,, Pri moreč u izhaja vsakih Štirinajst dnij kot pri loga ,,SoM<£ brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za colo loto 80 kr.; za tujo državo več poštni stroški. „Soča“ z „Gosp Listom1' in „Primorcem11 stano na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo jo v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo so le iz niirodnih krogov. Plačujejo so: za šostorostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., voČkrat po pogodbi. Vsa plačila vršo so naprej. Posamično številko so prodajajo po 2 kr. Rokopisi so ne vračajo.
Delegaciji
To besedo rabimo navadno v dvojini, ker imamo eno delegacijo za našo državno polovico in eno za ogersko-brvaško polovico. Na kratko se navadno piše „avstrijska de-legacija“ in „ogerska delegacija.11 — Kaj je to ? Vemo, da marsikakemu naših čita-teljev ni prav jasno, Kaj ste delegaciji in kako nalogo imate. Zato par besedic v pojasnilo.
Ko smo v Avstriji dobili ustavo, po kateri presvetli cesar deli postavodajalno oblast s svojimi narodi, ustanovile ste se v ta namen dve zbornici; ena se imenuje „poslanska zbornica", druga je „gosposka zbornica", V prvo volijo državljani 353 zastopnikov; v drugo pa presv. cesar imenuje po svoji volji poljubno število dosmrtnih članov. Obč zbornici skupaj imenujemo državni zbor. Enaki zbornici i-majo v drugi državni polovici; ena je p o-slanska, druga pa magnatska.
Zakone, katere skleneta obe zbornici, pregleda presvetli cesar. Ako jih potrdi, postanejo veljavni za celo državno polovico.
Toda ti zakoni se morejo nanašati le na notranje zadeve vsake državne polovice, n. pr. na šolstvo, poljedelstvo, pravosodstvo, trgovino, deželno brambo, politiško upravo, itd. v vseh deželah, ki so zastopane v istem državnem zboru (na Dunaju ali v Budimpešti).
Toda obe državni polovici nista popolnoma ločene druga od druge, marveč imata tudi marsikake skupne zadeve, skupne koristi in posle. — Take skupne zadeve se ne morejo obravnavati in oskrbovati v državnih zborih; zat6 sta se ustanovile — delegaciji, ki imata nalogo, oskrbovati take zakonodajalne posle, ki so skupni o-bemadržavnima polovicana, in to so: vojska in mornarica, zunanja državna politika, to je: kak6 naj se celokupna država vede nasproti svojim sosedam in tujim državam sploh, in v novejšem času se v delegacijah nekako posilno razpravljajo tudi bosensko-hercegovske zadeve.
Take posle opravljate delegaciji. V vsakej je po 60 delegatov, ki se volijo iz obeh zbornic; delegaciji zborujete samostojno druga od druge in se shajate izme-njevalno na Dunaju in v Budimpešti.
Pretekle štiri tedne zborovale sta delegaciji na Dunaju. O tem zborovanju se silno veliko piše in govori po svetu, ker napravila sta se dva velika pogreška. Prvi je ta, da večina letos prvič ni hotela voliti v odseke sedanjih zastopnikov češkega naroda, ki ni bil zastopan pri znamenitih razpravah, ko se je razgovarjalo o krvnem in denarnem davku, ki se nalaga pač tudi narodu češkemu.
Drugi pogrešek bil je ta, da predsednik knez Windi$chgr8,tz niti pri splošnih razpravah ni pustil Mladočehom svobodne besede, marveč pretrgoval jih je ali odvzemal jim je besedo vselej, kedar so govorili o rečeh, ki so knezu \V. neljube vsled
njegove strankarske notranje politike.
Na Češkem je vsled tega zavladala velikanska razburjenost, kernarod je ves razkačen zaradi takega preziranja in ravnanja. Viharni shodi, pri katerih se strahovito napada sedanji način vladanja v Avstriji, premnogi izgredi in krvavi poboji med narodom in vojaštvom, napolnjevati morajo z žalostjo in strahom vsakega avstrijskega rodoljuba. Kdor seje veter, žel bo vihar.
Obe delegaciji ste seveda odobrile tro-zvezo Avstrije z Nemčijo in Italijo, dovolile ste potrebne milijone za vojsko in mornarico in v ponedeljek ste bile zaključene. Goriško je zastopal deželni glavar prevz-višeni g. Franc grof Coronini. Od Slovencev bil je tam edini g. Pfeifer, državni poslanec kianjski.
Eazgled po svetu
Avstrijske novice. — (Splošna volilna pravica) postala je ena glavnih zahtev tudi delavskega stanu v Avstriji. Po velikih mestih in v krajih, kjer so tovarne, je na tisoče in tisoče delavcev, ki so začeli prirejati shode, na katerih zahtevajo splošno volilno pravico, to je, da bo smel voliti vsak državljan, ki je star 24 let, če tudi ne plačuje davkov. — Vladi niso po volji te zahteve; zato na vso moč ovira take shode, pošilja redarje in vojake nad delavce, ki se pa ustavljajo, da nastajajo krvavi boji med njimi. V Pragi bil je v nedeljo pravi boj med vojaki, redarji in delavci; veliko je ranjenih na obeh straneh; veliko delavcev je zaprtih. Tudi pri Boli gori poleg Brna je bil napovedan delavski shod; na prostoru, kjer se je imel vršiti, vihrala je zastava z napisom: „Živela splošna volilna pravica!“ Toda pridrvila je škadrona vojakov in skušala razzpršiti delavce, ki so se ustavljali in s kamenjem napadali redarje in stražnike. Ranjenih je prav veliko na obeh straneh. Resni časi!
o Avstriji. — Avstrijski minister za zunanje posle dejal je v proračunskem odseku obeh delegacij, da razmerje med Avstrijo in Rusijo postaja čedalje boljše in da se je nedejati popolnega sporazumlje-nja. Nemce, Madjarje in druge slovanožrce je jako poparila ta izjava, ker oni ne marajo prijaznosti s slovansko Rusijo. — Pa tudi na R\»skem ni našla Kalnokyjeva izjava kdo ve kako lahkovernih ušes. „Novosti", znameniti ruski dnevnik, so dejale, da je mej avstrijsko zunaj o politiko, kakor jo je grof Kalnoky označil v delegaciji, in mej notranjo politiko avstrijsko nepremost-no nasprotstvo. Z ozirom na sedanji evropski položaj bi bilo zadostovalo, da je minister izrazil samo nadejo, da se ohrani mir, kakor to želi ves svet. On pa tega ni storil, nego se izrazil tako kategorično, da je Rusijo spravil celo nekako v zadrego. V letošnjem zasedanju ogerske delegacije primerila se je tudi neprijetna epizoda in to zaradi „politike" hrvaškega škofa Stros-
smayerja. Dasi so Hrvati verni podaniki avstrijskega cesarja, jih Madjari vender tlačijo, samo zato, ker so Slovani. Na Oger-skem se dolže Hrvati, da so panslavisti, kakor se to v Avstriji očita Čehom in Slovencem. Škof Strossmayer je odličen rodoljub, a ker čustvuje z Rusijo, moral je že mnogokaj pretrpeti. Sedaj ga napadajo zaradi pisma, katero je poslal o jubileju „Sla-vjanskega blagotvoriteljnega obščestva11 v Peterburg. Avstrijski listi, toliko da mu ne očitajo veleizdaje, ga stavljajo v jedno vrsto z Vašatim. Država, v kateri se celi narodi zmatrajo sumljivimi in nezanesljivimi, kjer vedno stikajo za prijatelji Rusije, ne more kar na kratko zgol radi izjave kakega ministra postati zaveznica Rusije. Avstrijska zunanja politika, ako bi bila res taka, kakor jo je slikal Kalnoky, bi bila v dijametralnem nasprotstvu z avstrijsko notranjo politiko. Ako je avstro-ogerski vladi res na tem, da se sedanje dobro razmerje mej Avstrijo in Rusijo promeni v izvrstno, tako je to samo od nje odvisno, ker o miroljubnosti Rusije ni dvoma. Na Dunaji ve do j ako dobro, kaj b i jim b i 1 o v dosego tega krasnega smotra storiti. Počakajmo, ali bodo Kalnokyjevim besedam sledila tudi primerna dejanja."
Češko tiprttšauje. — Ugleden nemški v list „Frankfurter Z e i t u n g“ piše: „Češko uprašanje je mej narodno" uprašauje, kakor je to grof Kalnoky sam priznal. Za zunanji položaj habsburške mornarhije ne more biti brez pomena, če se češki narod šiloma ob steno pritiska, če se po okorni upravi tira v opozicijo proti sistemu, in če se vse moči države trosijo na boj zoper jeden narod in njega neu-tajive pravice. Minister unanjih rečij je bil primoran pripozuati, da uplivajo notranje razmere tudi na unanjo politiko, da je od notranjega miru zavisen tudi zunanji mir. — S tem je dognano, da je češki narod činitelj, katerega ni smeti zanemarjati, sicer bi se to na interesih cele države bridko maščevalo. Prav res je, da bi mogla Avstrija za Slovane dosti več storiti, kakor stori: mogla bi jih federalistično razvrstiti in jim dati neko politično samoupravo, a Slovani bi morali dati garancije za to, da ne bodo delovali na razpad države.” — Glede na slednje naj omenimo, da so posamni deli Nemcev, Italijanov in Madjarov že večkrat delovali na razpad Avstrije, da pa Slovanom ne more tega nihče očitati.
Hrvaško. — (Dr. Ante Starče-vič), ki je 13. t. m. obhajal svoj 70-ti imendan, prejel je o tej priliki na stotine brzojavnih pozdravov in častitk iz vse Hrvaške. častilcem pridružujemo se tudi mi s presrčnim vsklikom: Mnogaja ljeta!
— (Biskup Strossmajer) prišel je v ponedeljek nenadoma v Zagreb ter izstopil pri kanoniku Račkem; vseučiliščniki priredili so mu sijajno ovacijo; pozneje so se mu poklonili razni narodni zastopniki in drugi nezayisni odličnjaki. — Biskup je
odpotoval v krapinske toplice; od tamkaj pojde v Rogatec, kjer se po mnogih letih najbrže snide s Starčevićem. Strossmajer je v 80 letu in je še prav krepak na duhu in telesu. Bog ga ohrani!
—	(O tiskovnih odnošajih) na Hrvaškem dohajajo strahovita poročila. V zadnji „Soči" smo poročali, kak6 ostro je bil obsojen urednik „Hrvatske41 pred sodnij-skim pristavom Akurti-jem, dasi je izjavil in hotel dokazati, da toženi članek je sam spisal, vsled česar bi moral priti pred poroto. •— Enaka se je pripetila v ponedeljek uredniku „Obzora" g. prof. Jos. Pasariču. Pomislite! Ob 8. zjutraj je dobil povabilo, naj pride ob 9. (torej za 1 uro) pred znanega Akurti-ja, ker ga državni pravdnik toži zaradi nekega članka. Urednik je šel k sodišču im izjavil, da toženi članek je sam spisal; toda brez uspeha: Akurti je priznal sebi pravico, da sme Pasariča soditi, in ne porotnikom. Obsodil ga je na tri tedne zapora, „Obzor4 pa na 1000 gld. zgube pri varščini. — Strašno! Da taki odnošaji ne morejo imeti dobrih posledic, je jasno- Še nobeno nasilstvo ni rodilo dobrega sadu! — Take razmere vladajo pod banom Khuenom Hedervaryjem!
—	(„Matica Hrvatska44) prepeljala je učeraj teden smrtne ostanke svojega
ustanovitelja grofa Janka Draškoviča v Zagreb. Doslej je počival v slovenski zemlji v Radgoni. Slavnosti, ki so se vršile o tej priliki, bile so velikanske; udeležili so se jih tudi mnogi Slovenci kot zastopniki raznih društev. Slava spominu velikega Hrvata Janka grofa Draškoviča!
Goriške novice
Osebne vesti. — Č. g. T. Guggenberger pojde iz Ročinja za provizorja na Srednje, ki so že nad dva meseca, od kar jih je zapu stil preč. g. novi vogerski župnik Ant. Berlot, brez dušnega pastirja
Gosp. Leopold Budau, naš rojak iz Št. Andreža, zadnji čas c. kr. višjega deželnega sodišča svetovalec v Trstu, imenovan je bil dvornim svetovalcem in pride k najvišjemu sodišču na Dunaj. Častitamo!
Drugi naš rojak g. Filip Abram, dvorni svetnik v pravosodnem ministerstvu, postal je vitez Leopoldovega reda, za kar je v posebni avdijenci zahvalil presvetlega cesarja. Častitamo!
0. g. J- Biziak imenovan je administratorjem v Romansu.
Gosp. Emil Spira, praktikant pri go-riškem okrožnem sodišču, bil je imenovan c. kr. avskultantom.
Umrl je v Gorici c. kr. okrajni zdravnik dr. Matej Babarovich, kije dobro znan tudi prebivalcem tolminskega okraja, ker je tamkaj služboval več let; v Gorici je služboval kakih 8 let. Bolehal je že veliko let na prsni bolezni, kateri se je pa z uspehom upiral. V nedeljo večer zgrabila ga je neka srčna bolezen, ki ga je silno mučila celo noč; vkljub vsem mogočim naporom njegovih tovarišev umrl je v ponedeljek jutro v starosti 50 let. Sijajen pogreb vršil se je v torek ob 6V2 zvečer. N. v ra. p.!
„Tamburaški zbor“, ki se je ustanovil iz srede „Goriškega Sokola44, uri se prav pridno po dvakrat na teden; tamburice došle so od znane narodne tvrdke iz Zagreba. Poučuje g. M. Koršič, v glasbi vsestransko podkovan mož, takč da je mladi tamburaški zbor v prav dobrih rokah. — Prve težave so že premagane; tudi s teorijo glasbe so nekateri novinci že pri koncu. V teku poletja bo mogel zbor že častno nastopiti. Mladi tamburaški zbor šteje 14 udov, je
torej precej močan. — Ta zbor lahko veliko | pripomore k živahnosti društvenega življenja v Gorici, ki itak veliko preveč hira; s tem bo delal čast sebi in vsem Slovencem v lepej naši Gorici.
Svilodni Irg (za „galeto41) v Gorici začel je 19. t. m. na Starem trgu, kjer so javne tehtnice vsak čas na razpolago občinstvu. Koliko se plača za tehtanje blaga, razvidno je iz uradne tabele, ki se nahaja pri vsaki tehtnici. Za prostor od blaga od 10 do 50 kilov plača se 10 kr.; čez 50 kilov pa 25 kr. Mešetarija ni dovoljena; tudi na ulicah se ne smejo ustavljati taki svilorejci, ki nesejo ali peljejo svilode na prodaj. Ko se blago tehta, smeta biti poleg le prodajalec in kupec; osebje, ki ima v rokah javno tehtnico, ne sme zahtevati posebne nagrade. — Toliko na znanje in ravnanje tistim, ki nameravajo prinašati svilode na goriški trg.
Kupčija je prav slaba. V ponedeljek došlo je 1022 kilov svilodov na trg; prodajali so so od gld. 1.50 do 2.03. Torej revščina!
Vesela novica za Gorico. — „Rinno-vamento44 je izvedel iz gotovega vira, da Njena cesarska Visokost nadvojvodinja udova Štefanija namerava kupiti blizu goriškega kolodvora neko vilo, kjer bi vsako zimo stanovala po par mesecev. — Naj bi se ta novica uresničila. Slovenci z odprtimi srci sprejmeno v svojo sredo ljubeznivo, simpatiško, a nesrečno visoko gospo.
Tošlni pečat v Gorici. — „Corriere44 se pritožuje, da na goriški pošti že nekaj časa rabijo pečat samo z nemškim napisom „Gorz44, in zahteva, naj se začne zopet rabiti pečat nemško-italijanski, kakor se rabi n. pr. v Ljubljani nemško-slovenski. — Tudi mi menimo, da je krivično, ako se rabi v Gorici samč nemški poštni pečat; toda tudi nemško-italijanski pečat je krivičen, ker več praktiške vrednosti ima nemško-slovenski pečat. Ali ni tretjina mestnega prebivalstva slovenska? Ali pod goriško pošto ne spada več tisoč Slovencev v okolici? Ali goriški poštni urad nima opravila s celo deželo, ki je pa po večini slovenska? Zato naj se priredi pečat v vseh treh jezikih, ako nemški del tudi mora biti!
Uradne ure pri naših sodiščih v Gorici so za prebivalce v bolj oddaljenih krajih jako neugodno določene. Mislimo namreč na uradne ure popoldne. Prigodi se, da naši ljudje, često prav daleč od Gorice, ne opravijo svojega posla predpoldne; čakati morajo zategadel popoldanskih ur. Kdaj pridejo potem domov? Vrhu tega so prisiljeni več denarja potrositi v Gorici. —• Takih pritožb došlo nam je več že od raznih stranij. Zato prosimo merodajne kroge, da bi pretresali uprašanje, ali bi ne kazalo, da bi uradne ure določili tako, kakor so v Trstu? Ljudje bi lahko opravili svoje posle, ne da bi bilo uradovanje pretrgano, in potem bi odšli domov.
Še je pravice na svetu. — Danes 14 dnij objavila je „Soča44 obširno poročilo o tiskovni obravnavi proti „Corrieru44, ki se je vršila na tožbo sl. c. kr. državnega pravd-ništva pri mestno odrejenem okrajnem sodišču v Gorici, ker uredništvo ni hotelo sprejeti popravka treh ravnateljev naših srednjih šol v zadevi silovitega in lažnjivega „Corrierovega44 napada na slovenske profesorje. Povedali smo, da sodnijski pristav C o v a c i g (Kovačič), rodom iz znane narodne rodbine pri Sv. Luciji, je „Oorriera44 oprostil, a da državni pravdnik je napovedal utok.
Prizivna obravnava vršila se je v torek. Predsedoval je svetov. Flegar, sodniki pa so bili gg. Crusiz, Schmarda in Dell’Ara;
zapisoval je avskultant g. Fabijan; tožbo je zagovaijal državni pravdnik Canevari, obtoženca pa znani ž i d. Obravnava vršila se je v tistem redu, kakor v prvi inštanci. Državni pravdnik govoril je v vsakem pogledu izborno, dovršeno. Po njegovem prepričevalnem in v vseh točkah dovršeno u-temeljenem govoru bilo je jasno, da sodišče ne more drugače nego obsodiui zatoženca. Njegov govor potrl je, kakor se je videlo, celč Žida Grazidia, ki je jako malodušno zagovorjal svojo slabo stvar, kateri vsa njegova zgovornost in lokavost ni mogla pomagati. — V govoru in izrazih je bil previdnejši in zmernejši od govora v prvi inštanci. Edino spočetka se je nekoliko zre-penčil nad državnega pravdnika, ki je izrekel o „Corrieru44 nekaj prav ostrih sodb, katere pa mora podpisati celo vsak pošten Italijan.
Sodišče je ugodilo utoku državnega pravdnika, razveljavilo prvo razsodbo sodnika Covacig-a in obsodilo urednika na 25 gld. kazni, na tožne stroške in da mora v prvi številki objaviti popravek. — „Corriere44 je potem takoj popoldne objavil rečeni popravek.
Tako se je bilo treba puliti s pošte-njakoviči v tiskarni Paternollijevi, v drogeriji Seppenhoferjevi nasproti škofijske kapele in z znanimi Židi, da se je vsaj deloma dalo zadoščenje krvavo in nesramno žaljenim slovenskim profesorjem. Kaj bi se bilo zgodilo z nami, ako bi bili mi objavili „Corrierove44 napade „mutatis mutandis44 o laških ali nemških profesorjih? Gotovo bi nas postavili pred laške porotnik i in bili bi brez usmiljenja obsojeni. Evo razloček med nami in „Corrierom44!
Iz Gorice v Trst in nazaj prišli so v nedeljo na dvokolesih gg Bresnik v 4.50, dr. Kimmerle v 5.16, Pallich v 5.55. in Kuglmayr v 6.20 urah, z opočitkom v Trstu 10 minut. Hitra vožnja!
Tombola. — Na praznik sv. Petra in Pavla bo v Gorici običajna tombola v korist laškim zavodom. Toda večino listkov kupujejo naši Slovenci, laška gospoda se pa smeje in gleda, kako „ščavi44 trosijo denar v laške svrhe. Pri tem pa nimajo toliko obzira, da bi vsaj po slovensko klicali številke. Torej...!!
Na goriškem kolodvoru dobimo nov poštni urad; erar je plačal že 10.000 gld. za zgradbo primernega poslopja na levi strani kolodvora. Zopet lep napredek!
Terno dobil je nekdo na loteriji v Linču s številkami 21, 30 in 9 in sicer nad 600 gld. Stavil je v loterijski nabiralnici g. Iv. Gaidesa dnč 27. maja (ne aprila, kakor je poročala zadnja „Soča44), a doslej se ni še oglasil za denar.
Vipavska železnica. — Početkom prihodnjega tedna bo komisija izvedencev preiskovala načrte za novo krajevno železnico iz Gorice v Ajdovščino. Opozarjamo občine in posamičnike v Vipavski dolini, ki imajo kakoršne koli pomisleke o načrtih ali pa kake posebne želje, naj se oglasč pri deželnem odboru ter utemeljijo svoje nazore ali prošnje.
Furlanska železnica. — „Triester Zei-tung44 dejala je te dni, da železnica, ki se gradi od Tržiča (ali Ronk) do Cervinjana, ostane za vselej le krajevna in da ni upati, da bi se podaljšala in zvezala z železnicami v Italiji (pri San Giorgio di Nogam). kakor se navadno govori in sanja o takčzvani „direttissimi44. — Ta izjava je pomenljiva, ker lahko si mislimo, da ni nastala kar v uredništvu imenovanega lista, marveč da je došla iz merodajnih krogov, ki dobro ved6, kaj hočejo.
Po tej izjavi je razvidno, da ta železnica ostane v prvi vrsti namenjena le vojaškim načrtom in potrebam. Da bi se pa naši Furlani in tržaški irredentovci še bolje zvezali s svojimi ljubljenimi bratci na oni strani črno-rmenih mejnih kolov, tega najbrže tudi na merodajnih mestih na marajo.
„Z jedjć rasle tek!K —ali: „Mangian-do vien appetito“, pravi italijanska poslovica. Znano je, da v pravdi proti šestim Podgorcem je vredni sinko „Corrierove" urednice dr. Graziadio iznašel „dogovorjeni napad“, vsled česar so zatoženci bili postavljeni pred porotnike in hudo obsojeni.
To našim „Corrierovcem" še ne zadošča. Židovski mazač od torka pripoveduje namreč, da v nedeljo po noči je v Podgori tolpa slovenskih (?) rogoviležev s kamenjem navalila na stanovanja tamošnjih italijanskih naseljencev. Na to dostavlja židovski nesramnež, da tanavaije bil že nekaj d n i j p o p r e j d og ovorj en.
„Corrierea bi rad doživel novo izdajo žalostne zadeve šestih Podgorcev! Dr. Graziadio bi najbrže zopet rad služil in zagovarjal kakega zasebnega tožnika; predlagal bi kazen vsled „dogovorjenega napada" v zmislu „Corrierove" pisarije, vsled česar bi bili Podgorci ostro obsojeni, on pa bi izposloval nekaj tisočakov morebiti celo za kak razbiti nos, ki je predaleč proč od svojega gospodarja zadel ob neprodirno tvarino.
Iz Lovnika nam poročajo, da „Legovci" so pri občinski volitvi sprejeli v svojo listo tudi g. Ivana Vidoz-a, c. kr. poštarja, dasi je ta ustno in pismeno ugovarjal, ker ne mara nikake zveze ž njimi. Čast g. Vidozu!
V	Divači bo 2. julija sijajno razsvit-Ijena tamošnja krasna podzemeljska jama, ki se imenuje „Cesarjevič Rudolfova vilenica". Ta dan pridejo tjekaj Slovenci od vseh krajev; razna društva prirede skupne izlete. Ta dan bo torej v Divači velik naroden praznik.
IVotai* v Sežani. — Pravosodni minister preložil je sežanskega notarja dr. Zencovich-a (Cenkoviča) v Trst. — Ž nijm je izpraznjeno v slovenskem delu dežele že drugo notarsko mesto, ki je v zvezi z jako lepimi dohodki. Želeti bi bilo, da bi se Slovenci oglasili za te dve mesti (Sežana in Tolmin) v obilnem številu. Ker ni na razpolago veliko notarjev, prosili naj bi tudi mlajši sodnijski uradniki, ker treba je, da Slovenec pride na razpisani mesti. Razlogov pač ni treba navajati!
V	Devinu bo' v jutri 24. t. m. starodavni konjski trg sv. Ivana. Iz zgodovine vemo, da pri Devinu so že v starodavnih časih imeli konjske trge.
Na Nabrežini dobe lekarno. O tej zadevi pisali smo že pred par meseci. Deželni zdravstveni svet imel je danes teden sejo in sklenil, da treba ugoditi prošnji slavnega županstva nabrežinskega, ker na Nabrežini in v obližju je jako razvita klesarska obrt, ki živi veliko delavcev, lekarne pa ni nobeno celč do Sežane. — Pred dvemi meseci smo torej že z gotovostjo napovedali, da Nabrežincem se želja izpolni.
Na Vogorskcm bodo letos obhajali 400-letnico ustanovljenja tamošnje župnije. Prve dni tega meseca je namreč preteklo že 4oo let, od kar je na Vogerskem župnija ali fara.
V	Kanalu se je obesil neki Jakob Pod-bršček, 27 let star; zapustil je udovo in majhne otročiče. Uzrok žalostnemu koncu ni znan.
Okrajni zdravnik v Tolminu. — Tolminski c. kr. okrajni zdravnik v Tolminu dr. Braun se je „odpovedal" svoji službi. Doživeli smo s tem dogodek, ki je gotovo
jako redek, ker ni tako kmalu najti okrajnega zdravnika, ki se „odpove" svoji dobri službi.
Razpisano je to mesto do konca t. m. Ali se dobi kak Slovenec, ki bo prosil za to službo ? Prav bi bilo ! Tolminski okraj potrebuje zdravnika — Slovenca!
Z Idrije pri Bači se je nekdo oglasil proti našemu dopisniku iz istega kraja, ki je priporočal, naj bi se ustanovila tamkaj redna šola. Nasprotni dopisnik meni, da za redno šolo na Idriji ni še velike sile, ker še večji kraji, kakor so Dol. Trebuša, Ponikve, Podbrdo, Bukovo, itd. že več let brezuspešno čakajo na njo. — Mi ne poznamo pobliže teh odnošajev, zat6 kot nepristranski motrilci vseh deželnih dogodkov beležimo tudi nasprotno mnenje.
Šcbrelje spadale so doslej pod poštni in brzojavni urad v Cerknem. Od kar je pa ustanovljena pošta v Dol. Trebuši, priklopiti so jih hoteli tjekaj. Poročajo nam, da Šebreljci ne marajo za novi poštni urad in da hočejo ostati pri starem.
Iz Ccrkna nam poročajo, da tamošnja posojilnica in hranilnica je začela že poslovati. Pred 14 dnevi odposlali so nam obširnejši dopis, katerega pa nismo prejeli. Čudno, da od Cerkna do Gorice se je izgubilo že vač pisem na naše uredništvo!!!
V Bolen je razpisana služba sodnijskega sluge z letno plačo 250 gld. Prošnje do 2. avg. na c. kr. okrožno sodišče v Gorici.
Brzojav. — Danes teden se je otvorila brzojavna postaja na Srpenici, kar smo poročali le v „Sočini" izdaji za deželo, ker nam je poročilo došlo še le popoldne. — čujemo, da tudi Solkanci dobč brzojavno postajo. Tako se prav lepo popolnjujejo brzojavne in poštne postaje v deželi. Hvala možem, ki se za to trudijo.
Nalezljivo bolezni. — Z Vipavskega nam pišejo:
„Sliši se, da imajo otroci marsikje po Vipavski dolini škarlatino, nekateri združeno z davico.
C. k. okrajno glavarstvo bi ljudstvu jako ustreglo, ako bi po svojem zdravstvenem oddelku objavilo potrebne zdravniške navode. Bolezen mu ne morebiti neznana, ker je v Gorici še bolj razširjena nego na deželi.
Če se ne zamerimo, prosimo!
Od moje beneške. — Zadnji dopis sem končal z besedami „kdor je kriv", ta bi moral občini povrniti znesek 1730 gl., katere je č. g. vikar iz Mirnika lani na občinskih dohodkih zarubil. Kdo da je kriv, govorilo se je že pod prejšnjim županom r. Skubinom, ki je zapozual „laško" pomoto in jo objavil; ta govorica se je lani vsled rubeži ponovila ter glasila po celi dolenjski županiji. Kljub tem govoricam n i sedanji župan B. vložil tožbe proti „krivim", da bi iztirjal povračilo za poškodovano občino, ampak je le povišal občinske naklade z izgovorom, da „se je moglo vnovič sestaviti prevdarek za 1. 1893., ker ni bilo zadostno prevdarjeuo v poravnavo — bolniškega dolga".
Proti novemu prevdarku se je bila vložila pritožba; ta ni bila ugodno rešena, in novi prevdarek je potrjen. V tej rešitvi stoji pa tudi važna določba: „Glede na ta, da, če je c. kr. okr. glavarstvo zarubilo občinske doklade v poravnavo občinskega dolga na zaostali k o n g r u i, j e županova dolžnost, d a dotični znesek p o t i r j a od tistih, kateri so obvezani k skladanju iste k o n g r u e". — Tako je določil dež. odbor, dne 22/3, 1893. Izvrševanje dolžno-
sti donaša več časti, nego tožba zarad žaljenja iste.
Južna železnica je uvedla od Proseka do Kormina nemško-laške pečate in še le od Sežane dalje nemško-sloveuske. Ali je pravično ?
Kmetijski shod v Tolminu. — Načelnik oddelka c. kr. kmetijskega društva za tolminski okraj, gosp. Ignacij Kovačič, je bil sklical v nedeljo dne 11. t. m. shod kmetovalcev v Tolminu, da bi se posvetovali o raznih kmetijskih zadevah. Zbrala se je bila znamenita množica veljavnih mož v občinski dvoranici in razpravljala resno in dostojno razne načelnikove predloge. Krasen uspeh tega zborovanja pa je ta, da se je sklenilo ustanoviti za celo tolminsko stran sadjarsko društvo in da se je v ta namen izvolil osnovalni odbor, kateri bo imel sestaviti pravila in skrbeti, da jim za-dobi čim prej višjo potrdbo.
Dalje je obveljala resolucija, da bi vse davčne občine in vse mlekarske in sirarske zadruge na Tolminskem pristopile kot člani c. kr. kmetijskemu društvu goriškemu v namen, da bo gorska stran dežele dostojno in trajno zastopana v društvu, katero na jako izdaten način skrbi za njene gmotne koristi.
Slednjič se je govorilo tudi o potovalnem praktičnem učitelju, kateri bi pospeša-val napredek v mlekarstvu in sirarstvu na Tolminskem, in pa o poskušnjah z obdelovanjem hmelja v takih legah, katere se za to najbolje sposobujejo; v tem oziru so se radostno na znanje vzeli dotični sklepi c. kr. kmetijskega društva, katero je že podalo prošnjo v dosego primernih državnih podpor za potovalnega učitelja in za poskušnje s hmeljarstvom. Obširneje poročilo o tolminskem shodu priobči prihodnjič „Gospodarski Lis t“.
Tržne cene. — Kavi cena polagoma pada. Prodaja se: santos 150, 152, 154; sandomingo in java 164, portoriko 180, cejlon 185, moka 188. — Sladkor 42 in 4272. Pe-trolij 18. Slanina 60 do 64. Maslo surovo 68 do 75, kuhano 85. — Moka I. 14.90, II. 14.40, III. 13.40, IV. 12.70, V. 12.10, VI. 10.10 — Otrobi drobne 4.80, debele 5.20, žitna zmes 5.20.
„Primorec" sklepa danes prvo polovico svojega življenja. Vedno rastoče število naročnikov daje nam upanje, da nam bo kmalu mogoče za dosedanjo ceno povečati obseg. Ako se to zgodi, mogli bomo prinašati tudi kratke povestice, poučne članke, spise o narodnem gospodarstvu, itd. Da se to čim prej zgodi, vabimo vse dosedanje naročnike, naj bi skušali list širiti med svojimi znanci in prijatelji; vsakdo naj skuša pridobiti vsaj še po enega naročnika. Do konca leta stane list le
kr. 4« kr.
Priporočati pa je, da se po več naročnikov združi tak6, da prejemajo list pod enim samim zavitkom in naslovom. Za vsakih 5 skupaj naročenih iztisov dajemo en iztis brezplačno. —Svoje prijatelje prosimo, naj nam naznanjajo vse novice iz svojega obližja. Poštnino in druge stroške prav radi povrnemo.
S spoštovanjem
uredništvo in upravništvo.
_______Ostala Slovenija
Trst In Istra. — (Namestnik vitez Rinaldini) šel ie 11 t. m. na Dunaj, da poroča o uspehih letošnjih volitev; presv. cesar ga je sprejel v avdijenci v ponedeljek 19. t. m. — „Mattino" od 14 t. m. je poročal, da vitez Rinaldini odstopi in da na
njegovo mesto pride kak general. V številki od pretekle srede vzdržuje svoje poročilo, dostavlja pa, da tak6 hmalu se ta prememba ne bo mogla izvršiti, ker ni tako lahko najti primernega naslednika.
(Politično društvo nEdinost“) i-melo je v nedeljo občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 80 članov. Došlo je tudi več poslancev iz Istre in Trsta.
Predsednik Mandič pozdravi došle člane, pozdravi navzoče gg. poslance, govori o važnosti društva in naprosi tajnika g. M. Cotiča, da poroča o društvenem delovanju. Njegovo obširno poročilo priobčila sta doslovno „Narod1' in „Edinost1*. Potem je državni poslanec prof. Spinčič poročal v dve uri trajajočem govorn o svojem in dr. La-ginje delovanju v deželnem in državnem zboru. Poročilo objavita v celoti gori imenovana lista. Po nekaterih pojasnilih posl. Spinčiča in Laginje volijo se v novi odbor večinoma stari odborniki, na kar se zbor sklene.
—	(Veliki koncert) v korist družbe sv. C. in M. v Trstu, ki se je vršil v nedeljo, bil je nad vsa pričakovanja sijajen. Udeležba bila je ogromna; petje in tambu-ranje izborno. Nad vse pa sta očarala občinstvo operni pevec g. Tertnik in operna pevka gospa Čechova, ki sta izzvala viharno pohvalo, katera seje ponavljala toliko časa, da sta dodala še novih kosov izven vspo-reda. Gospodu Tertniku bil je poklonjeni lovorov venec, gospej Čechovi pa krasen šopek. Burka „Pri tiči** igrala se je prav dobro. Po koncertu vršila se je v Čitalnici prijateljska zabava na čast g. Tertniku.
—	(Zanimiva odpoved). Vodja takozvanih „konservativcev** pl. Burgstaller, ki je bil nekako namenjen za župana, se je odpovedal. Zakaj? ugiba se splošno. Mi pa vemo! Evo:
Pleni. Burgstaller je bil izvoljen z e-nim samim glasom večine. Ali čujte: ta glas je nosil hudomušno opazko „vis di....“ Pri verifikaciji niso vedeli, kaj naj storijo, ali naj ta glas potrde ali ne. Ako ga ne potrde, pl. Burgstaller izgubi mandat; ako
ko, in na voglu treh cest, sploh na prav lepem kraju Celovca. Do novembra bo hiša popolnoma dovršena.
Slovenskim časopisom. — Opozarjamo slovenske časopise na sleparsko „Office Sanitas** v Parizu, ki pošilja časopisom oglase in v zagotovilo plačila, izdaja menjice, a kedar jih treba izplačati, ne more je nihče najti. Tako se je primerilo že „Eco** in „Soči.** Parižki slepar je zadnji čas spremenil že večkrat stanovanje, da se je izgubil sled za njim. — Ako je bil kdo bolj seečen in da ga je našel, prosimo obvestila.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4)
priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.
Peter Mozetič
mesar
na voglu Stolne in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljajo kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.
ta Mežnar
gostilničar “al Corso11
na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, ima dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klobase itd., vse po zmernih cenah.
Jos. Pon
krčmar
pri solkanski mitnici na desni toči izborna domača vina.
Antoi Zaiorjan
v Zvezdi v Ljubljani
(v hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskili in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.
Kavarni ciSi"'-
desco“ v ulici „Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavaruar.
Ailf Hauptmann
tovarna
ga pa potrde, pl. B. sprejme malo laskavi naslov „vis di....“ Grozna smola! Ni kazalo drugače nego odpovedati se/
—	(Banka „Slavija") povišala je kredit za Istro od 200.000 na en milijon. S tem denarjem se istrski Slovani popolnoma rešijo iz lahonskih rok.
Koroško. — (V Št. Lenartu) pri sedmih studencih umrl je rodoljubni župnik preč. g. Stockl, pravi oče svojim ovčicam. Naj v miru počiva.
—	(V Ziljski Bistrici) naznanjeno je bilo za dan 14. maja javno predavanje dr. Kramarja o živinoreji in kmetijstvu. Dr. Kramar je res došel tjekaj, a nemškutarski načelnik kmetijske podružnice naznanil mu je napačen kraj, kjer naj bi imel predavati; ker pa tamkaj ni bilo nič poslušalcev, je predavanje izostalo. Med tem so pa slovenski kmetje na drugem kraju zaman pričakovali dr. K. Tako daleč sega nemšku-tarska strast in predrznost na Koroškem.
—	(Koroški Slovenci) se pripravljajo, da na predvečer sv. Cirila in Metoda 4. julija zažgč po celi deželi veliko kresov po gorah in gričih. In pri nas?!
—- (Nalezljive bolezni) med o-troci nastopile so tudi v Celovcu v toliki meri, da so morali šole zapreti.
—	(Nova hiša) „Družbe sv. Mohor-ja** v Celovci, ki bo v slavo ni čast vsemu slovenskemu narodu, je že pokrita. Delavci so pri tej priliki razobesili, kakor je sploh navada, cesarske in narodne zastave, katere so pa celovški pobalini po noči sneli in odnesli. Toda delavci so razobesili nove zastave. — Poslopje je dvonadstropno, veli-
oljnatih barv, Arnežev, la-
Jožef Novič
krojač	št. 41 v lastni hiši in fili-
v Gosposki ulici št. 13. ijala:Slonove ulice št.10-12.
POOOOGOOOOOOOOOC^
Franc Bensa,
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
5TA ČEVLJARJE-
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo priporoča za obilen obisk.
Hiša v Tolminu
z lepim vrtom in krasnim razgledom proti Tolminki, pripravna za številnejšo rodbino, (lahko se pa priredite dve stanovanji), v prav dobren stanu, ker je nova, se proda.
Prodajo se tudi obširna skupna zemljišča v Podselu, ki se pa lahko raz-dele na več delov.
Natančneja pojasnila daje uredništvo „Soče1* in g. Anton Devetak, c. kr. poštar v Tolminu.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vsakovrMtno vo&čciie svcftc,
in vsoh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Heja
krčmar „Alla Colo/nba11 za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slo vencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Havanski
čevljar
preselil se je v gledališko ulico št 15.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico „pri Lizi** v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imd zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki r.oči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spoduje Vipavske doline.
Anton Fon
V Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi JlaStelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Drnžtraa krčma
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča, se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Cej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
A. Howanski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pleteničice it l.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
Riva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu11 (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojački krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratuice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravu, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrčec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domača lina
bela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulic ibu. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, rii in vsakovrstne jestvire na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.