenja v družini (skrb za zdravje in gibanje). Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport. Suzana Božič Policistov jih ni strah Mali nadobudneži iz izolskega vrtca so bili gostje Policijske postaje v Izoli, kjer so jih Tomaž Mrak s sodelavci poučili o varnosti v cestnem prometu ter jim predstavili poklic policista. Dan odprtih vrat in vpis v vrtec Prav vse, kar so jim pokazali, je pritegnilo njihovo pozornost. Zahvaljujem se jim za poučno urico, ki smo jo preživeli v njihovi družbi! Ksenija Dujec vW< z2t>fyyjty K^E ■ q5 U,VAjf f y Telovadnici v učilni titk , vróvVnfAjlfèm , JedHtvtv ) -r/i ? čtTplrf, -op ^fc.oo »o FMičNE merice -to 17-50 ,= 'te.lo /«.Sjtftf Ip/lJupNIjl - od 183o »= -TJ, 00 Vrtec Mavrica Izola vabi v soboto, 31. 3. 2007 med 9.30 in 11.30 na dan odprtih vrat v enotah Livade, Školjka in oddeleku v Kortah. Istočasno bo potekal tudi vpis otrok v vrtec za šol. leto 2007/08. -j/DoZ učeno Tùofcgr; ‘ f?1'"* j* SfK*yh 1 ; IzOKARTI CA Čisto drugi časi Tudi ta teden nadaljujemo naše obiske izolskih obrtnikov, kjer lahko naročniki Mandrača oziroma lastniki IZOkartice uveljavijo 10% popust. Nasploh se število trgovin, ki so vključene v akcijo lepo veča in očitno je, da seje Izokartica znašla na pomembnem mestu v denarnici Izolanov. Tam nekje med osebno izkaznico in bankomat kartico pa čeprav gre v prvi vrsti za dokument lojalnosti do svojega kraja. Čistilnica Mara je eden redkih lokalov v starem mestu, ki se kljub vsem tržnim premikom ne dajo. In najbrž je malo izolanov, ki pri njej niso pustili kakšnega kosa oblačila, polnega madežev neznanega izvora in pri tem upravičeno upali, da bo Mara Vran že vedela kaj in kako ter vse skupaj lepo očistila, oprala in potikala. To počne že skoraj štiri desetletja in se še ni naveličala. Kdaj ste očistili prvi kos oblačila? Začela sem kot obrtnica v Sežani, leta 1968. Potem sem se zaposlila v Kopru, v državnem podjetju Kemoteks. Tam sem delala dobrih 18 let, v Ljubljanski ulici pa sem sedaj že 21-to leto. Na začetku sem kupila star rabljen stroj, nato sem med prvimi preškla na zaprt sistem , kjer ni toliko škodljivih plinov in je tudi poraba vode, kemikalij in električne energije manjša. Pred dvema desetletjema je bilo seveda vse drugače. Kakšne spremembe so se vas najbolj dotaknile? V 21-tih letih je bilo veliko sprememb. Je bilo boljše včasih, predvsem zaradi svobodnejšega parkiranja. Danes stranka, ki se pri meni ustavi le pet minut-več časa za obisk čistilnice ne potrebuje, že dobi listek za napačno parkiranje. Seveda se glede na odmiranj e starega mesta pozna tudi padec prometa, vendar je dela manj tudi zaradi novega tekstila, trenirk, jeansa, ki za čiščenje potrebujejo samo vodo, brez kemične obdelave. Pred časom so več kosov oblčačil nosili v čistilnic, cene pa niso tako visoke. Ko pridemo v čistilnico se v njej zadržujemo zelo malo, zanima nas le, da bo čez par dni vse lepo oprano in zlikano. Kako sploh zgleda delo v čistilnici? Na tržišču je veliko novih materialov, zato nismo le čistilni servis, ampak strankam tudi svetujemo glede vzdrževanja blaga. Na vse novosti se moramo pripraviti še preden pridejo na tržišče. Tako obiskujemo razne posvete, kjer spoznavamo materiale, dobivamo in testiramo nove vzorce, tako da že vemo, kako se kakšno blago očisti. Koliko se je skozi leta spremenila kvaliteta oblačil ? Na splošno pašo bili včasih materiali boljši, saj so več časa trajali. Danes pa modni trendi narekujejo pogosto menjavanje oblačil, ki postanejo že po dobrem letu neuporabna. Zanimivo je tudi, da dobivamo raznorazne ponaredke znanih blagovnih znamk, pri katerih moramo zelo paziti. Na etiketi imajo navedeno eno vrsto blaga, ki pa ne ustreza dejanski sestavi blaga. Zato moramo biti pri teh še posebej pazljivi. Tudi vaša čistilnica se je odločila za Izo kartico. Kaj pa stranke, jo že uporabljajo? Uporabljajo, vendar je nekaterim malo nerodno, ne vem zakaj. Sicer pa sem že prej dajala popust na večje zneske. Največkrat jih za Izo kartico vprašam kar sama. Ste se po toliko letih dela v čistilnici že kaj anveličali posla? Sem že v pokoju, vendar imam eno zaposleno. Vem, da bom morala nekega dne pustiti, vendar je pustiti po tolikih letih zelo težko... Darjan Gorela Vračajo se ženske trajne in moške irokeze Tam kjer je bila pred štirimi desetletji Mara, je sedaj Amira. Na začetku samostojne poti. Amira Hodžič je salon Mija v Dvoriščni ulici odprla šele konec lanskega leta. Nadobudna podjetnica je „kariero“ kot pripravnica pričela v salonu Nadja v Jagodju, izkušnje pa šest let nabirala v salonu Irena na Pittonijevi. Samostojna pot med obrtnike je danes kar tvegan korak, kako si se ti odločila za to? Za pot v zasebne vode sem se odločila po zanositvi. Ker se nisem želela prepirati glede porodniškega dopusta, bolniških in tako naprej. Zato sem se odločila, da grem na svoje. Z začetkom sem kar zadovoljna, a upam da bo še boljše. Zaposlila sem tudi izkušeno frizerko, nekaj strank sem obdržala od prej, nekaj je novih, tako da sem zaenkrat s prometom zadovoljna. Frizerstvo je kot vsaka moda podvrženo spremembam. Kakšni so trenutni trendi? Mislim da se počasi vračajo trajne, pri moških pa se počasi prebijajo irokeze. Sicer pa stranke oblikovanj e nove pričeske prepuščajo večinoma meni. Vsedejo se in rečejo“naredi kar hočeš". V porastu je tudi barvanej las v najrazličnejše odtenke, pri tem pa preveč kemične obdelave lasišče poškoduje, zato strankam svetujem tudi glede negovanja. Si imela tudi kakšno bolj nenavadno naročilo? V glavnem nimam ekscentričnih strank, edino za novo leto sem stranki delala pričesko po kitajskem vzorcu, s palčkami itd..Vsake toliko se najde tudi kakšen obiskovalec gaviolija, ki želi diskoteki primerno frizuro... Kako pa so se prijele izo kartice? Nekaj strank je že izkoristilo možnost popusta, saj pri malce zahtevnejši pričeski kartica prinaša že lep prihranek. Darjan Gorela Zdravniki in bolniki so kot izvenzakonska skupnost V preteklih štirih letih so imeli v ZD Izola 345 600 registriranih kontaktov s pacienti, kar v povprečju znaša 237 kontaktov dnevno. V tem obdobju so prejeli 27 pritožb. Ko iz kakršnega koli razloga ni enega splošnega zdravnika, se to že zelo pozna, ko ni dveh, je stanje kritično.. Izolski zdravstveni dom že nekaj časa ni predmet posebnih pogovorov med Izolani. Nič ni slišati o kakšnih kršitvah zakonodaje, o finančnih težavah ali preobremenjeni kurilnici. Tako so nas kar nekoliko presenetila pisma nekaterih pacientov zdravstvenega doma na račun njihovega osebja in to je seveda pravi povod za pogovor z direktorjem Evgenijem Komljancem. - Nobenemu direktorju ni prijetno poslušati pripomb na delo njegovih podrejenih, v p rimeru zdravstvenih delavcev pa je to še posebej težko. Kaj bi lahko odgovorili obema avtorjema zgoraj objavljenih pisem. - Ni pomembno, kako se direktor počuti ob poslušanju pripomb. Pomembno je, da vse pritožbe in anonimke obravnavamo resno in spoštljivo. Na ta način iz njih poskušamo izvleči bistvo ter izboljšati naše storitve. V preteklih štirih letih smo imeli v ZD Izola 345 600 registriranih kontaktov s pacienti, kar v povprečju znaša 237 kontaktov dnevno. V tem obdobju smo prejeli 27 pritožb, katere bi lahko razdelili v štiri skupine. V prvo skupino sodijo pritožbe, ki se nanašajo na nezadovoljstvo odnosa zdravnika do pacienta (10 primerov). V drugo skupino spadajo pritožbe na dežurno službo(7 primerov). Dežurna služba je namenjena izključno za nujne primere. Dogaja se, da pacient svojo zdravstveno težavo oceni kot nujno, stroka pa ne. Pacient seveda takšno situacijo razume kot kršenje njegove pravice. V tretjo skupino spadajo pritožbe, ki se nanašajo na strokovno delo zdravnika (6 primerov). V četrto skupino sodijo pritožbe zaradi nezadostne dostopnosti do zdravstvenih storitev (4 primeri). Velikokrat se v eni pritožbi posamezna področja, zgoraj navedenih skupin tudi prepletajo. Strokovno zahtevnejše pritožbe je obravnaval tudi strokovni kolegij ZD Izola. Po potrebi naročimo strokovni nadzor Zdravniške zbornice Slovenije. Do sedaj je ta nadzor končal brez sankcij, ker ni bilo ugotovljenih strokovnih napak. Zdravnik je danes razpet med dvema zahtevama: Na eni strani je posamezni pacient, ki si zasluži, da si zdravnik vzame dovolj časa zanj, da se mu približa, da vzpostavi z njim osebni stik. Pacient ima pravico izvedeti vse o svoji bolezni in možnosti zdravljenja in pacient lahko soodloča o poteku zdravljenja. K zdravniku velikokrat pride pacient tudi po tolažbo. Zdravljenje je proces, ki je velikokrat povezan z negativnimi občutki, jeza, žalost, otopelost, razočaranje... Zdravnik ve, da je njegova dolžnost lajšanje psihičnih, ne le fizičnih bolečin. Za vse to je potrebna visoka stopnja empatije, predvsem pa čas. Na drugi strani smo soočeni z realnostjo današnjega časa. V čakalnici je še par deset pacientov, zavezuje nas pogodbeni normativ po pogodbi z Zdravstveno Zavarovalnico, vmes lahko pride še klic NMP (klic nujne medicinske pomoči) in zdravnik mora zapustit ambulanto in še in še... Očitek o nabiranju pritožb na mizi moram zavrniti, ker sem že zgoraj povedal, da ažurno obravnavam vsako pritožbo. Odsotnost dr. Di-rake je resnično povečana zaradi opravljanja specializacije. Specializacijo je opravljala že pred zaposlitvijo v našem zavodu. Po novem zakonu mora vsak mladi splošni zdravnik opravit ustrezno specializacijo, sicer mu Zdravniška zbornica ne podaljša licence za delo. - Glede na to, da splošnih zdravnikov na splošno primanjkuje ali je ta pojav prisoten tudi v Izoli in kako sta se ga lotili? - V ZD Izola trenutno s kadri nimamo problemov. Težave, ki se občasno pojavljajo zaradi problema dostopnosti do zdravstvenih storitev, izhajajo iz majhnosti ZD Izola. Sedaj imamo po pogodbi z ZZZS tri programe za splošne zdravnike. Ko iz kakršnega koli razloga ni enega splošnega zdravnika, se to že zelo pozna, ko ni dveh, je stanje kritično. Vendar tu se pač ne da nič narediti, zdravstvena mreža pokritosti s splošnimi zdravniki je pač takšna in mi nanjo ne moremo vplivati. Kljub temu bomo pridobili pogodbeno še kakega splošnega zdravnika, da pokrijemo daljše odsotnosti, čeprav nam zdravstvena zavarovalnica tega ne priznava in plača. - Pripombe so na organizacijo dela. Kaj delate kaj v tej smeri? - Organizacija dela je optimalna in edina možna. Kot sem že povedal, problemi izhajajo iz velikosti zdravstvenega doma. Ko je en zdravnik npr. na specializaciji in drugi zboli, ostane v hiši samo en zdravnik. Bolnikov in bolezni pa je zmeraj enako. To je realnost situacije in standard družbe, v kateri živimo. Več strokovne pokritosti ne moremo nuditi. - Kako pa boste »disciplinirali« oz. »bontonizirali« zdravnike, ki jim discipline in bontona manjka? - To so preveč pavšalne obtožbe. Zdravniki so v prvi vrsti za svoje delo odgovorni Zdravniški zbornici. Odgovarjajo tako po strokovni, kot po etični plati in so zavezani Hipokratovi zaprisegi. Področje discipline in bontona pa je individualna kategorija, težko je merljivo in določljivo. Kot direktor lahko etično vedenje spodbujam, ne morem pa ga uvesti s palico ali pravilnikom. Menim pa, da večine zdravnikov vendarle ni potrebno učiti niti discipline, niti bontona. Prepričan sem, da je večina mojih kolegov visoko etičnih in moralnih. - Vemo,da je bil v času vašega direktovanja Zdravstveni dom finančno saniran. To je seveda pohvalno a hkrati tudi vabljivo za tiste, ki bi radi prišli na to mesto. Mislite, da imajo te pripombe tudi kakšno politično ozadje? ZD Izola je saniran že 3 leta. Od začetnega primanjkljaja, 57 milijonov sit leta 2002, je bilo lani 27 milijonov presežka. Legalno in legitimno je da si lahko vsak državljan RS prizadeva, če si to želi, da bi bil direktor ZD Izola. Politična ozadja bolj slabo poznam, ker sem pred enim letom zamenjal »politiko« ,za » pot zdravja-parenza- - V nepodpisanem pismu enega od kandidatov za vaše mesto je trditev, da ste pohiteli z novim imenovanjem še pred iztekom prvega mandata, ker ste se bali izida volitev. Kako bi odgovorili na to? - Jaz nisem pohitel z imenovanjem novega direktorja, ker j e imenovanje direktorja v pristojnosti Sveta zavoda in ne moja. Lokalnih volitev se nisem bal ampak veselil in to iz vsaj dveh razlogov. S tem se je realizirala moja želja po prenehanju udejstvovanja na političnem parketu. Hkrati pa sem pričakoval izvolitev kolega zdravnika dr. Klokočovnika za župana, kar bo omogočilo, da skupaj še izboljšamo izolsko zdravstvo. Lahko pa vseeno navedem potek imenovanja, da ne bo očitek obvisel v zraku. - Mandat direktorja je prenehal 26.06.2006. - Na 7. seji zavoda 8.3.2006, sprejet sklep o objavi v Uradnem listu in Primorskih novicah. - Na 8. seji sveta zavoda 6.4. 2006 sprejet sklep o imenovanju - Občinski svet Občine Izola na svoji 31. redni seji dne 18.5.2006, sprejme soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Izola. - 26.5.2006 prejmemo sklep o imenovanju direktorja ZD Izola iz Občine Izola - Novi, stari direktor nastopi funkcijo 27.06.2006 Iz zgoraj navedenega sledi, da je bil cel postopek izpeljan v zadnjih možnih rokih, torej ravno obratno od očitka o hitenju. Lokalne volitve pa so bile šele jeseni. Na koncu bi se rad javno opravičil vsem, ki so imeli v naši hiši kakršne koli težave in prosim, da se z morebitnimi problemi obrnejo osebno name. Še naprej se bomo trudili probleme reševati v obojestransko korist in veselje. Predvsem pa vam želim vsem skupaj čim več zdravja ODHODKI / PRIHODKOV 30 -2 O -30 -4 0 no«. in malo obiskov pri nas. (ur) Velikonočni prazniki v S starim papirjem do znamenju pirhov in starin TABORJENJA Velikonočni prazniki prihajajo, hotelirji že rezervirajo prenočišča za številne mlade in starejše jadralce, ki prihajajo na dve regati, izolski Spring Cup in portoroško Velikonočno regato. Tisti, ki imajo raje kopno pa se že pripravljajo na 3. mednarodni velikonočni sejem starin in običajev, poimenovan USAKE ŠČIAT, ki se bo zgodil v soboto 7. aprila. Od 9. do 19. ure bo na Manziolije-vem trgu in v okolici: bolšji sejem starin, antikvariat knjig, razstava restavriranja lesa, razstava pirhov in velikonočnih okraskov, nagrajevanje najlepših pirhov in ljudska glasba. Organizator prodajalcem starin zagotavlja: brezplačno stojnico, brezplačno parkiranje in brezplačno kosilo. Prav gotovo se bodo številnim »poklicnim« udeležencem takšnih prireditev spet pridružili tudi nekateri domačini, saj marsikatera hiša na podstrešju skriva zanimive starine, ki bi jih bilo vredno razstaviti in celo prodati. Kdor bi rad sodeloval na sejmu mora pač telefonirati v knjigarno Libris v Koper (izolska knjigarna je zaprta) in se dogovoriti kakšno stojnico potrebuje. Nekatere pa bo zamikalo tekmovanje za izbor najlepšega izolskega pirha. Nekateri »lepotci« so že od včeraj na ogled v Wine baru Man-zioli oziroma v razstavnem prostoru palače Manzioli. 4, /x WINE BAR MANZIOLI _ ' Izola, Manziolijev trg 5 05/61 62 137, 031/738-947, matej.zaro@sioi.net VINO IN GLASBA Vinarska družina Žaro vabi na prijetne večere ob izbrani kapljici priznanih vinarjev iz Istre in drugod. In nikoli ne veste, če se ob večerih ne bo oglasil zvok klavirja. Pa še to: pri nas lahko uporabite IZOKARTICO Taborniki rodu Jadranskih stražarjev iz Izole pripravljamo v sodelovanju z Občino in Komunalo Izola že PETO AKCIJO ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA in družabno tekmovanje FOTOORIENTACIJO, ki bo v soboto 31. MARCA od 9 do 14 ure z zborom v izolskem Mandraču - vhod v Verdijevo ulico in Manzolijev trg. IZPRAZNITE KLETI IN POMAGAJTE NAM OSREČITI OTROKE, SAJ BO IZKUPIČEK NAŠE AKCIJE NAMENJEN ZNIŽANI TABORNINI ZA POLETNE RADOSTI OTROK V NARAVI! Vzporedno bo potekala tudi FOTOORIENTACIJA, družabno tekmovanje odprto vsem osnovnošolcem in srednješolcem, tabornikom in netaborni-kom. Naloga je preprosta: S pomočjo namigov je treba prehoditi določeno pot po izolskih ulicah. Starost in spol članov skupine ni pomembna, lahko je mešana skupina, saj je poudarek na druženju in zabavnemu načinu preživljanja časa. Ekipe so 3-članske (tabornik + 2 prijatelja /sorodnika). Na startu bodo ekipe dobile startni list, kjer so namigi za prepoznavanje KT-kontrolnih točk, kjer ekipa rešuje razne zabavne naloge za katere dobi točke. Poudarek torej ni na znanju temveč na spretnosti pri reševanju nalog. Pomembna je iznajdljivost in seveda dobra volja. Ne tekmujemo na čas. Bolje ekipe rešijo naloge, več točk dobijo za kar bodo simbolično nagrajene. Obvezna oprema je dobra volja. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Ekipe se bodo podale na progo med 10 in 12 uro iz Manzolijevega trga. Startnine NI! Kaj še čakaš, zberi skupino prijateljev in pridi, ZABAVNO BO!!!! Za prijave (najavo vaše udeležbe) in informacije pa se lahko obrnete na elektronsko pošto ziva.babic@guest-arnes.si, vilette_cibej@hotmail.com ali na 040/842-124 (po 14 uri) ali pa nas lahko obiščete v naših prostorih v sklopu športne dvorane v Livadah ob O.Š. Livade vsak petek od 19:30-20:30. V želji po čimbolj številčnejši udeležbi, vas lepo pozdravljamo, Z naravo k boljšemu človeku! Taborniški pozdrav, Starešina rodu Bojana Baričič 1 Mùller Talne Obloge 041 I Izolani smo tudi pravi borci Nogomet 3. SNL - ZAHOD Izola Argeta - Adria 0:1 (0:0) IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 80, sodnik Sagrkovič (Vrhnika). Strelci: 0:1 -Ferfolja (63). Izola Argeta: Bole, Zupan, Grabar (od 60. Dulič), G. Pahor, Mehič, Vučkovič, Zebec, Ostojič, Bašanovič, Gavrič (od 46. Gerič), Čatič. Tener: Ivan Patarič. Adria: Šturm, Turel, Stojanovič, Sardoč, Du-kič, Žigon (od 45. Saksida), Ferfolja, Černe (od 92. Klančič). Žibernik (od 75. Nemec), Klančič, Budihna. Trener: Darko Gulin. Rdeči karton: Budihna (80) V prvem domačem spomladanskem nastopu so sicer Izolani prikazali dopadljivo igro, a so na koncu ostali praznih rok. Že v njihovem prvem napadu je imel Bašanovič po predložim Zebca obetavno priložnost, a je z glavo meril previsoko. Po ure zatem je imel enako možnost za zadetek gostujoči branilec Dukič, a je bil tudi on nenatančen. Domačini so sicer imeli imeli ves prvi del pobudo, a si drugih resnejših priložnosti niso pripravili. V uvodu nadaljevanja so maloštevilni gledalci že videli žogo v mreži Adrije. Šurm namreč ni uspel zadržati žoge po Bašanovičevem strelu, a je goste rešila vratnica. Vstop Geriča v drugem delu se ni obnesel, saj je ta po petih minutah nadaljevanja zastreljal dosojeno enajstmetrovko po prekršku Šturma nad Ča-tičem. Kmalu zatem so gostje, ki so na svoje priložnosti čakali zlasti v protinapadih, eno od teh tudi izkoristili. Grabar je kot zadnji domači igralec povsem zgrešil žogo. Do nje se je dokopal Ferfolja in zatem z zadetkom kaznoval Grabarjevo napako. Domači so si prizadevali izenačiti, a so bili kljub številčni prednosti v zadnjih desetih minutah v svojih poskusih neuspešni. BV Fort,- Piran : Avtoplus K. 3:1 (1:0) PIRAN, Stadion pod Obzidjem, gledalcev. 200, sodnik Podgoršek. Strelci - 1:0 Tosič (45), 1:1 A. Baruca (59), 2:1 Batista (68), 3:1 Kefert (82). Fort. Piran: Paal, Zajc, Tosič, De Lucia, Gu-dič, Gunjač (od 87. Tajroski), Pirc, Palamar (od 84. Zelinčevič), M. Peršič, Batista (od 77. Vranješ), Kefert. Trener: Miloš Breznikar. Avtoplus Korte: Sirotič, Mehilli (od 42. Deigiusto), Močnik, Stopar, Marjanovič, Čendak, Kapun, D. Begič, T. Baruca (od 84. Mujkič), Breč, A. Baruca (od 65. Brdar). Trener: Aljoša Čotar. V razburljivem derbiju so imeli domačini v prvem polčasu rahlo pobudo in ob izteku so po prostem strelu Manuela Peršiča zadeli prek Tosiča. V nadaljevanju je bil v 53. minuti, zaradi zbijanja žoge z golove črte z roko, izključen Marjanovič, Sirotič pa je obranil drugo, ponovljeno enajstmetrovko. Kmalu zatem je iz protinapada izenačil Arne Baruca, a so Pirančani po napaki obrambe gostov natanko sredi polčasa dosegli drugi gol. Že minuto zatem je moral z igrišča drugič porumeneli domačin Pirc, ki se mu je v 73. minuti pridružil se drugi Kortežan Močnik. Več prostora je izkoristil Kefert, ki je iz protinapada postavil končnih 3:1. NR Futsal IZOLA:ŽELEZNIKI 9:7 (3:5) Športna dvorana Izola, gledalcev: 300, Sodnika: Jež, Avramovič, Delegat: Bernjak Strelci: 0:1 Kejžar (6), 0:2 Kejžar (8), 0:3 An-dreevski (9), 0:4 Kejžar (12), 0:5 Radanovič (14), 1:5 Komprej (18), 2:5 Komprej (19), 3:5 Hasič (20); 4:5 Hasič (21), 4:6 Ivkovič-ag (32), 5:6 Janjič (34), 6:6 Hasič (36), 7:6 Janjič (38), 8:6 Zaič (38), 8:7 Andreevski (39), 9:7 Janjič (40). Izola: Rupnik (v), Zaič, Janjič (k), Ivkovič, Umer, Hasič, Mihajlevič, Aščič, Sleme, Kom-grej, Stampfer (v), Šarkanj, Trener: Stanko Zunič Izolani so v lepo popolnjeni dvorani svoje Ri-bare razveselili z zgodovinskim preobratom, kakršnem na slofutsal parketih še nismo bili priča. Gostje iz Gorenjske so namreč na krilih Borisa Kejžarja (3 goli) v 14. minuti že vodili z neverjetnih 0-5, a so domači še do polčasa z zadetkoma Kompreja in Hasiča znižali na 3-5. V drugem delu pa jim je v uspel popoln preobrat - Hasič je dodal še dva zadetka, enako je storil Marko Janjič in gostje so Obalo zapustili sklonjenih glav, v zgodovino pa so se zapisali kot ekipa, kateri je uspelo zapraviti neverjetno prednost petih zadetkov! Rokomet 1. B SRL - moški Dol Hrastnik - Istrabenz plini Izola 37:26 DOL PRI HRASTNIKU - Dvorana Dolanka, gledalcev 200, sodnika Arh, Pajič. IP Izola: Čuk, Radojkovič, Muha, R. Go-mezelj, Stepančič, Kleva, Gregorčič, Čosič, Dolenc, Fidel, Slamnik, Volk, Redžič, Kljun. Trener: Uroš Zavrtanik. Kot kaže so gostovanja izolski ekipi letos šibka točka, saj so zadnjo zmago v gosteh dosegli v šestem krogu. Visok poraz sicer ni odraz razmer na igrišču. Dobršen del prvega polčasa so se namreč Izolani dobro upirali močnejšim domačinom in občasno celo vodili za nekaj golov. Ob koncu prvega dela pa so si gostitelji z nekoliko boljšim nastopom priigrali minimalno prednost. To so v nadaljevanju še stopnjevali, tudi s pomočjo sodniških odločitev v škodo Izole, ki ni več zmogla obrniti rezultata v svojo korist. BV KICKBOXING USPEH IZOLANOV NA TURNIRJU ZA DP Pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije je bil v nedeljo, v Zagorju 1. turnir državnega prvenstva v kickboxingu, v disciplinah semi in light contact za vse starostne kategorije. Na tekmovanju je bilo prisotnih 184 tekmovalcev iz 15 klubov, med njimi tudi člani KBV KiTiz Izole. V semi contactu, v kategoriji pionirjev, do 145 cm je 1. mesto osvojil Anže Zajc. Do 155 cm je 3. mesto pripadalo Jaki Hudalesu. V perspektivni ligi do 70 kg pa je zmagala Anja Hudales. Tu je v kategoriji članov, do 75 kg osvojil 3. mesto Jaka Soba. V mladinski kategoriji do 63 kg sta se v finalu srečala Tomi Pečar in Andrej Skergat, ki je na koncu tudi zmagal. Do 71 kg je 2. mesto pripadajo Niki-ju Pečarju. V članski konkurenci je v kategoriji do 74 kg zmagal in prevzel vodstvo na lestvici Andrej Vindiš. Do 79 kg je 2. mesto osvojil Mirzed Vukalič, v kategoriji nad 94 kg pa na lestvici sedaj vodi Raniš Smajlovič. POGLED S STRANI ■ » piše: Jt Žarko Kovačič Prvoligaši so pred koncem rednega dela prvenstva. Prav zadnje kolo bo postavilo ekipe na zaslužene pozicije. Preteklo kolo je zopet pokazalo, da ni več sigurnih favoritov. Velenjčani so zopet premagali Celjane, Koprčani so se namučili v Trbovlju, še najlažje je bilo Hrpeljcem proti Ribnici. Zanimivo je v spodnjem delu lestvice in kar težko je koga že sedaj odpisati. Realno je pričakovati, da bodo Celjani štartali iz prvega mesta, borba za drugo mesto pa bo med Cimosom in Gold Clubom, v soboto v Kopru. Velenjčani bodo v zadnjem krogu prosti, ob zmagi Hrpeljcev ostajajo četrti, ob zmagi Cimosa bodo tretji. Prav Hr-peljci so tisti, kateri so se prebudili pravi čas in tudi s četrtega mesta bodo zelo nevarni. Načeti Celjani so vedno bolj neprepričljivi, za novi naslov se bodo morali krepko potruditi. Veliko očitkov leti na trenerja, vendar se morajo sprijazniti z realnostjo. Tudi ostale ekipe so veliko vložile v kader in razlika se manjša. V light contactu sta v finalu nastopila dva Izolana. V kategoriji mladincev do 63 kg Andrej Škergat in Tomo Pečar. Tokrat je Pečar stopil na najvišjo stopničko, Škergat je tako osvojil 2. mesto. V perspektivni ligi članov, do 75 kg je nastopil Jaka Šoba, ki je osvojil 2. mesto. V članski kategoriji do 79 kg je 2. mesto osvojil Mirzed Vukalič. Posebej je treba omeniti zmago najmlajšega izolskega tekmovalca Zajca, ki se je za vstop v finale moral prebiti skozi tri predkola. V finalu ga je čakal nasprotnik Gregorič iz Nove Gorice, a je tudi tega premagal in tako zasluženo in na veliko presenečenje vseh osvojil 1. mesto. (B.K.) Namizni tenis V soboto in nedeljo je v Vrtojbi potekalo ekipno finale za kadetinje, kamor se je uvrstilo osem najboljših ekip iz predkvalifikacij. Izolanke so v predtekmovanju dvakrat izgubile in enkrat zmagale kar jih je pripeljalo v razigra vanj e od 5 - 8 mesta. V nedeljo so tesno s 5:4 premagale Kajuh (U) in Kemo iz Puconcev ter osvojile končno 5 mesto. Za dobro igro velja pohvaliti Majo Grizelj, Urško Bernetič, Vito Vatovec in Laro Zakrajšek. ŠPORTNI VIKEND ROKOMET - 1. A liga članice: Izola - Kočevje (rokom, dvorana, sobota ob 18.00) ROKOMET - 1. B liga člani: IP Izola - Pekarna Grosuplje (rokom, dvorana, sobota ob 20.00) NOGOMET - 3. liga zahod: Roltek Dob - Izola Argeta (Dob, sobota ob 16.00) Avtoplus Korte - Kamnik (Malija, nedelja ob 16.00) Vedeti pa moramo, da bodo v razigra-vanju odločale »malenkosti« in tu so Celjani še vedno najmočnejši. Tudi B ligašem se izteka prvenstvo. Še dober mesec in vse bo znano. Ostaja še nekaj neznank, kdo bo napredoval in kdo izpadel? Mi se žal oziramo proti dnu, poraz v Hrastniku je stvari še dodatno zapletel. Razjezila nas je zmaga Gorišnice, katero smo mi premagali. Še bolj čudi, da so premagali Maribor, ki resno razmišlja o napredovanju. Izolani v tem kolu gostijo Grosuplje, v naslednjem kolu gostujejo v Novem Mestu, sledi domača tekma proti Termu in kot zadnje gostujejo v Radečah. Tudi ostala kandidata za izpad, Gorišnica in Dobova, nimata prav lahkega razporeda in Izolanom morda tudi uspe. Kdo je najbližji izpadu bo znano že po dveh kolih. Normalno je, da so tudi porazi sestavni del vsakega športa, vendar bi izpad pomenil velik korak nazaj, tudi zaradi okrogle obletnice. Vse se začne in konča pri denarju in tega že nekaj časa ni prav veliko, rezultati so pač kar so. Morda smo nekoliko preveč pričakovali od sosedov iz Kopra, njihova igralska pomoč je daleč od želene kvalitete. Končno pa, imeli smo tudi sami dobre igralce, a je žal samo kemija že dolgo časa preslab magnet. AM n r «TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! «o-—-A AMTC d.0.0. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Jadranje Košarka Generalka pred Velikonočno regato Jadralni klub Pirat je uspešno izpeljal Spomladanski pokal, tradicionalno regato namenjeno urjenju jadralcev pred pomembnimi prihajajočimi tekmovanji. Na dveh regatnih poljih so se odvijali zanimivi obračuni v petih jadralnih razredih. Divje vode je med optimisti najuspešneje krotil Domen Stepančič iz izolske Burje, ki je krmilo sukal spretneje od drugouvrščenega Koprčana Eneja Kocjančiča in Avstrijca Lukasa Hussmana. Od drugih bolje uvrščenih Izolanov je bil Klas Kaligarič 5-ti, Ren Kaligarič 7-mi (oba Olimpie), Urška Košir (Burja) 10-ta, Simon Laganis 11-ti, Gal Švare 12-ti (oba Olimpie), Tim Podlogar (Burja) pa 16-ti. V konkurenci kadetov je bila najbolj urna Urška Kraševac iz ŠD Piran, tokrat boljša od Gregorja Guliča iz koprskega Jadra in Marka Radmana iz Burje. Manj kvalitetna je bila predstava razreda Evropa. Po odhodu Tine Mrak iz nekoč olimpijskega enoseda, Andrej Grahor ne dobi prave konkurence. Podobno enolični so bili tudi rezultati v razredu Laser 4.7. Še lani reprezentant v Optimistu Andraž Gulič je zmagal s serijo prvih mest, Jakob Božič (Burja) je v cilj prišel štirikrat drugi, Ptujčan Uroš Judež pa prav toliko krat tretji. V konkurenci šestih dvosedov 470 sta v zmagovalnem slogu najvišjo stopničko zavzeli sestri Černe, medtem ko se je preostali del flote s progo kosal bolj izenačeno. Burjaša Mikulin in Prinčič, ki imata za seboj že kar nekaj morskih milj, so nabrane izkušnje v Portorožu popeljale do drugega mesta ter štirih točk prednosti pred tekmicama iz Se-sljana Komatar-Cararo. Tekmovanje radialov se je prav tako končalo brez večjih presenečenj. Slavil je Piratovec Luka Domijan pred Batističem (Burja) in Valičem (Jadro Koper). Nenazadnje se je Pirat izkazal kot dober gostitelj še za številčne dvosede Fireball, razred namenjen predvsem rekreativno-tekmovalni populaciji. V štirih razburljivih obračunih sta se najbolje ujela flokista, ki sta združila moči le ob tokratni priliki; do zmage je pri-krmaril je Aljaž Jadek, nekdanji flokist Tomaža Čopija, z asistenco Željka Planinšiča na trapezu, sicer nekdanjega svetovnega mladinskega prvaka v razredu 470. Druga najbolje pripravljena na sezono sta Barbara in Srečko Jadek (JK Olimpie), ki sta tako kot lani priplula na drugo mesto, na zmagovalni oder pa sta bila kot tretja vpoklicana Sleko-vec-Mackota oziroma naveza klubov Olimpie in Pirat. Naslednje srečanje na domačem morju bo že prihodnji vikend na Koper cup-u, kjer se bodo olimpijski Laserji, tandemi v 470 ter krmarji prehodnega razreda Laser radiai med seboj še zadnjič spoprijeli pred izolskim Spring cupom, na koledarju kot vedno za Velikonočne praznike. Takrat bo ponovno zaživel tudi Piranski zaliv z Velikonočno Nokia regato, ko naj bi portoroški konec morja pobelilo več kot 300 jader optimistov. JADRANSKA LIGA 1996/97 V soboto, 24.3. 2007, je Postojna gostovala 6. krog Jadranske lige za košarkarje letnikov 1996/97. Rezultati: Postojna ; KK Koper - 27:23, Izola : ŠD Koš - 53:26, Izola : KK Koper - 39:38, Igralci KK Izola so igrali prvo tekmo proti SD Koš. V 1. tretjini (19:9) sta bila glavna strelca Tine Černač (11) in Jakob Majerič (8), v 2. tretjini (33:11) Jani Jerman (6), Martin Mittendorfer (4), Miha Podobnik(2) in Damian Sterchi(2). V 3. tretjini pa so si naši priborili še dodatnih 20 točk (Majerič 6, Černač T. 5, Mittendorfer 5, in Podobnik 4). K zmagi so s hitrimi podajami pripomogli tudi Ramon Babič, Meta Černač, Sebastian Markežič in Demian Mavrič. Druga tekma proti ekipi KK Koper je bila veliko bolj napeta. Nepiskani prekrški in koraki Koprčanov so privedli do nervoze med našimi igralci, tako da je prišlo do preobrata rezultata (22:24). V 3. tretjini so bili vseskozi v tesni prednosti koprski košarkarji. Bistvenega pomena je bil koš za dve točki, ki ga je zadel Tine Černač v zadnji minuti tekme. Ta je Izolane zopet povedel v vodstvo in do zmage 39:38 »Saj ni važno, zmaga je naša!« so rekli mladi izolski košarkarji, ki jih je skozi celo tekmo miril in bodril trener Mladen Terzič. Finale Jadranske lige za naslov prvaka v kategoriji 1998 in mlajši, ter letnik 1996/97 bo potekalo v telovadnici OŠ Livade v Izoli v soboto, 07. aprila 2007, s pričetkom ob 9.00 uri. Lestvica :1. Izola 12-23,2. Postojna 12-22,3. Koper mladi 12-20, 4.P.Brezec Dutovlje 12-18,5. Portorož 12-16,6. Koš Koper 12-15, 7. Novigrad 12-12. (J:M.) O.Š Vojke Šmuc področni zmagovalec V torek 20.03 je v Sežanski dvorani potekalo področno šolsko tekmovanje v košarki za letnike 1994 in mlajše. Izolo so zastopali košarkarji osnovne šole Vojke Šmuc. Izolani so prvo tekmo proti O.Š Lucija začeli zelo motivirano in na začetku pobegnili za neulovljivo razliko, ki so jo do konca tekme samo še povečali. V drugi tekmi proti ekipi O.Š. Sežana so naši prikazali nekaj res lepih akcij in tudi to tekmo, kot prvo dobili z visokih 22. točk razlike. Kot zmagovalci skupine so se pomerili z drugouvrščenim moštvom iz druge skupine O.Š. Dušana Bordona iz Kopra. Za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje so potrebovali zmago, za prvo mesto pa je bila potrebna razlika 41 točk. Od prve sekunde so z agresivno igro onemogočili nasprotnika in razlika se je stalno večala. Tudi na tej tekmi smo videli nekaj atraktivnih potez, predvsem pa so prikazali dobro tehnično znanje in si prigarali 47 točk razlike, ter se zasluženo veselili prvega mesta in uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Za naslov področnega zmagovalca je zaslužno vseh 12. igralcev, ki so stopili na parket. Za O.Š. V.Šmuc so igrali: Černač N., Špoljarič T„ Novak A. .Dvorski D., Cerkvenik T„ Skočir K., Volk P., Blaževič L, Koradin D., Kocjančič J., Mittendorfer M. in Černač T. O.Š V.Šmuc : O.Š Lucija 37 :15 /O.Š V.Šmuc : O.Š.Sežana 46: 24 / O.Š V.Šmuc: D. Bordon 63:16 (V.J.) 5%šs£et ROKOMETA V IZOLI Piše: Žarko Kovačič Demšarjev memorial-sodpiki: Žarko Kovačič, Silvo Stefančič, Dušan Salmič, Vladimir Tul Osemdeseta leta prinesejo spremembo, izvršni odbor za novega predsednika kluba imenuje MIRA BORNŠKA. Delovanje kluba je zelo aktivno, prvi rod »pravih« rokometašev se poslavlja. Članska ekipa nove moči pridobiva iz mlajših selekcij. Dobro delo jih popelje v finale mladinskega prvenstva. Zasedejo res zadnje mesto, vendar pa PUŠPAN, BRŽAN, GAZIČ, SANDI RADOLOVIČ resno »ogrožajo« standardne člane prve ekipe. Članska ekipa zelo uspešno štarta v ligi in po prvem delu tudi vodi na lestvici. V drugem delu prvenstva ekipa ni več tako uspešna, nekaj tekem izgubi z golom razlike in zasede sedmo mesto. Nova sezona 84/85 se začne z gostovanjem v Nemčiji. Ekipa Rehaua povabi Izolane na sto letnico njihovega športnega društva. Ekipa odpotuje okrepljena, saj sta v klub pristopila brata POKLAR, IGOR in BRANE. JI mšjjm W-f filili mjmm Klub uspešno organizira Demšarjev memorial, pionirski turnir na katerem že tedaj nastopajo kasnejši prvoligaši (Pungartnik, Jeršič). Tekmovalni sistem razdeli Slovenijo na vzhod in zahod. Priprave na prvenstvo so zelo aktivne, ekipo pa še dodatno okrepita Sevničana TONE BARIČ in JANEZ PAVČNIK. Izolani zelo suvereno odigrajo prvenstvo brez poraza in napredujejo v enotno slovensko ligo. Izolsko rokometno igrišče je že tedaj slovelo kot zelo vroče. Izolska publika je kar nekaj krat »nagradila« sodnike z dežniki in jih prisila k »hitrim umikom« v slačilnico. Nagrada za osvojeno prvo mesto je bila tudi gostovanje v Franciji. Trije nepozabni dnevi, bivanje pri igralcih in njihovih družinah je še dodatno poglobilo odnose. Najtežji je bil povratek in slovo, kar nekaj igralcev so Francozinje »zaplenile«. Na turnirju smo spoznali nove prijatelje iz Rehaua, mesta na nemški tromeji. V sezono 83/84 klub štarta z pokroviteljem, mariborsko Jeklotehno. Velika pri-dobitevpri kateri je sodeloval SLOBODAN DRAŽIC, igralec in član kluba. Rokometna ekipa mladinci 1979/80: Zgoraj: Čuk, Koren, Radojkovič, Kleva, Božič, Rota, Rihter, Toth, Franca, Ropotar. Spodaj: Pegan, Komac, Radolovič, Bonača, Štader, Andrijašič. Ekipa se nemškim prijateljem predstavi v lepi luči, pri tem pa smo spoznali tudi zlatega olimpijca Lazareviča, ki je treniral v sosednjem kraju. Tudi v Nemčiji so igralci imeli »probleme« z tamkajšnjimi dekleti in povratek je bil težak.Tudi drugače smo naše gostitelje presenetili, z slivovko in refoškom. Vrnili so nam v njihovem stilu, z obiskom največje pivovarne v regiji. Sezona 84/85 je bila povprečna. Izola je počasi izgubljala korak s Slovenijo saj je večina ekip že premogla športne dvorane. Našim v jesenskem delu prvenstva še gre, zima pa naredi svoje. Najbližja športna dvorana je bila v Umagu, šolske telovadnice pa razen bazičnih priprav niso nudile nič več. Čedalje večja želja po pokritem prostoru pripelje do razmišljanj o strehi nad obstoječim igriščem. Prvaki II. Slovenske lige zahod 81/82 Zgoraj: Bomšek, Benulič, Zavrtanik, Benčič, Ujčič, Rota, Barič, Čuk, Kovačič Spodaj: Ropotar, Radojkovič, Antonac, Pavčnik, Bizjak, Matijaševič. Dajmo naši Vrtec na 4. Sejmu dobrote v Vidmu V nedeljo 18. marca so v Vidmu (Italija) organizirali 4. mednarodni “Sejem dobrote”. Povabili so predšolske in šolske otroke iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Osnovni cilj projekta je: spodbujanje srečanj med narodi in privzgajanje načela, da morajo iti zakoni ekonomije in zaslužka z roko v roki z zakoni človeških vrednot ter solidarnosti med narodi in kulturami. Naš vrtec sodeluje v projektu že vsa štiri leta. Z aktivno udeležbo v takih in podobnih dobrodelnih akcijah želimo otrokom “približati” pomen besede “revščina”, “živeti v pomanjkanju” ... Odrasli imamo veliko možnosti in načinov, da pomagamo revnim, bolnim, lačnim ... Kaj pa otroci? Preko projekta “Sejem dobrote” lahko! Otroci so skupaj s starši pobrskali po svojih igračah in poiskali obrabljene igrače, prebrane knjige, okrasne predmete ... in jih prinesli v vrtec. Nabralo se je veliko zanimivih igrač in marsikatero bi z veseljem obdržali v vrtcu. Vendar smo vsi vedeli, čemu so namenjene vse te igrače. V nedeljo zjutraj smo jih skrbno naložili na avtobus in se odpeljali na sejem v Videm. Tam nas je čakala stojnica. Skupaj z otroki in starši smo zložili igrače in prodaja se je že pričela. Otroci so brez težav postali pravi prodajalci Tudi izolski vrtec je proslavil 50 let EU S pričetkom koledarske pomladi smo v našem vrtcu pripravili prireditev Pozdrav pomladi, s katero smo pričeli niz dogodkov, s katerimi bomo obeležili SO.obletnico podpisa Rimske pogodbe. Prav na dan obletnice, 26. marca smo strokovne delavke zbrale otroke iz oddelkov II. paviljona enote Školjka ter simbolično upihnili svečke v znak prijateljstva, se objeli in zapeli Mi se imamo radi. Na kratko smo jim predstavile dogodke izpred SO.let, ko so se pomembni možje zbrali v Rimu in se dogovorih, da se bodo zavzemali za združitev evropskih držav, da bodo njeni prebivalci živeli v miru in sožitju. s Up® ? Otroci so nato naštevali evropske države, ki jih poznajo in verjemite, poimenovali so jih mnogo. Ostale pa bodo spoznavali postopoma, saj bo naš projekt »Pomladni dan v Evropi« potekal do 30.junija. V tem času bodo podrobneje spoznali 10 držav preko pravljic oz. pesmi, instrumenta in tipične jedi. Že ta teden bo prva jed na jedilniku. Material o državi, ki ga bodo otroci zbirali preko različnih medijev, bomo ustrezno razstavili, da bodo vsem na ogled. (Ksenija Dujec) igrač. Hitro so usvojili “italijanski jezik tega dne”: “3 euro, 2 pezzi per 1 euro, grazie, prego ...” Z izkupičkom dneva smo bili zelo zadovoljni in ponosno smo ga predali predstavniku Unicefa. Zahvalil se nam je za naš prispevek in nam podelil mednarodno priznanje za sodelovanje. Povedal nam je, da je letošnji izkupiček sejma namenjen otrokom žrtvam vojne v Sudanu. Utrujeni, pa vendar z občutkom, da smo tudi danes nekaj koristnega naredili ter z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo, smo se vrnili v Izolo. Maja Kodarin PTT’s NOT DEAD 0 prometu v mestnem jedru Imam tri vprašanja glede varnostno-prometneproblematike v starem mesntem jedru: 1. Dostop do Ljubljanske ulice iz Sončnega nabrežja, ker je sedanja ureditev dostopov z barijeramij urejana tako da ima invalidski ali otroški voziček in kolesa, onemogočen dostop do lokalov v Ljubljanski ali Koprski ulici, ker je tam parkirano kakšno vozilo, ki nima ničesar z dostavo in to čez cel dan marsikdaj tudi ponoči. Plezanje z vozičkom ali kolesom na pločnik in potem spet iz pločnika ni tako enostavno. Oseba ki je to sedaj uredila ali tam ne hodi ali pa nima osnovnega pojma kako naj bi to bilo urejeno. Naj se enkrat v dopoldanskem času med malico sprehodi tudi mimo Ulice ob stolpu, pa bo videla kakšna je trenutna situacija. Občinski redarji pa tudi ne urgirajo, ker sami tam večkrat parkirajo svoj službeni avtomobil neglede na to, da tam nimojo nobene dostave. V prilogi vam pošiljam tudi fotografijo. Imam pa ji na zalogi še nekaj, (doba uporabnih mobitelov) 2. Drugo kar me muči pa je problem vlomov - ropov v lokale. Komandirja PP Izolabi rad vprašal, koliko je bilo v lanskem letu vlomov ali poskusov vlomov, in koliko so jih uspešno rešili, ter če se mu to zdi problem in kaj je ali bo ukrenil glede tega. Obenem bi ga spomnil da smo mu jeseni 2006 dostavili izjavo s podpisi vseh lokalov iz teh dveh ulic z zahtevkom po večji preventivni kontroli tudi ponoči. Moram priznati da so vsaj 14 dni po zahtevku bili opaženi policaji tudi v notranjosti mestnega jedra. Obenem bi ga obvestil da se z odgovorom, da se bo treba na to navaditi in da oni ne morejo ukrepati ne morem nikakor sprijazniti. Prav tako se ne strinjam z nočno ureditvijo poslovanja PP izola, ker če se kaj zgodi je treba poiskati pomoč v bližnjem Kopru in intervanjcski čas iz Kopra do Izole pa tako vsi približno poznamo, da ni prav hiter. 3. Strojno čiščenje Ljubljanske ali Koprske ulice se izvaja z enako itenzivnostjo kot v prejšnih letih, enkrat ali dvakrat na leto. Letos se to še ni zgodilo in tudi ne bo potrebno vsaj po besedah osebe odgovorne za organizacijo ribiške noči, saj bo ta potekala samo na Lonki. Tako da se jim ne bo treba matrat po teh majhnih zakotnih (polulanih) ulicah s tako velikimi stroji. Na koncu pa še vprašanje bolj za šalo kot zares: Ali bi tudi meni lahko znižali najenino za lokal, saj sem sam po sebi neke vrste umetnik, prav tako imam v lokalu par slik na stenah, vina še ne prodajam ker ga ne pijem, bom pa začel če bo to kaj pomagalo in tudi kakšno nepremičnino bom prodal pa čeprav v sosednji državi. Matic K. ALI SE OBLAST LAHKO ZAVARUJE PRED SAMO SEBOJ? PREMIŠLJEVANJ A?-ODGOVOR? Ko sem prebral ta članek, vam moram priznati - dragi moji- se me je dotaknil v dno mojega, z previsokim pritiskom obremenjenega, srca. Šele po močni, dvojni dozi Baldrijanovih kapljic, po treh tabletah Persena, po 2 litrih pomirjevalnega čaja in po več kot polurnem točenju pravih, originalnih krokodilovih solz, sem, končno, le prišel toliko k sebi, da sem vprašal ženo:«Ali si prebrala članek g. Mefa?« »Sem, joj, nesrečni ljudje, ubogi naivni oblastniki, saj ne vedo, kaj jih čaka!« Tudi njo je članek močno prizadel, ubogo revico! Da, da, res, ubogi ljudje, kako se mi smilijo, tisti naivni, nedolžni politiki in oblastniki namreč, ki so kontaminirani z zahrbtno, neozdravljivo boleznijo Ma-latium governom! Kaj bi dal, da bi jim, ubogim revčkom, lahko pomagal! Pa kako bom jaz, navaden smrtnik, brez najmanjšega znanja uradne ali alternativne (vedno bolj moderne) medicine, pomagal tej bolni eliti? Dolgo sem tuhtal, na koncu pa lejpogruntal, enostavno jih - NE BOM VEC VOLIL, le kaj bi jim podaljševal agonijo in velikansko gorje ter jih, po nepotrebnem, brezvestno mučil! Res je to majhen atribut, vendar upam, da bo vedno več ljudi tako mislilo in bolni oblastniki nam bodo, za to, neskončno hvaležni! V članku ni bila omenjena še ena oblast in to cerkvena. Napaka, kajti to je res oblast nad oblastjo! Kako se mi smilijo, ko so od države dobili nazaj toliko gozdov - kajti gozdove je treba sekati, les odvažati in to stane-, zemlje-to je treba obdelovati in to stane- in še več stavb, ki pa so, tako sem slišal, v zelo slabem stanju in jih je treba, vse po vrsti renovirati, to pa, dragi moji, stane, ja, polno, še sanja se vam ne, koliko to stane. Je pa o tem, al prav se piše oblast ali ablast že pisunil neki dr. France Prešeren, ki je še nekaj nakladal o plehki kaši-halo, kje pa je zabela in meso!- kar pa ni več važno, saj bolni oblastniki tako in tako , poskrbijo najprej sami zase- ti prekleta bolezen, ti!-, saj pojedo najprej zabelo in meso, nekaj plehke kaše pa pustijo tudi za nas, navadne smrtnike! Napisal je tudi, da le čevlje sodi naj kopitar, te zadeve okoli čevljev in kopit, pa si jaz, kot preprosta in neuka oseba, ali kot pravijo temu fini, učeni ljudje-tabula rasa in še nekaj pleteničijo o nekakšnem zajcu, ki je zastopnik za bobne in jih prodaja po španskih vaseh, ( ma oštja, ma ne zastupm en kac....!), no tega pa si nikoli nisem znal točno razložiti! Ali to pomeni, da rabijo bolni oblastniki nove čevlje, ali jim moramo vzeti mero in kopito, ali pa jih, enostavno- DATI NA ČEVELJ! No ja,pa srečno. P.S. Čestitam g. Mefu in ekipi Man-drača ob 700 obletnici njihovega nadvse uspešnega Sisifovega udarniškega dela in Donkihotske borbe z mlini na veter, katerih lastniki in upravljale! so bolni oblastniki!!! Vsekakor pa, dragi fantje, korajža velja, ne takoj scagat in ne vržite koruze v puško, (če je to preučeno, vam povem pa damače:«Madonna, ne stujte vergava! fermentona u Sklop!«), saj tako tudi prepeva znani pop zvezdnik, rep er - Nikola Tesla - v svojem najnovejšem hitu in vam sporoča: «Eppur si muove!« Amen. (Saša Merkandel) Dajmo naši Razstrupite svoje telo s kolonhidroterapijo Prebavne težave so spremljevalke današnjega časa, zaprtost pa jih redno spremlja. Včasih sojo zdravili s klistiranjem, danes pa - s kolonhidroterapijo. KAKO SEM POSTAL PEVEC MPZ DU IZOLA V dobi sodobnega človeka, se tudi sodobne bolezni kar vrstijo. Vse več ljudi trpi za kroničnim zaprtjem. Vsakdo bi moral praviloma izločati blato vsaj dvakrat ali trikrat dnevno. Mnogi ga izločajo zelo neredno, vsak drugi, tretji dan...in pogosto z veliko težavo. Mnogi se ne zavedajo , da je njihovim kroničnem boleznim vzrok prav neredno izločanje odpadnih snovi iz črevesja. To pa povzroča močno vretje in gnitje v črevesju. Ti procesi so vzrok da se s časom na stene debelega črevesa plast za plastjo lepijo odpadne snovi. Ti lepjlivi fekalni iztrebki se nakopičijo v črevesju in se pogosto zgostijo v čvrste obloge, katere ni mogoče izločiti z normalnim odvajanjem blata. Izpiranje črevesa z vodo (klistira-nje) so poznali že stari Rimljani, Grki, Egipčani, Kitajci... V 17. in 18. stoletju je bilo klistiranje koristno sredstvo v boju proti zaprtju. V 19.in na začetku 20. stoletja so uporabljali kolonhidroterapijo za odplako vanj e strupov iz telesa. Po letu 1930 je začela farmacevtska industrija bujno cveteti. Spiranje črevesa se je moralo umakniti s prizorišča medicinskega zdravljenja. V današnjem času pa kolonhidrote-rapija (čiščenje debelega črevesa z vodo) ponovno dobiva na veljavi. V kombinaciji s strokovno vodenim postenjem postaja vse bolj priljubljena metoda za povrnitev in ohranjanje zdravja. Kolonhidroterapija ni metoda zdravljenja, je le drugačna pomoč telesu, da se reši strupenih snovi, ki povzročajo razne bolezni in težave. Kolonhidroterapija je postopek, ko terapevt izmenično polni in prazni črevo z vodo primerne temperature pod ustreznim pritiskom. Pri tem uporablja za to ustrezen aparat. Z ročno masažo trebuha terapevt pospeši odluščenje starih oblog s črevesne stene. Tako postopek kolonhidro-terapije omogoča mehčanje ,jil črevesnihg oblog in s tem izločanje strupenih snovi. Pri tem se vzpodbuja črevesna peristaltika in se izboljša prekrvavitev črevesja. Dejstvo, da večina ljudi zaradi sodobnega načina življenja (nezdrava industrijsko pridelana hrana in telesna neaktivnost) ni sposobna popolnoma izprazniti črevesja, je zaskrbljujoče. Za zdravje smo odgovorni sami, prav tako tudi za bolezni, ki nas ogrožaj o. S spreminjanjem življenjskega sloga lahko preprečimo marsikatero zdravstveno težavo. Izkušnj e kažej o, da se odvajanje blata najhitreje uredi s pravilno prehrano in sicer z uživanjem čim več surovega sadja in zelenjave, s pitjem svežih sadnih in zelenjavnih sokov ter z redno in intenzivno telesno vadbo. Podrobne informacije o izvajanju kolonhidroterapije lahko dobite pri Mojci Pavčič Bukovšek na tel. št. 031-568 854. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije Podružnica za Slovensko Istro Vabi na srečanje članov Podružnice za Slovensko Istro Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki bo v četrtek, 29. marca 2007 ob 18.00 uri, v seminarski dvorani Hotela Svoboda, Krka - Zdravilišče Strunjan O ZDRAVI MEDITERANSKI PREHRANI bo predavala mag. Tamara Poklar Vatovec Sledil bo redni letni zbor Ko mladinskega centra še ni bilo Tako so se pred 45 leti pred objektiv postavili mladi Izolani, predvsem pa Izolanke, ki so se v prostem času in med počitnicami radi srečevali v t.i »Bazi«, nad sedanjim Winch barom. Mladinskega kluba takrat še ni bilo, kar pa ni bila ovira za različne aktivnosti, med njimi tudi glasbene, baletne in druge točke ter številne izlete v okolico. Občasno so svojo ustvarjalnost predstavili na »Urah mladih«, kjer je program vedno povezoval sedanji Tv zvezdnik Vlado Ostrouška. Na sliki je na njegovi desni strani Karmen, ki je s kitaro in prijetnim glasom navduševala številne obiskovalce. Pred 45 leti je bil obisk takih prireditev izjemno velik, saj druge zabave, televizije in avtomobilov ni bilo ravno na pretek. Mentorica mladim ustvarjalcem je bila neutrudna Ada Silova-Gombač, ki je mlade na terasi »Baze« tudi slikala. Če se kateri med njimi prepozna nam lahko sporoči v uredništvo in morda pove še kakšno zanimivost iz tedanjega mladinskega življenja. Ta moj zapis je namenjen predvsem mladim bralcem, saj sem mlad tudi jaz. Eden najlepših trenutkov v mojem življenju, je nastopil, ko me je g. Mirjana Bonin, to je moja nekdanja profesorica glasbe iz osnovne šole, povabila, da bi pel pri moškem zboru iz Izole, ki je šele nastajal, saj je deloval šele nepolno leto. Z veseljem sem sprejel ponudbo, a vame pa je vrtal črv dvoma, kaj bo, saj nisem še nikoli pel v zboru, zdi se mi, da imam bolj slab posluh, nimam izdelanega glasa, ne obvladam tehnike petja, ne poznam ne melodij, ne besedil, niti nobenega pevca v zboru. Težka bo... Že na prvi vaji so se vsi moji dvomi razblinili, saj so mi prav vsi pevci, z g. Mirjano na čelu, priskočili na pomoč, sam pa sem se trudil, da bi kar najhitreje zajel znanje dobrega petja z veliko žlico. Dodelili so me k 1. basom. Že res, da sem nekaj prvih ur bolj poslušal, kot I g, pel, vendar sem se počutil prečudovito. ” Moj prvi nastop je bil, ko smo peli pri spomeniku N.O.B. v Jagodju, drugi pa za Dan borca v Kulturnem domu v Izoli. Od treme kar nisem vedel, kaj bi in sem kar naprej pogledoval k go. Mirjani v upanju, da tam dobim malo manjkajočega poguma. Ko pa smo uspešno dokončali ta dva nastopa, ob mojstrski pomoči harmonikarja Franca Plahute, ki nas zelo zavzeto in srčno spremlja na vseh naših nastopih, se mi je zazdelo, kot da bi obrnil nov list v knjigi mojega življenja! Posebno pa še po zelo uspešnem nastopu Primorska poje, v Tartinijevem gledališču v Piranu, kjer sem prvikrat občutil, da sem del zbora in da se, res da, z še mnogo truda in vaj, počasi, počasi, le približujem uspešnim pevcem. V spomin se mi je vtisnil tudi novoletni nastop v hotelu Delfin, pa nastop za Praznik oljk, morja in rib. Začeli smo peti na odru, nato pa smo se preselili na ulice po mestnem jedru in se, vsakih 30 metrov ustavljali in ves čas prepevali, za nami pa se je vila vedno večja procesija ljudi, ki so prepevali z nami, nas trepljali po ramenih, nas spodbujali, nam ponujali pijačo in ko smo prenehali peti, prosili za še. Pozneje se nam je pridružil še g. Godnič, znani igralec in sodobni Tito, ter nas kar naprej prosil za nove in nove partizanske in borbene pesmi, tako, da nastopu ni bilo videti na konca ne kraja! Sedaj pojem 2. tenor in se mrzlično pripravljam na nastop zborov v Šentvidu pri Stični. Tam bom pel skupaj z več tisoč pevci, katerih motto je ,«Prek sveta odmeva pesem«. Kako se veselim teh trenutkov, saj bo to zame čisto nekaj novega, pa tudi dokaz, da niso bila zaman vsa moja prizadevanja in vse ure, prebite na vajah! Srečen sem, da imam tako enkratno zborovodkinjo-go. Mirjano, srečen sem, da pojem s tako dobrimi pevci in da so me tako kmalu vzeli za svojega, srečen sem, da lahko doživljam tako lepe trenutke.... Danijel Zlatič Spomladansko prebujanje mladih naše občine Na račun dela izolskega Mladinskega sveta je bilo v preteklosti veliko povedanega, glavna pripomba pa je šla v smeri, da gre pravzaprav za ustanovo, ki je bila nekakšen privesek vladajoče opcije. Že pred časom je nekatere javno zanimalo poslovanje MSI. Kristina Zeličje že napovedala svoj odstop. Na pobudo SDM (Slovenske demokratske mladine) so se v začetku tega tedna sestala naslednja društva: Klub izolskih študentov in dijakov, Jona-društvo mladih kristjanov, Društvo Na stopničkah Korte, Mladinski izolski klub, Društvo navijačev Ribari Izola ter na podlagi 12. člena statuta Mladinskega sveta Izola zahtevali sklic zbora Mladinskega sveta Izola, ki se je zgodil v soboto 24. marca. Kot smo izvedeli se je zbor MSI sestal skoraj v popolni sestavi, razpravljali so o preteklem delovanju MSI, o zadolženosti zavoda KT1 in usodi le - tega, o finančnem stanju Mladinskega sveta Izola, o učinkovitosti izkoriščanja sredstev iz občinskega proračuna ter o doseženih ciljih katerih si je zadal MSI. Pri razpravljanju o zavodu KT1 so prisotni ugotovili določeno zadolženost zavoda, ki je tudi posledično razlog za neobratovanje le - tega. Pri predaji celotne dokumentacije bodo šele ugotovili točno zadolženost, zaenkrat pa se špekulira o 25.000 evrov izgube. Predstavniki Zavoda so trdili, da bivša občinska oblast ni izpolnjevala svojih obljub o kritju izgube KT1, vendar so že na sestanku ugotovili, da je bil izpad sredstev prisoten morda v zadnjem letu, pred tem pa je oblast občutno podpirala KT1, saj mu je dala v upravljanje popolnoma opremljen gostinski lokal in računalniško sobo s povezavami na internet. Poleg tega pa je vseskozi tudi finančno podpirala Zavod za katerega so mnogi že pred tem menili, da si te pozornosti oblasti enostavno ne zasluži. Zanimivo je, da ima Mladinski svet, ki je ustanovitelj KT1, v svetu tega zavoda le enega predstavnika. Prisotni so zahtevali tudi vso dokumentacijo o preteklem poslovanju Mladinskega sveta Izola, ki je v preteklih letih, razen v letu 2006, denar prejemal na svoj račun iz občinskega proračuna in ta sredstva prilival ostalim društvom. Pokazalo se je, da od ustanovitve MSI njegovo poslovanje še ni bilo pregledano s strani nadzornega odbora, in poročila o delovanju niso bila nikoli posredovana društvom ustanoviteljem. Prav tako društva niso bila nikoli uradno obveščana o poslovanju KT1. Tudi vprašanja drugih organizatorjev mladinske kulture, kdaj in kje je bil objavljen razpis za sredstva, ki jih je v ta namen dobil Mladinski svet, niso nikoli dobila odgovora. Seveda je takšno ravnanje najmanj nenavadno in tega se zavedajo tudi tisti, ki so doslej vedrili in oblačili v Mladinskem svetu, Zavodu KT1 in v nekaterih političnih strankah. Tudi zato je predsednica Mladinskega sveta Izola, Kristina Zelič, že napovedala svoj odstop z mesta predsednice, saj po njenem ta funkcija ni združljiva s funkcijo občinske svetnice. Zato je tudi predlagala začetek kandidacijskega postopka za izvolitev novega predsednika.. Prisotni predstavniki mladinskih društev, ki so bili doslej povsem odmaknjeni od odločanja v Mladinskem svetu zato ne prevzemajo nikakršne odgovornosti in le - to zahtevajo od vodstva MSI in KT1. Oglaševalski festival ni videl Izolanov »Čas je za preobrazbo« in »Oglaševanje 2.0« sta se glasili glavni rdeči niti letošnjega Slovenskega oglaševalskega festivala, ki je potekal minuli teden v prostorih Grand hotela Bernardin v Portorožu. 2.0 marsikoga sicer najprej asocira na rezultat kake nogometne tekme, v resnici pa so organizatorji ciljali pri tem predvsem na napredne in neklasične načine oglaševanja kot so: spletni blog, web 2.0 aplikacije in storitve, spletni forumi in ostali napredni nenasičeni oglaševalski kanali. Udeleženci festivala smo imeli možnost doživeti veliko kvalitetnih predavanj, ki so se dotikala slovenskega oglaševanja, prihodnosti sodobnih mobilnih tehnologij, turističnih znamk in ostalih stvari, ki pripomorejo k učinkovitejšem oglaševanju, saj so klasične oblike oglaševanja po zadnjih ugotovitvah vedno manj efektivne na potencialne kupce. Sodelovali smo lahko tudi na različnih delavnicah na temo Social Networking-a, učinkovitosti produktivnega komuniciranja, retorike in še marsičesa. Festival slovi tudi po zelo kvalitetnem zabavnem programu, tako so nas različni oglaševalci gostili vse tri dni. Vrhunec zabave so bili večeri oz. noči, saj so vsak dan priredili za udeležence nočne zabave do jutranjih ur. Tako so nas v sredo kratkočasili International Gang z Nuško Drašček, v torek nas je v portoroškem Tivoliju zabaval svetovno znan slovenski DJ Umek, v petek pa so spremenili dvorano o Emoni v pravo diskoteko, kjer je lomljene ritme vrtel član ekipe RADYOYO - Jamirko. Povzamem lahko, da oglaševalce čaka čas velikih in naglih sprememb. Z razvojem interneta, spletnih vsebin 2.0 in videa na zahtevo bo kupec vedno bolj sam odločal, kje in kdaj bi rad oglas videl. Oglaševalci bodo morali biti bolj neposredni, brez nerazumljivih sloganov pri nagovarjanju kupcev, oglaševalske akcije pa bodo morale uporabiti čim več oglaševalskih kanalov za doseganje kupcev. Glede na vedno večje število prijavljenih oglaševalcev in njihovih del na festivalu se obiskovalcu poraja občutek, da SOF še zdaleč ni dosegel svoj ega vrhunca. Udeleženci pa smo se lahko sami prepričali, da je opevano 2.0 oglaševanje žal še vedno skoraj fikcija, saj je tega v prijavljenih delih bilo le za vzorec. Boris Dobrila Tik pred koncem Ali veste, da Mali sploh ni tako zelo mali? V petek, 23. marca, je Ibrahim Nouhouma, Malijec, ki že 30 let živi in dela v Sloveniji, v čitalnici Mestne knjižnice Izola, v okviru študijskega krožka »Skozi druge kulture spoznavamo sebe«, predstavil svojo domovino, Mali. Pred potopisnim večerom sem se vprašala, kaj pravzaprav vem o tej afriški državi? Vem, na primer, da od tam prihajajo izvrstni glasbeniki svetovnega kova kot so nedavno preminuli Ali Parka Toure, Salif Keita in Habib Koite ter glasbenica Rokia Traore, zadnji trije so nastopili tudi že v Sloveniji. Približno sem uganila lego te za 64 Slovenij velike države, kaj več, kot to, pa pravzaprav nisem spravila skupaj. Zaradi nepoznavanja afriške zgodovine se mnogim pogosto zdi, da so, preden so v Afriko prišli evropski kolonizatorji, Afričani živeli »kot v kameni dobi«. Pa nas je Ibrahim podučil, da temu res ni tako. Ob reki Senegal, sploh pa ob reki Niger (Malijci svoje reke imenujejo po sosedih, s katerimi imajo dobre odnose) so se že v našem srednjem veku razvila večja mesta in civilizacije. Pravzaprav je bila država Mali ustanovljena že v 11. stol., razcvet pa je doživela v 14. stoletju, v obdobju cesarja Mansuja Muse, nam je ponosno povedal Ibrahim. Francozi so to deželo osvojili veliko pozneje, ob koncu 19. stoletja. Najbrž je zato šolski sistem zasnovan po francoskem zgledu, obvezno šolanje pa traja 9 let. Šole so državne ali zasebne. Slednje naj bi bile zaradi tega, ker so plačljive, kakovostnejše, pa temu ni vedno tako, je poudaril Ibrahim, ter dodal, da se Malijci zelo zavedajo pomena izobraževanja in izobrazbe nasploh, saj jim ta omogoča veliko višji standard, kot ga ima povprečni Malijec, ki se ukvarja pretežno z živinorejo, s poljedelstvom ali z ribolovom. Prebivalstvo sestavlja več kot 20 etničnih skupin, med njimi so tudi nam znani Tuaregi, nomadi, ki se selijo po Sahelu. Malijci so večinoma muslimanske veroizpovedi, nekaj je tudikatoličanov.šestinaprebivalstva pa pripada t.i. naravnim verstvom, med njimi so najbolj znani Dogoni, ki so zaradi svojih kultnih plesov in plemenskih ritualov naj večja »turistična atrakcija« te države. Ibrahim je tukaj nekaj besed namenil ravno strpnosti oz. nestrpnosti, katere žrtev je bil tudi sam pred nekaj leti ravno pri nas v Sloveniji. Poudaril je, da si v Maliju, neglede na to, od kod prihajaš in kakšna je barva tvoje kože, ali kateri verski ali etnični ločini pripadaš, v prvi vrsti človek, in kot takšna je torej pomembna tvoja celovita osebnost in integriteta. Ob diapozitivih smo si ogledali nekaj tipčne malijske arhitekture, Ibrahim nam je opisal tudi podnebje, rastlinstvo ter nekatere šege in navade malijskih ljudi. Po uradnem delu potopisnega večera, se je vnela zanimiva debata, ki bi - kot j e dejala ena od obiskovalk-lahko trajala tudi osem dni, in sicer o položaju žensk v Afriki. Ibrahim je v bistvu presenečen nad tem, kako malo žensk je prisotnih v slovenskem družbeno-političnem življenju, kajti dejal je, da so ženske v malijskem prostoru politično zelo dejavne in sploh prisotne tudi v parlamentu in podobnih visokih položajih. Načeli smo tudi temo o zdravstvu. Ibrahim je potožil, da je v Maliju zelo malo zdravnikov ter da je v zadnjih letih velik problem ta, da se zdravstvo privatizira, kar pomeni, da so zdravstvene usluge za veliko večino ljudi prepogosto nedostopne. Na vprašanje o prisotnosti prepovedanih drog, pa nas je presenetil s izjavo, da oni teh problemov skorajda nimajo, ker svoje telo spoštujejo in mu tudi znajo prisluhniti. Podobno velja za AIDS, ki ga v Maliju, za razliko od (pre) mnogih afriških držav, skorajda ne poznajo. G. Ibrahim Nauhouma je Malijec, ki je pred tridesetimi leti v Slovenijo prišel na študij gozdarstva. Kako študij gozdarstva, bo marsikdo začudeno pogledal, ko pa je v Maliju le tu in tam kakšno drevo, gozda pa sploh ne poznajo? Z velikim smislom za humor nam je razložil, da se tudi v Sloveniji kakšna vas imenuje Lipa pa je tam le ena lipa. Tudi nasploh je njegov izbor besedišča v slovenščini izvrsten, tako kot je bil izvrsten ta večer, ki nam ga je pripravil. Ksenija Orel Robert D’Ans-fotograf V marcu in aprilu v Ustvarjalnem kotičku Mestne knjižnice Izola svoje fotografije z naslovom Obrazi sonca razstavlja Robert D’Ans, umetniški fotograf iz Pirana. Ob tej priliki smo ga prosili za pogovor. M KI: Rojen si v Piranu in tudi motivika tvojih slik je tematsko vezana na Piran. Koliko časa se pravzaprav ukvarjaš s fotografijo? Robert: Naj te popravim: rojen sem v Trstu, a že celo življenje živim v Piranu. Moja pokojna starša sta bila zaposlena v kinu, zato sem bil že od malih nog v stiku z sliko in dobro fotografijo. Letos je natanko 20 let od mojih začetkov. MKI: kakšne fotoaparate uporabljaš? Ali sam razvijaš slike? Robert: Prvo kamero, KODAK sem dobil za svoj 15. rojstni dan. Kmalu mi to ni več zadoščalo in sem si kupil rabljeno zrcalno refleksno maloformatno kamero PRAKTICA. Služila mi je mnoga leta, sedaj uporabljam kamero CANON, imam pa tudi nekaj starih kamer na daljinomer, kot je na primer KIEV. Rabil sem tudi kamero srednjega formata 6x6. Uporabljam analogno tehnologijo, digitalno pa zelo obzirno pri pozitivnem postopku. Črnobele fotografije razvijam sam. MKI: Kje si se učil fotografije? Na tečajih, sam, preko knjig, v klubu, s prijatelji? Kdo je tvoj veliki vzornik v fotografiji? Robert: Fotografije sem se učil v glavnem sam, veliko sem opazoval dela drugih, predvsem pa sem prebral vso literaturo, ki mi je bila na voljo, tudi strokovno. Moji vzorniki so Henry Cartier Bresson, Robert Capa, An-selm Adams, Man Ray in od mlajših brazilski fotograf Salgado. MKI: Zate je značilno tudi, da slikaš serije slik s podobnimi motivi, na primer tokratna razstava Obrazi sonca, serija slik Piran v snegu, serija Ognjemeti... Koliko je še takih nizov slik s podobno tematiko? Robert: Rad imam neko formo, zato tudi prikazujem neko obliko, ki ima vsebinsko povezavo, neko celoto. Takih nizov je pri meni kar nekaj, nekateri bodo šele v prihodnosti. Imam pa teme kot so morski pesek, kamen, nevihte, predvsem pa naravo in sonce, ki je neki vodilni motiv pri meni, kot upanje, kot vir vsega življenja na Zemlji MKI: Si kdaj slikal portrete? Kaj te pri fotografiji najbolj motivira, kaj ti je največji izziv, kaj te navdušuje? Robert: Portretov imam tudi nekaj, predvsem so to osebe, ki jih imam rad in so mi blizu. Otroci so mi pa sploh najbolj uspeli, ker niso potvorjeni in so čisti v duhu. Izziv mi predstavlja napraviti dobro sliko, ki nekaj predstavlja, ki nekaj izžareva, ki bogati človeka. Ponavadi začutim to že v trenutku, ko stisnem na sprožilec, vidim, čutim, kdaj bo v redu, vidim jo že v mislih. To je nekaj podzavestnega, je neločljiv del mene. MKI: Si si kdaj želel, da bi se tudi poklicno ukvarjal s fotografijo, kot reporter, voditelj fotografskih tečajev, pisec knjig o fotografiji... ali da bi izdal fotomonografijo svojih najboljših del? Robert: Seveda sem se želel poklicno ukvarjati z fotografijo, vendar nisem imel prave možnosti. Kljub temu je fotografija vseeno del mojega življenja, je eden od razlogov mojega delovanja na tem svetu. Moram reči, da sem kar nekaj ljudi vpeljal v ta zanimivi svet podob in sem zaradi tega srečen. Monografija bi me vsekakor zanimala, tudi kakšen koledar bi me pritegnil, a saj vemo, od česa je največ odvisno... MKI: Kje si že razstavljal in kakšni so tvoji načrti za bodočnost? Kje si lahko obiskovalci še ogledajo ali kupijo tvoje slike? Robert: Moje želje za prihodnost? Delal bom še naprej z mojo malo eksotično, mogoče za nekatere predpotopno, anahronistično tehniko. A jaz pravim, da bo le čas pokazal svojo pravo oceno. Seveda bi rad še razstavljal, privlači pa me tudi astrofotografija. Zahvaljujem se tudi Mestni knjižnici Izola za povabilo in prav rad bi pri vas še razstavljal. Svojo prvo razstavo sem imel spomladi leta 1993, v prostorih Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini v Piranu. To so bile črnobele fotografije. Drugo razstavo sem imel leta 2000 v Pivki, v okviru stoletnice rojstva moje babice Ludovike Kalan. Moja dela zaenkrat lahko dobite samo pri meni osebno, nekaj slik tudi visi po nekaterih lokalih v Piranu. MKI: Lahko dodaš še kakšno svojo misel, odgovoriš na vprašanje, ki ga nisem uspela postaviti... Robert: Na koncu bi rad povedal vsem, ki vstopate v ta čudoviti svet svetlobe, kontrastov in barv, ki ga lahko fotografija ujame v večnost: to je umetnost, ki je brez mej, ne potrebuje besed, je kot glasba. Dobra slika pove vse sama. Posnemite, kar resnično čutite, bodite iskreni, nepopačeni, ne spuščajte se v golo tehniziranje. Tehnika je seveda pomembna, ni pa sama sebi namen. Kot drugje v ustvarjanju, tudi tukaj vaja dela mojstra. Urite svoje oči, da bodo znale videti bistvo, prisluhnite svojemu talentu in srcu. Tako boste sočloveku dali nekaj lepega in dobrega, globokega... Naredili ga boste polnej šega, saj vsak človek hrepeni po lepoti. In navsezadnje, ohranili boste za prihodnost tisto, kar se že v stotinki sekunde zaklepa, kar se zapira in že postaja zgodovina... Za slovo pa še stara misel tovarne Agfa: KDOR FOTOGRAFIRA IMA VEČ OD ŽIVLJENJA! Imejte se dobro in dobra svetloba naj vam sije! MKI: Robert, hvala za pogovor. Bralce pa vabimo k ogledu in nakupu tvojih fotografij! Pogovarjala se je Špela Pahor Dajmo naši Četrta obletnica najbolj Shoto kluba v Izoli Kaj je mladinski klub? Geto izobčenega glasbenega podzemlja. Pribežališče pred kapitalističnim svetom, ki nas gloda do kosti. Ambulanta za smejoče se norce. Zaklonišče pred oboroženimi ostrozobci. Azil pred po-besnelo množico, ki ne prenese drugačnosti. Tunel pod sarajevskim letališčem. Kozarec čistega vina. Tableta. Shoto klub pod Belvederjem je v soboto praznoval četrti rojstni dan. Aktivisti se obnašajo, kot da bodo naslednje leto praznovali še petega. Napovedi jim niso naklonjene. Vremenoslovci jih opozarjajo, naj si nadenejo čelade« ker bo jutri padel težki dež. Gradbeni lobist visi na telefonu in grozi od Kristusa do Pilata, naj mu to čudno zeleno območje naredijo že enkrat zazidljivo. Lepotica iz katodne cevi njihovega loterijskega lističa nikoli ne bo izvlekla. Aktiviste za sedmico sladko briga. Sreča, priljubljeni nacionalni šport, se igra s človeško individuo, želi jo zradirati na minimum in jo stisniti v vrečo predvidljivih množičnih pričakovanj. Zlahka nadzorovanih. Kdor pristane, prejme enomesečno brezplačno naročnino za prenosni telefon. Brez slušalk. Ko aktivisti priredijo koncert, garaže in kleti samevajo. Napočil čas za mir na zemlji. Medtem ko so sosedje seštevali datume rojstnih dnevov in obletnic poroke ter jih brezdušno prodajali slovenski loteriji, je tudi Shoto klub naredil seštevek pod črto. 200 je število koncertov. Simboličnih sobotnih pet pa je glasbeni prispevek k naslednjemu rojstnemu dnevu. Čeprav je vrh torte najbolj sladek, je včasih dobro navade obrniti na glavo. Prvi so nastopili Back Bone Gurru, istrska skupina, ki je svojevrsten fenomen. Njeni člani (pevec Biro, kitarista mali Pero in Vigini, basist Andrej in bobnar Gregor) so šele po dopolnjenih treh križih prvič v roke vzeli instrumente. Njihov alter rock je končno dobil ritem in očitno je, da jim je daljša odsotnosti z odrov dobro dela. Sledili so jim Hypothermia, mulci iz Buj, ki nažigajo mehki pank in heavy metal, zaplavali pa so tudi v vode koncertnih prirediteljev. Priložnost so izkoristili, vendar njihovi zvoki obiskovalcev nišo potegnili izza točilnega pulta. Prva zvezda večera je zasijala v podobi skupine Hiram, nove trash dead metal senzacije, ki stvarila krog oboževalcev, še preden je sploh stopila na odre. Njihova filozofija so težke kitare, vihar za bobni in grom v glasu. Nastop v Shoto klubu je bil komaj njihov tretji, a članom benda (pevec Jan, kitarista Damir in Damjan, bobnar Luka in basist Matjaž) se pozna odrska kilometrina, ki so jo brusili v številnih istrskih skupinah. Skupni dom so našli pod okriljem Hiram, ki jim daje obilne žlice jeze. Gostje iz Ljubljane, emo corovci One Kick Setup, ki jih poznamo bolj kot del bivših soft punkerjev Dreamvvalk. Če je Hiram nastop opravil z enim pevcem, je bilo na odru Ljubljančanov slišati preveč vokalov. Izgubljeno občinstvo se je vrnilo, ko so nažigali se zadnji, druga zvezda večera, nadgradnja vsega slišanega, zagrebški Good Day To Die, trdi stonerji, tipični predstavniki zagrebške scene hrupnega, težkega rocka, brez vokala, s kitaro, bobni in basom. Njihov instrumentalni alter rock se je v svoji koži počutil kot piranja v vodi. Sklepna beseda in moto Shoto aktivistov se je glasil: “bend, ki ne igra, ne more postati dober bend”. ALENKA PENJAK (Primorske novice) Intimno zvezdniški torek tam spodaj V torek je dokaj stalne a ne tako številčne obiskovalce medtedenskih koncertov v Shoto klubu presenetil multiinstrumentalist in kantavtor Ken Stringfellow. Ustanovitelj znane skupine The Posies, in reden sodelavec svetovnih zvezd kot so REM, Patti Smith in Neil Young je dokazal da ve, kako se poslom streže. Opremljen zgolj s kitaro in klaviaturami je uspel sprva zadržano občinstvo prikovati za skoraj tri ure. Pa ne s kakšnimi posebej poskočnimi in divjimi komadi, ampak s povsem izpovednimi baladami, ki jih je s pomočjo inštrumentov mojstrsko odrecitiral, še prej pa o njih naložil par “navodil za uporabo”. Tako smo med premori mimogrede izvedeli veliko podrobnosti iz Kenovega zasebnega življenja, razpetega med ZDA in Francijo, kjer trenutno živi in ustvarja. Vsekakor prijetna in za spremembo tiha Shoto glasbena poslastica in spoznanje, da res veliki glasbeniki niso veliki le zaradi sposobnih producentov... ( d.g) p.s: Organizatorji se ob tem zahvaljujejo trgovini z glasbili Sever, ki je Kertu posodila klaviature.n Prihaja najbolj pesniški med ostrimi iz Bosne Četrtek, 29. Marec DIPLOMATZ alias DAMIR AVDIČ (bih) Damir Avdič je vse v eni osebi - pevec, pesnik, kitarist, bend, kantavtor, performer, pisec, mislec. Vse počne iz srca. S trezno glavo. Zmeraj udari naravnost v jedro problema. Do obisti razkrinka banalnost današnjega sveta. Že v devedesetih letih je privlekel pozornost s trdo in pravoverno punkrockovsko skupino Rupa u zidu, ki je izdala prvenec še pred vojno v Bosni, med vojno pa nanizala še dve izdaji. Kulturniški smerokazi Četrtek, 29. marec 2007 Palača Manzioli ob 19:00 Recital literarne skupine Italijanske skupnosti Pasquale Besenghi degli Ughi ob 210 obletnici rojstva izolskega pesnika Pasquale Besenghi degli Ughi. Znanega poeta bo predstavil profesor Salvador Žitko. Organizator: Italijanska skupnost Pasquale Besenghi degli Ughi Kino Odeon ob 18.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy Igrajo: Ben Stiller, Robin Williams, Dick Van Dyke, Carla Cugino / Režiser komedij Rožnati Panter, Količinski popust in Pravkar poročena, nas bo tokrat popeljal v čarobni svet prav posebnega muzeja, v katerem vsi eksponati ponoči oživijo. To seveda ni niti najmanj všeč novemu čuvaju Larryju, ki mora najti način, kako ukrotiti velikansko okostje tiranozavra, trop divjih Hunov, lačne leve, armade miniaturnih Majev, kavbojcev ter starih Rimljanov in zelo nagajivo opico. Na pomoč mu priskoči voščena lutka nekdanjega predsednika ZDA ob 20.30 NEPOVABLJEN -Breaking and Entering R. in s.: Anthony Minghella Igrajo: Jude Law, Juliette Binoche, Robin Wright Penn, Martin Freeman / Priznani arhitekt Wili načrtuje velikanski projekt novega stanovanjskega kompleksa, toda neprestani vlomi v njegovo pisarno mu otežujejo delo. Neke noči pri kraji zaloti mladeniča in mu sledi domov, kjer odkrije, da se tatič navdušuje nad arhitekturo, svojevrsten čustven izziv pa predstavlja tudi njegova simpatična mama, zaradi katere se Willovo popolno življenje obrne na glavo. Čustvene in življenjske tatvine bo raziskoval Anthony Minghella, režiser filmov Hladni vrh, Nadarjeni gospod Ripley in Angleški pacient. Nominacije za britanske neodvisne nagrade 2006, za najboljšo igralko, igralca in novega, mladega igralca_ Petek, 30. marec 2007 Kino Odeon ob 18.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy ob 20.30 NEPOVABLJEN -Breaking and Entering R. in s.: Anthony Minghella Sobota, 31. marec 2007 Kulturni dom Izola ob 20:00 Gledališka skupina »Quei de scala Santa« predstavlja komedijo >Crepi l’avarizia« Laure Marocco Wright in (v italijanskem jeziku) ^aure Marocco Wright in Uga Amodea režija: Silvia Grezzi. Organizator: italijanska skupnost Pasquale Besenghi degli Ughi. Kino Odeon ob 18.00 NEPOVABLJEN -Breaking and Entering R. in s.: Anthony Minghella ob 20.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy Nedelja, 1. april 2007 Kino Odeon ob 18.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy ob 20.30 BABILON - Babel Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Igrajo: Brad Piti, Caie Blanchett, Gael Garcia Bernal, Koji Yakusho Babilon, film režiserja umetnin, kot sta Pasja ljubezen in 21 gramov, je zgodba o tragični nesreči ameriškega para v Maroku. V oddaljenih kotičkih maroške puščave odjeknejo streli iz puške - to pa sproži verigo dogodkov ter poveže par ameriških turistov, ki se divje bori za preživetje, maroška dečka, ki sta vpletena v nesrečo, varuško, ki z dvema ameriškima otrokoma ilegalno prečka mehiško mejo, in gluho japonsko najstnico, katere očeta išče tokijska policija. Čeprav jih ločujejo medkulturni trki in velike razdalje, vse štiri skupine ljudi drvijo naproti skupni usodi: osamljenosti in trpljenju.__________________ Ponedeljek, 2. april 2007 Kino Odeon ob 18.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy ob 20.30 BABILON - Babel Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Torek, 3. april 2007 Kino Odeon ob 18.30 NOČ V MUZEJU - Night at the Museum Režija: Shawn Levy ob 20.30 BABILON - Babel Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu Sreda, 4. april 2007 Kino Odeon ob 18.00 BABILON - Babel Režija: Alejandro Gonzalez Inarritu ob 20.30 NAPAKA - Nafaka Režija in scenarij: Jasmina Durakovic Igrajo: Aleksander Seksan, Lucija Šerbedžija, Nancy Abdel Sakhi, Haris Burina, Senad Bašič, Gordana Boban idr. / Zelo različni, a vendarle na nek način močno povezani stanovalci sarajevske stanovanjske četrti skušajo vsak na svoj način preživeti vojno in se soočiti s travmatičnimi posledicami. Kljub tragedijam, ki jih vsak dan doživljajo, še vedno ohranjajo upanje na boljšo prihodnost, kljub občasnim sporom pa je prav medsebojno zaupanje edino, kar jim v nečloveških razmerah ohranja upanje v življenje. Film se je predstavil tudi na zadnjem LIFFu._________________________ Četrtek, 5. april 2007 Kino Odeon ob 20.30 NAFAKA - Nafaka Režija in scenarij: Jasmina Durakovié galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 razstava Anka Krasna Razstava bo na ogled do 12. aprila 2007. Vabimo vas na otvoritev razstave, kije nastala v sodelovanju z italijanskim umetniškim združenjem Associazione Medianaonis iz Citta di Cordenons (Pordenone), ki bo v soboto, 07. aprila 2007 ob 18. uri v Centro Culturale Aldo Moro di Cordenons Razstavljajo člani DLU Insula, slikarji koloristi: Zvest Apollonio / Mira Ličen Krmpotič / Ljerka Kovač / Tomo Vran / Tilen Zbona Razstava bo na ogled do 22. aprila 2007. Izmenjalno razstavo petih italijanskih avtorjev pripravljamo v Izoli. Otvoritev razstave bo v petek, 13. aprila 2007 ob 19. oziroma ob 20. uri v Galeriji Insula oziroma Manziolijevi palači. RazstavljajoiPope / Giuseppe Onesti / Antonio Crivellari / Guerrino Dirindin / Edi Carrer „Ateljej Duka“ Piran slikarska razstava Tilen ŽbonaizKopm Pretorska palača Koper fotografska razstavea MATJAŽ PREŠEREN Galerija Alga / Kristanov trg 1 UUBEN DIMKAROSKI “Stenske slike “ razstava Palača Manzioli razstavi RESTAVRATORSTVO Skupine Mediterraneum VELIKONOČNE DEKORACIJE Društva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore, OŠ V. Šmuc, podružnica Korte, Vrtec Korte Območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Izola organizira seminar TELO KOT ORODJE, ki bo potekal v soboto, 31.3.2007 in v nedeljo, 1.4.2007 v Kulturnem domu Izola. Namenjen je gledališkim igralcem, plesalcem, mentorjem, režiserjem, performerjem in vsem, ki se ukvarjajo z gibom. Vodil ga bo diplomant scenskih umetnosti na Salzburg Experimental Academy of Dance Tomaž Simatovič. info: 05/66 31 391 ali oi.izola@jskd.si V Izoli ne rabimo medveda, ker imamo podivjane pse Medvedje strašijo po Sloveniji. Najbolj seveda novinarje pa tudi kakšnega domačina, ki ima to nesrečo, da naleti na medvedko z mladiči. Ampak, to je seveda čisto naša nacionalna zgodba in namesto da bi bili veseli, ker se medvedi pri nas tako dobro počutijo jih bodo pač razredčili. Toda medvedji strah se je razširil tudi med naše ljudi in tako je prejšnji teden na 113 poklicala Izolanka in povedala, da je njen sorodnik med 23.30 in 24.00 uro pri stanovanjski hiši na Zadružni ulici v Jagodju videl nekaj kosmatega, kar bi lahko bilo medved. Preko 112 so s centra obvestili lokalne lovce in seveda na kraj poslali tudi patruljo, ki je sicer našla sledi vendar bolj podobne pasjim šapam. Seveda se je vest hitro razširila po Izoli, saj smo doslej medveda imeli tukaj vsega enkrat pa še takrat je zbežal tam iz okolice Rude. Vest je dobila tudi »politični« naboj, saj so medvedu podobno žival opazili pri hiši predsednika KS Jagodje Dobrava Maksa Filipčiča, ki je sicer tam še kar popularen a se zna kdaj komu tudi zameriti. Kot nam je povedal bi mu medved lahko zameril le to, da je doma iz Brkinov iz lovske družine in da bi medveda to lahko jezilo, vendar je kaj takega težko verjeti. Zato bo bolj držala ugotovitev, da se je okrog njegove hiše potikal večji pes in tukaj zgodba dobi bistveno resnejšo konotacijo. Psi koljejo vse živo Izolski policisti so v svojem poročilu namreč zapisali, da se kljub pozivu in opozorilu v prejšnji številki Mandrača, pokoli živali na obrobju Izole nadaljujejo. Tako jih je v prejšnjem tednu poklical občan in prijavil, da so mu neznane živali, najverjetneje psi, poklali pet zajcev. Prav tako so psi poklali še 80 živali - perutnine. Največji pokol pa se je zgodil na kozji farmi pri Repiču. O tem pišemo na tej strani, pred tem pa sta se zgodila vsaj še dva res množična pokola. V enem primeru je šlo za perutnino, v drugem pa za zajce. Verjetno pa je bilo pokolov tudi kaj več, vendar jih vsi lastniki ne prijavljajo, ker imajo nekateri živali na parcelah, kjer nimajo prav vseh papirjev ali pa se tolažijo, da se njim to pač ni zgodilo. Lovci so nemočni Predsednik izolske Lovske družine, Zoran Kosmina je povedal, da imajo lovci zavezane roke. Po starem zakonu so še imeli pravico ustreliti psa, potem ko si gospodarja nekajkrat opozoril na to, da se pes potika naokrog. Po novem zakonu pa ga sploh ne smemo ustreliti, tako da nam ne preostane nič drugega, kot da lastniko opozarjamo. Ne le rejci živali, tudi mi imamo škodo zaradi psov. Pred kratkim so nam spet pokončali srno, ki se je zapletla v ograjo in jim ni mogla zbežati. Po besedah predsednika Lovske družine se na te pohode odpravljajo večji psi, navadno mešanci. Na lov odhajajo v tropih, najmanj po dva in vedno ponoči, tako da jih je res težko ujeti. Da gre za res velike živali priča tudi primer, ko so enemu od izolskih rejcev pokončali kar 70 zajcev in to tako, da so skozi okno skočili v zajčnik. In ker nazaj niso mogli po isti poti so dobesedno zlomili debela vrata, ki bi jih tudi človek težko odprl. Problem je v tem, da jim lovci nič ne morejo, včasih pa se lastniki obnašajo tudi nesramno, saj enostavno zabrusijo, da je ravnanje s psom njihova lastna skrb in naj se lovci ne mešajo v to, čeprav se pes neomejeno giblje po njivah in travnikih v soseščini. In vendar lovci pravijo, da je problem rešljiv le tako, da lastnike psov, ki ne skrbijo zanje in jih nimajo pod kontrolo nekdo kaznuje. To lahko že zdaj storijo občinski redarji, policisti in morda veterinarski inšpektor in tukaj se neha. Žal se doslej še nihče od teh ni resno lotil tega problema. Glede na to, da so plenilski psi v kratkem času poklali več kot 100 kokoši, gosi in rac, prav toliko zajcev in že omenjene koze, je jasno, da gre za resen problem varnosti živali, ki lahko lepega dne postane tudi problem varnosti ljudi. Zato je potreben dogovor vseh, ki lahko pri tem pomagajo, od policije in lovcev do redarjev in higienika, društev ljubiteljev živali in še koga, da se najde rešitev za problem, ki ga ni več mogoče skriti, (d.g.,d.m.) POKOL OB POLNI LUNI Ko je Dušan Repič 5 marca zjutraj prišel k svojim kozam ob južni obvoznici, da bi jih pomolzel je naletel na pravo razdejanje. Dva samca sta že poginila, eden je bil poškodovan, na drugi strani v staji s kozami pa so ležali razparani mladiči, in poklane koze. Skupina morilskih psov je skočila kar skozi okno, čez jasli, in skozi tesno zapahnjena vrata. - Koliko drobnice ste izgubili? - Skupaj je bilo devet poklanih. Bilo je grozno, eni kozi so raztrgali vimena, nekatere so poginile takoj, ostale smo mogli uspavati, ker so bile poškodbe prehude. Po mojem so napadli okoli ene zjutraj. Moja dva psa, ki stražita koze in lesno delavnico sta bila privezana, eden si je v obupnem naporu,da bi rešil drobnico popraskal vse nohte... - To ni prvi podbvig te skupine klateških psov... - Ne, še pred novim letom je verjetno ista skupina psov Vladu Glaviču poklala tri koze. Eno so veterinarji rešili in je skotila, okrog 10 marca pa so po isto kozo ponovno prišli in spet naredili razdejanje. Nekemu drugemu so poklali pet ovc, pri Kaligaričevih so poklali kozo in 70 zajcev, pri Rutarju 37 brejih zajkelj, mojemu sosedu pa 70-80 kosov puranov, rac in kokoši. - Pa ste te pse kdaj videli, morda sumite od kot prihajajo? - Po pokolu sem s svojo psico sledil sledem ki so jih pustili. Te so zelo velike, nekateri psi so čez 80 kg težki...Pot je vodila čez izolsko smetišče proti Baredom. A menim-in to so mi povedali tudi nekteri lovci, da ne gre za prave klateške pse ampak za pse, ki se vračajo domov, ki imajo gospodarje in se ob določenih obdobjih, naprimer polni luni odpravijo na „lov“. -Kako pa so ukrepale pristojne službe, od policije do inšpekcij? Policija se je takoj odzvala na klic, vendar so bili dokaj nezainteresirani in površni, ker koze niso bile zavarovane so naredili le uradni zaznamek. Inšpektorji Veterinarske uprave so mi povedali, da nimajo nobene moči, ostali so tudi brez lovskega inšpektorja, ki se je d upokojil. Stopil sem v stik s upravno § enoto in komandirjem policije, kjer 9 so mi obljubili pomoč. Skupaj z I ostalimi oškodovanci bomo sklicali sestanek, oblikovali nekakšen „krizni štab" in poskušali najti rešitev. Menim, da je bilo dosedaj skupne škode za okoli 10.000 evrov. - Boste glede na zadnje primere še imeli koze na tem mestu? Zavarovalnica ne zavaruje drobnice, zato za poklano drobnico ne dobim nobene odškodnine. Jaz sem to imel ljubiteljsko, a koze sem imel oštevilčene in registrirane, kozel je bil celo plemenski. Nameraval sem delati na projektu kozje farme, vendar v takih pogojih ne vidim smisla. Darjan Gorela Kriminalne Deponiral se je V bližini deponije odpadkov v Izoli se je zgodila prometna nesreča z materialno škodo. Vzrok nesreče je bila neprilagojena hitrost voznika osebnega avtomobila, ki je bil pri tem k sreči sam udeležen in nepoškodovan. Zoper voznika smo ustrezno ukrepali. Fantje, danes častim Policisti obravnavajo vlom in poizkus vloma v dva lokala v starem delu mesta, kjer je storilec odnesel pri uspelem vlomu denar in pijačo. Zoper neznanega storilca so na ODT že podali kazensko ovadbo. Nihče ga ne razume Receptor izolskega hotela je policiste obvestil, da je gost naročil pijačo a ne želi poravnati računa. Policisti so navedenega pospremili iz lokala, ter mu svetovali, da naj domov odide kar peš, saj je kazal očitne znake opitosti z alkoholom. Ta se za opozorila policistov ni zmenil in odpeljal proti domu. Policisti so ga ustavili in odredili preizkus alkoholiziranosti, ki ga je pa voznik odločno odklonil. Seveda sledi ustrezen ukrep, ki ni najboljši za zdravljenje mačka. Srake vedno oprezajo Na javnem parkrišču so policisti obravnavali dva vloma v osebna vozila, kjer je za enkrat še neznani storilec iz notranjosti vozila izvršil tatvino denarnice in digitalnega fotoaparata. V enem primeru je vlomil verjetno na policistom že znani način, v drugem primeru pa je delno izkoristil nepazljivost lastnika vozila, saj je ta pustil priprto okno in mu s tem olajšal delo. Verjetno ni odveč podatek in nasvet policistov: Vloma sta se verjetno zgodila zato, ker sta lastnika na »javnih mestih« razstavljala svojo lastnino in verjetno zato storilca »povabila« v akcijo. Nasvet: svetujemo, da svoje predmete, ki niso sestavni del notranjosti vozila, vzamete s seboj. Prebavne težave? Zvečer so policiste poklicali iz izolske bolnišnice češ, da se je v WC zaklenil neznanec. Policisti so ugotovili, da se je v drugem nadstropju bolnišnice v WC skril 33 letni Koprčan, ki je imel v preteklosti na vesti obilo nečednosti. Pravega razloga kaj je počel ob tej uri tam ni znal pojasniti. ALI OGLASI Nepremičnine - Izoli najamem trisobno stanovanje z balkonom, možnostko parkirnega mesta in opremljeno.tel. 040 433 182 - V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 - Oddamo garsonjero v Izoli (Dobrava) info. 051 428 646 - Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 - Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika Tel. 031 406 739 Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Tik pred koncem Pa taka pešcona Lepega popoldneva je 24-letni Zasavec sredi mesta, kjer je hitrost omejena na 5 kilometrov na uro, treniral hitro vožnjo. Na Velikem trgu je obračal avtomobil z ročno zavoro. Zaradi neizkušenosti in precenitve svojih sposobnosti je trčil v dva parkirana avtomobila, pri tem pa tako poškodoval svoj avtomobil, da ga je odpeljala vlečna služba. Fant je dobil plačilni nalog. Drogirali so se Ob 18.30 uri so izolski policisti posredovali na Šaredu. Tam so se zaradi položenega droga čez cesto sprli štirje sosedje. Zaradi kričanja in zmerjanja je bil vsem štirim izdan plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru. Vozila - Dobro ohranjen avto Peugot 106 letnik 1997 prodam, tel 641 34 03 - Prodam Renault 5, 1.1993, 5v, 80.000 km, motor potreben popravila. Tel; 040 588058 - Prodam avtomobil Nexsija, letnik 96,vdobrem stanju nujno prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi voziček za novorojenčke. Cena po dogovoru, tel.031 232 643 - Avto Hyundai Pony za rezervne dele prodam 031 461 077 - Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 08 - Prodam avtomobil škoda karavan, letnik 93, v voznem stanju, neregistriran, za 20.000 sit. Gsm: 051 251 211 Starši bodo plačali Stanovalvi Velikega trga so sredi dne slišali, da nekdo nekaj razbija in opazili skupino ne več tako majhnih otrok, ki so se lotili komaj urejenega trgca (nekdanjega parka) imenovanega Fontana di drevi. Najprej so razbili mozaike v fontani, potem pa so se lotili še v tlak vgrajenih luči in dve tudi razbili. Škoda je seveda velika, še posebej zaradi poškodovanega mozaika, kraj so si ogledali policisti in glede na to, da so bili pri svojem početju zelo brezskrbni čaka starše povabilo k sodniku in kar lepo plačilo stroškov, da o kazni ne govorimo. ALKO LESTVICA: 0.6 mg/l, 0.68 mg/l, 0.81 mg/l, Pa sa vč ki za otroke V tem tednu so nas ponovno obiskali otroci, tokrat iz vrtca Školjka. Policisti smo jim na primeren način predstavili delo policista, opremo in predvsem pomembnost uporabe varnostnega pasu. V ta namen so jim bili razdeljeni »pasavčki«, ki si jih lahko pripnejo na varnostni pas. - Prodam 3-metrski čolniček, tel:031 572 110 Delo - Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650 -Nudim inštruktcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 - Fast food VENI - Takoj zaposlimo kuharja ali pomočnika kuharja z iskušnjami ali brez. Možnost stalne zaposlitve. - Picerija Gušt išče kandidate-ke za dostavo hrane. Pogoj: vozniško dovoljenje najmanj 5 let. Ponujamo dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo. Prijave na tel. 031 292 400 - Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 - Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 MANTOM/M) 19 - Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Prodam masažno tuš kabino. Nova, neodpakirana. Cena po dogovoru, tel. 031 764 316 - Še je čas, da pognojite svojo njivo. Kompostiran kozji gnoj prodam, tel. 040 342 200 - Prodam mobitel (Sony Ericsson 21010) za polovično ceno - 60.000 SIT. tel 051 245 665 ali 040 170 282 -Prodam kužke (nemške ovčarje brez rodovnika) stare 4 tedne Gsm 031 847 394 - Prodam 1 mesec star bojler Ariston Shape Titanium 80 l(z garancijo). Cena po dogovoru. Tel.: 051 823 559 - Prodam 3 šivalne stroje Bagat v zelo dobrem stanju. Cena za vsakega: 100 Eur. Tel.: 041 344 280 - Kompostiran kozji gnoj prodam, tel 040 342 200 - Podarimo kompletno spalnico, demontaža in odvoz pa je vaša skrb Tel. 05 641 36 17 - Prodam sušilni stroj d 63225 v garanciji še štiri leta. inf. na tel 041 227 817 - Kupim psa, nemškega ovčarja. Tel: 05 641 34 08 - Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707 Sony Playstation, star leto in pol z igro Fifa 2004 prodam, cena 24.000 SIT. Tel.: 040 794 355 Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljo za 30.000 sit. Tel.: 041 896-557 Prodam starej ši lesen pianino. Tel. : 041 227 720 Poceni kupim ali prevzamem rabljen kavč. Tel.: 041 344 280 Prodam metrska hrastova drva 15.000 SIT m3, Tel.: 041 344 280 Kraška drva - poskrbite za topel dom. tel.: 040 342 200 - Drva prodam. Cena: 62 Eur za kubični meter, zrežemo in pripeljemo na dom. Tel.: 041 344 280 Kamenje primerno za škarpe z njiv v vasi Grbci /Šared/ po dogovoru lahko odpeljete. Odvoz možen samo v suhem vremenu. Tel.: 041 721 220 Rabljeni motorni mlin za grozdje, 5001. kad za kmetijstvo in 2001. sod iz steklene volne za vino ugodno prodam. Tel.: 041 828 605 Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB® Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Oh 'X , ' «V. - ?X *.£,?,& X ’ & - X A -v-: £'* * • . *?- \ ■' +3 \ 1 \ i.t: 6 r 4 Zagotovo to ni bil najpomembnejši dogodek prejšnjega tedna, toda fotografija je dobra, obisk prireditve je bil izvrsten, atmosfera prijetna in glasba presenetljivo dobra. Štiri leta partizanskega delovanja Shoto kluba pa je tudi nekaj. Ribici lovijo prepoceni ribe Tako pravijo njihovi stanovski tovariši z italijanske strani meje, ki so konec prejšnjega tedna prišli v Izolo na pogovor o tem, kako doseči, da slovenski ribiči ne bodo vozili na njihovo borzo cenejših rib, kot jih dovažajo oni. Brez ministrov in sekretarjev se zdi, da so se bolje pogovarjali in ribiške vojne verjetno ne bo.(desno) Tudi sicer je za vojno premalo rib v tem našem zalivu a vsake toliko naši ribiči le zajamejo kaj posebnega. Prejšnji teden so ujeli dvometrsko morsko lisico. Vabimo vas, da nas od torka, 3. aprila dalje, ponovno obiščete v prenovljenem MARKETU JAGODJE. Za vas sino uredili samopostrežni oddelek sadja in zelenjave, na oddelku kruha pa vas bo vsak dan omamil vonj sveže pečenega kruha. Pripravili smo številne pokušine naših dobaviteljev. Market Jagodje praznuje, dvojne pike daruje. Market Jagodje, Cesta v Jagodje 2, Izola praznuje otvoritev in praznovanja so naj lepša priložnost za obdarovanje. Zato bomo vsem kupcem, ki bodo na dan otvoritve 3.4. 2007 v Marketu Jagodje nakup opravili s kartico Mercator Pika, podarili 2x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. ercatorPika ercator Market Jagodje Cesta v Jagodje 2 Posebne pozornosti pa je bila prejšnji teden deležna helikopterska montaža zračnikov na streho hotela Marina. Investitor ni dobil dovoljenja za dvigalo pa si je pomagal na tako atraktiven način. / J 1 I