Gospodarske stvari. Kako po ziini govejo živino krmiti. II. Zaamo, da je živalski naravi aajbolj prikladaa in priležna hraaa seno. Ker je pa le malo kmetovavcev, ki bi mogli z samim čistim aeaoai svojo živino skozi zimo rediti, je toraj treba kmetovavcu misliti, kako svoji živiai tako krmo priskrbi, v kteri so iste saovi, ktere so v seau, kolikor mogoče v največi meri najti. Poglavitea aadomestek senaje pa slaiaa, ki se je povsodi tara, kjer se prideluje zrnje, v precejšaji obilici nahaja. Slama je za pokladaaje skozi ia skozi sposobaa. Treba je le, da žival poleg slame tndi še take hraae dobiva, ki imajo več beljakoviae v sebi, kakor je ima slama sama za se. Kajti le tako bode aiogoee vlakno, ktero se nahaja v slami, tudi do zadnjega izvleči ia porabiti. Posebno dobra za pokladaaje je razaa stročja slama, bolj mehka slamajarega žita, pleve itd. [Ce se le sarna slama živini poklada, ima to le slabe nasledke. Živali aamreč ae morejo daa na daa toliko same slame povžiti ia prebaviti, da bi si iz povžite slame saaie za živ- ljenje potrebaega proteiaa iz nje izvlekle in naredile. Ce se slaraa z seaom in deteljo pomešava, je aasledek tudi le sredaji. Nasproti temu bodo pa aasledki toliko povoljaejši ia ugodnejši, kolikor v bolj pravem razmern atoji maožina vsega vlakaa v slami z hrano krepotaico ali aiočnico, ki se živini poklada. Krompir ali pesa krmaica z rezanjem pomešaaa liajprej ia najbolje seno aadoaiestovati more. Ce se taki klaji še nekaj otrobov ali krupe, prge ali pivnih tropin primeša, ostala bode živiaa dobro rejeaa ia bode kmetovalcu tudi dobiček prinašala. Po potu daljših skušbali se je zasledilo, da sol tudi velik vpliv na rejo živiae imade. Sol naiareč ae le dela živino jedično, t. j. da rada je, arnpak poianožuje tudi prebavae soke v živinakem želodcu. Ce se živiui polagajo ostanki iz žgaajarij ali olarij, ki niraajo solnib delkov v sebi, morajo se oaoliti. da jih živina sebi ia lastaiku v korist povživa. Glavna aaloga uaiaega kmetovavca in živiaorejca je toraj ta, da izbere in sostavi svoji živini tako braao, ki živalim vse oae snovi podaja, kterib potrebuje, da more vse to, kar je več braae, česar ravao ne potrebuje v življenje, spreobrniti v raleko ia meso. Pri krmljenju bode skrben kmetovalec tudi aa to gledal, da kolikor mogoče živalim kriao spreiaiaja. Naj se jim toraj poprej rezaae krrae položi ia potem še le cele krme, da se živiaa tako primora krmo dobro prežvekovati ia skoz in skoz z sliaami prernočiti. Določea čas krmljenja ali kakor tukaj pravijo razae ,,calje" se mora točao držati, ker vsaki aered v tem oziru aa živiao škodljivo vpliva. Dobro dene živiai, ki je vedao v blevu, če se vsaj po dvakrat aa daa k kakema studencu ali na kak potok aapajat žene. Sem ter tje imajo pobvalao aavado. da živiai sulio klajo poparijo, kar je maogo prebavaejšo delo. S poparjeao klajo ali parjenjem so sem ter tje lepe nasledke doaegli. Seveda stoji parjenje aekoliko truda ia tudi več potroškov ia je ovira, da se ne more prav povsod ndomačiti. Poleg krmljenja ima tudi še postrežba velik ia vgodea vpliv aa prospevanje živine. Snažnost, pogosto štrigljanje ia krtačenje, obilao sube stelje vae to pomaga, da ostaae živiaa zdrava ia rejeaa. Karnea živiaoreje ae more kteri drugi biti kakor ta, da se pokladana kraia kolikor Biogoče dobro povredaostuje. To pa je takrat prav Biogoee, če se živiai taka krma poklada, o kteri gre pričakovati, da 8e po aji pravi aaaiea živinoreje doaeže ia živali kolikor mogoče aajveč dobička dosežejo. Hmeljarstvo. III. Kako se naj hmelj sadi. Ker hmelj veliko let aa eaem mestu obstoji (20— 30 let) in ker aajveč deaarja in skoraj tiidi dela staae in ker od njega največ dobička pričakujemo, poiskati moramo tudi 1. aajboljšo zemljo, ktera je dosti globoka ia 2. ktera ai spodaj mokrotaa, arnpak da vodo dalje oddaja, da se radi tega.bolezai v koreniaali ae izcimijo, ktere so za hmelj škodljive. 3. Naj bode taka lega, ktera je proti silnim vetrovom zavarovaaa, da nara ne podira raat, ae odvija in lomi preveč bmeljevih zrastkov, kteri nam dosti dela pri vezanji aarejajo in manjše pridelke povročujujo. Bolj ko hmelj mirao raste, lepše sok po njem teče, rastliaa se dobro razvija ia rodi obilaeje cvetja. 4. Hmelj raste v vsaki zemlji: v pesku kakor v ilovici in puhlici. Pa v vsaki zemlji ne da eaakega pridelka! Najboljša je puhlica, ktero tudi najložej obdelujemo, in naplavljena zemlja, ktera ima v globiai še obilo redilaih snovij od vode naplavljeaih. Take zernlje se nabajajo po doliaab, kjer je v davaib časib voda tekla. Po gričih vže ai več tako dobra, ker tam se nahaja uže le bolj izzebljena zemlja, kteri plolia dosti gaoja odnaša v aižavo. Poglavitna reč je, da je zemlja v stari moči, da ni izsezana, ker to veliko upliva na cvetje ia fiao blago. Zenilja, ktera se je za nasaditev odločila, naj se (pa nje ne kaže prej gaojiti) globoko preštiha (26" do 3 ) tako da pride zgornja, rodovitaa na dao, spodnja, aerodovitna pa na vrh (s tremi štihi, eden pod dragim, se to zgodi). To delo se upravi najbolje jeseai, da mraz zgorajo mrtvo zeraljo predela ia rodovitao stori. V tako zrahljano zeniljo hmelj svoje čez seženj dolge koreaiae labko pogaaja ter najde naposled spodaj rodovitao zemljo. Spomladi (koaci aprila) pa se zernlja zravna ia 8 klini zazaamujejo vrste ia potakaejo tudi za vsako rastliao posebej. Navadno se vsaka rastlina ia vrata sadi aarazea po 6' po 5' ali 4'. Kaj pa je aajboljše? Meada arednja mera 5' ker izkusilo se je, da se je dobilo iz dveh eaako dolgih vrst, kjer je bilo v eni n. pr. 150 v drugi pa samo 120 sadežev enako veliko bmelja, pač pa je bilo s 150 sadeži veliko več dela, več rant potreba ia rastliae aiso mogle tako lepo izrasti ia tako lepo cvetje dozoreti, kakor pri bolj redko aasajenih. Pred ko ae sadeži (haieljeve koreaiae)vpo 1 čevelj globoke jamice vtakaejo (ktere se aapravijo z lopato od štirib straai), je zelo dobro, da se v nje da lopata raešanega (pretrohrijenega) gnoja (komposta, frišni gnoj škoduje), ker so sadeži prvi čaa v nerodovitai zemlji. Na nje ae da lopata druge zemlje, tako da še mala jamica ostane, da rahli bmeljevi izrastki ložej zemljo prederejo in bolj v vrsti izrastejo. Ko pa so izrastki vže nekoliko dolgi, treba je skrbeti za priklje (ktere se postavijo tje, kjer so kliaci), ali pa se je naredila priprava na drat. (Dalje prib.) Konjerejsko društvo je g. Lobcju v Slov. Gradci vzelo žrebca, ker mu je slabo stregel; išče se bolji koajerejec; premiranje koaj ae bode vršilo se v Račah, ampak v Mariboru, kder nameravajo tadi koajsko dirko napraviti. Društvo je pridobilo 5 aovih žrebcev lepega Saviajskega pleniena, (Ervin, Aubry 6, Aubry 8, Dretar 10, Gozaik 19). Trtna uš začae meaeca marca gibati se in po koreaji trsovem aa vzgoraj pomikati brz, ko toplota v zemljo prodre! Kmalu začnejo se ploditi in maožiti straliovito. Nad zernljo se tudi začnejo gibati. Jajce aa trti pod skorjo izleže rnlado uš, ki pa po trti v zemljo vleze. Ako le mogoče, uaieimo jajce aa trti! M. Rajšp.