Issued daily except Saturday*. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnliki prostori: 20Ô7 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2087 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 LETO—YEAR XL Cms lists jo tLOO _ suiter January IS. 1SSS. st UM eest-oMtC« under Um Aet ot Con«rass el Starata S. IStS. CHICAGO 23. ILLm PONDELJEK. 5. APRILA lAPRIL 5). 1948 Subscription 18.00 Yearly STEV.—NUMBER 17 3= Acceptance for mating et special rate of postage provided for I» section 1108. Act of Oct 8. 1017, suthorlsed on June 4. 1018 Ameriški letalci dovažajo živila in druge potrebščine v Berlin Rusi izvajajo program transportacijskih restrikcij. Sovjetske čete zasedle strateške točke. Vprašanje prestiža v "mrzli" vojni med vzhodom in zapadom Berlin. 3. apr. — Ameriški letalci dovažajo živila in druge potrebščine v Berlin, ki je v ruskih kleščah. Sovjeti hočejo pognati zapadne vojne zaveznike iz bivše nemške prestolnice. Rusi naglo in učinkovito izvajajo program transportacijskih restrikcij. Ustavili so vse vojaške vlake med Berlinom in okupacijskimi conami zapadnih zaveznikov in odredili drastičen pregled promet« na edini avtni ces^i, ki spaja mesto z zapadom. Ozračje je še svobodno. General Lucius D. Clay, ameriški vojaški governer, je naznanil, da bodo letala dovažala potrebščine 10,000 ameriškim vojakom in civilistom, ki so izolirani v Berlinu. On je preklical odhajanje vojaških vlakov iz ameriške o-kupacijske cone v Berlin, ko je spoznal, da ne bodo mogli voziti preko sovjetske cone. Clay upa, da bo ameriška letalska sila iz-vojevala politično bitkp za Berlin. Na kocki je vprašanje prestiža v "mrzli" vojni med vzhodom in zapadom. Ako bodo Rusi potisnili zapadne zaveznike iz Berlina, se bo njihov prestiž dvignil, padel pa prestiž Amerike, Velike Britanije in Francije. Ameriški uradnici so izjavili, da so ameriška letala pripeljala 50,000 funtov živil v prvih ursfc po objavi odredbe generala Clayja. Dogovor, sklenjen med štirimi velesilami, ne omejuje števila letalskih poletov. Ameri ška letalska baza v Wiesbadenu lahko pošilja letala s potrebšči nami v Berlin. Dasi se je napetost med sovje ti in zapadnimi zavezniki povečala, se ni pripetil noben incident. Rusi so poslali svoje naj' boljše vojaške čete na glavne strateške točke v Berlinu, avtno cesto in železniške proge. Apel na žide in Arabce Končajo naj sovražnosti v Palestini Lake Success, N. Y.. 3. apr.— Varnostni svet Združenih naro» dov je apeliral nan žic^U'Arabce v Palestini, naj končajo sovražnosti. Sprejel Je ^oluoijo' glede sklicanja izrednega zase danja generalne skupščine v svr-ho razprav o bodoči vladi v Pa-1 lestini. Ameriška resolucija s pozivom za takojšnje končanje so vrsžnosti v Pslestini je bila sprejeta soglasno na seji svets. Drugs resolucije glede sklicsnjs izrednega zssedsnjs generslne skupščine je bils sprejets z devetimi glssovi. Rusija in Ukrajina sta se vzdržali glasovanja. Trygve Lie, generalni tajnik Združenih narodov, je naznanil, da se bo skupščina sestala na zasedanju 16. aprila. Warren R. Austin, načelnik ameriške delegacije. je dejal, da Je predlagal sklenitev premierja v Palestini, "ds reši življenjs Židov in Arabcev* Jerusalem. Pslestlns. 3. apr.— Izgleds. ds ne bo miru v Pslestini. Bitke med Židi in Arsbcl se nadaljujejo. Britake topniške enote so streljsle ns Žide in A-rsbce, ki so se spopadli v Jeruzalemu. Pet oaeb je bilo ubitiR in čez 20 ranjenih. Arsbci so nspsdli židovski konvoj iz zasede, ko je bil na poti v Jeruzalem. Dva Žida sta bila ubita, oaem ps ranjenih. Na konferenci sta se sestala general N. C. Brownjohn, pomožni britski vojaški^governer, in general G. S. Luknjančenko, šef ruskega štaba. Potem je bilo naznanjeno, da ni prevladovala sovražna atmosfera na konferenci.' To je bil prvi sestanek med Rusom in Angležom od 20. marca, ko je nastal zastoj na seji članov zavezniškega sveta za kontrolo Nemčije. Maršal Sokolovski, ruski vojaški poveljnik, je takrat zapustil dvorano, v kateri se je seja vršila. On je obdolžil Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo bojkotiranja sVeta, ker so se reprezentanti teh držav sestali na konferenci v Londonu in na svojo odgovornost razpravljali o bodočnosti Nemčije. Ali bo sklicana nova seja zavezniškega sveta, ni znano. Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, je izjavila, da svet več ne obstoja. General Clay je postal načelnik sveta ta mesec in on lahko skliče sejo. Poročila iz Hamburga pravijo, da je konflikt med sovjeti in zapadnimi zavezniki alarmiral Nemce v ameriški, britski in francoski okupacijski coni. Širijo se divje govorice in poročila. Eno poročilo se je glasilo, da so Rusi obstreljevali britsko •okupacijsko cono. Trikot ozemlja izoliranega Berlina v obsegu 300 kvadratnih milj je skoro v središču ruske okupacijske cone. Nemčija je bila razkosana na štiri okupacijske cone na konferenci velike trojice v Potsdamu. Britski vojaški vlak je dospel iz Berlinu v britsko okupacijsko cono sinoči brez incidenta. Na vlaku je bilo več članov brit-skega štaba, čigar šef je gene ral Brian Robertson. Ameriške čete so obkrožile železniško postajo v ameriškem sektorju Berlina sinoči. Nemcem so dovolile svoboden prehod, ne pa Rusom. Rusi so naznanili odpoklic svojih reprezentantov iz odborov, ki tvorijo komandaturo v Berlinu, zaeno pa so zaprctili uveljavljenjem novih odredb. Urad ameriške vojaške vlade je naznanil, da, ne bo odredil evakuacije žen in otrok ameri 8|dh častnikov in civilistov iz Berlins, temveč čskal na pri-h'^ijo sovjetsko potezo. Domače vesti Oblak Chicago. — Glavni urad SNPJ je 2. aprila obiskal Michael Gregoric iz Detroita. Is Clavelsnds Cleveland.—Iz Fort Rileyja, Kans., sta prišla na obisk k svojcem nadporočnik Clifford A. Upton, ki je med vojno služIl v zračni sili, in njegovs žena Lillian, hči družine Mihael Zupančič, ki je včlanjena pri društvu 5 SNPJ. Mlada zakonca se bosta tukaj nahajala 15 dni, nakar gresta v Oklahomo, kjer bo on. nadaljeval študije.—V bolnišnici je po tritedenski bolezni umrl Anton Žitnik iz Eu-clida, star 76 let, doma iz Stične, Dolenjsko, v Ameriki 50 let, član HBZ. Tukaj zapušča sina—žena mu je umrla leta 1932 —Po dolgi bolezni je umrl Anton Pa-vlovič, star 81 let, doma iz vasi Boseča, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, v Ameriki 53 let. Večinoma je delal kot farmar. Tukaj zapušča tri nečake, v Buf-falu, N. Y., pa nečakinjo.—Iz bolnišnice se je vrnila Margareta Završnik iz Collinwooda.— Pri družini William Yanchar v Collinwoodu so se oglasile rojenice in pustile sinčka. Smrt brata Lloydeil, Pa.—Mrs. Mary Gu-zel je bila brzojavno obveščena da je v Clevelandu umrl njen brat Anton Rozina, star 65 let, doma iz Planine pri Rakeku. Umrl je v mestni bolnišnici, kjer se je zdravil zadnjih 18 mesecev. Bil je samski. Poleg Mary Guzel zapušča v Ameriki & dve sestri: Heleno Ciber v Clevelsndu in Lucijo Yunc v Nanticoku, Pa. Davčni načrt ponovno sprejet * ! Demokrati obrnili hrbet Trumami Waahlngtoa. D. C« 3. apr. — Načrt, ki določa znižanje dohod ninskih davkov za $4,800,000,000 v tem letu, katerega je predsednik Truman vêtirai, je bil ponovno sprejet v sefiatu in nižji sbornici z več ko dvetretjinsko večino. Mnogo demokrstov je obrnilo hrbet Trumsnu in se pridružilo republiksncem v glasovanju za načrt. V nižji zbornici je bil načrt ponovno sprejet s 311 proti 88 glasovom, v senatu tpa s 77 proti 10 glasovom. S tem je postal zakon. Truman je po vetiranju načrta naslovil poslanico kongresu, v kateri je prasnil vzrok svoje akcije. Dejal lo, da je sve-tovns situacija kritična in ne dovoljuje znižanja dohodninskih dsvkov. Kongresnikt in sens-torji so ignorirali njegovo opozorilo. "Vsi se zavedamo resnosti svetovne situacija," je rekel Truman v poslanici, "Amerika z drugimi državami vred se je odločila za pozitivno akcijo na mnogih frontah za ohranitev miru. Načrt bo znižal vladne dohodke in povečal nevarnost in-flscije. Dsvčne olajšsve, kate re načrt predvideva, bi bile zakrinkano zlo." Okrog 7,400,000 državljanov bo zbrissnih s liste davkoplačevalcev, ker sts kongresni zbornici sprejeli dsvčnl nsčrt kljub Trumsnovi opoziciji. Znižanje dsvkov je retroaktivno do 1. januarja tega leta. Onim, ki so plsčevali dohodninski davek po stsri lestvici, bo densr povrnjen prihodnje leto. Nov sistem pis čevanjs dohodninskega davka bo stopil vveljsvo 1. maja. kompromisni Akcija proti pomožni načrt rudarski odobrenIMB Klavniiki delavci pozvani na delo Chicsgo, 3. apr. — Armour Packing Co. je pozvala stavkar-je, naj se vrnejo ns delo. Stsv-karji so člsni unije CIO, ki je oklicsla stavko proti tej in drugim klavnlškim kompanijam 18. marca, ko so zavrnile zahtevo za zvišanje plače. V klavnicah Armour Co. v Chicagu in drugih mestih je bilo uposlenih okrog 30,000 delavcev. Federslna vlada še ni podvzela nobene akcije za izravnavo konflikta med unijo klsvniških delsvcev ln kompsnijami. truman zahteva od kongresa dodatne milijarde za armado Washlngton. D. C.. 3. apr. — Predsednik Truman je pozval kongres, nsj sankcionira potrošnjo nadaljnje vsote zs ojsčsnje armade, mornarice in letalske sile. Amerika je udeležns v mrzli vojni s Sovjtsko unijo, /.sto mora oborožens sila dobiti nadaljnje tri milijarde dolarjev. Poleg tega naj kongres dovoli potrošnjo $375,000.000 za grma-denje strsteškegs vojnegs ms terisls. Poziv je v pismu kongresniku Msrtinu, republikancu in predsedniku nižje zbornice Truman je naglasil, da bo morda oborožena sila potrebovala dodatne milijarde dolarjev v bodočnosti in kongres bo pozvan, naj jih dovoli. Truman je informiral Martina. da bo obrambni tajnik For-res ta I informiral kongres, kako bodo tri milijarde dolarjev po su, je zshtevsl ensjst milijard dolsrjev zs srmsdo, mornsrlco in letslsko silo. Marshall govoril na konferenci Odgovoril je kritikom ameriške politike Evropa in Azija bosta dobili čez iest mili• jard dolarjev FASISTICNA ŠPANIJA IZLOČENA Waahlngton. D. C.. 3. apr. — Kompromisni načrt, ki sankcionira potrošnjo $6,098,000,000 sa ekonomsko in vojsško pomoč E-vropi in Aziji, je bil soglssno odobren ns seji konferenčnih odborov višje in nižje kongresne zbornice. Nsčrt je bil prej sprejet v obeh zbornicsh; na seji so bile izravnave le razlike. Pomoč vladi kitajskega diktatorja Kalšeka je bila znižana sa $107,000,000 v soglssju priporočila nižje zbornice. Zapadna Evropa, Grčija, Turčija in Trst bodo dobile $5,300,000,000, Kitajska pa $463,000,000. Od te vsote bo $125,000,000 šlo za vojaško pomoč. Trst bo dobil $20,-000,000 kot ekonomsko pomoč. Formiran je bil odbor zs nsd-zlrsnje delitve pomoči. V odboru je pet kongresntkov in pet senstorjev. Odobreni nsčrt Izključuje fašistično Španijo iz Msrshallove-ga načrta. Izključitev je predlagal senator Vandenberg, republikanec lz Michigana In načelnik odseka zs zunsnje zsdave. On je dejal, naj se prepusti od ločitev, sli nsj Španija dobi de lež amerlškegs bogastva, šest najstim drtsvam v zapadnl Evropi. Vandenbergov predlog je bil sprejet in s tem zsdana težka klofuta vojaški kliki. Zavssls je stališče, da mora biti Španija čeprav je pod diktaturo Franco vega fašističnega režima, delož na ameriške pomoči na podlagi Marshallovega načrta, ker je so vražnica Rusije in komunlsma Uključitev Španije v Marshal lav načrt je predlagal kongres nik 0'Konskl, republikanec VVisconsins, strupen sovrsžnlk sovjetov in komunlzms, Njegov predlog Je bil sprejet v nižji zbornici s 140 proti 52 glasovom Federalni sodnik izdal injunkcijo WASHINGTON, D. C.. 4. apr. —Federalni sodnik Matthew F. McGulre Je Isdsl Injunkcijo proti rudsrskl uniji UMWA ln po-svsl rudarje, nal M tskoj vrnejo ns delo. Predsednik Trumsn le prej lnstrulrsl federalnegs justlčnogs tajnika Clsrks. nsj Ispoaluje Injunkcijo ns podUgt Taft • Hartleyevega protldelav-skegs sskons. Sodnik le rsbll besedo "stsv^ k«", čeprsv je John L. Lewis, predsednik unije, delal, da rudarji niso saatavkall. temveč le odloitll orodje v konfliktu s ope ratorjl. kstere le obdoUll. da se ne drše provlslje pogodbe, ki le bila sklanjana v juniju, glede plačevanja pokojnine stsrlm ru darjem. McOulre Je posval unl ¡o ln operatorle. na) tskoj ssč nejo kolektivna pogajanj s v svr ho lsrsvnsnja konillkta. Nagla sil le, da stsvka ogrni a narodno sdrsvje ln vsrnost. Trumsn le storil korske proti uniji, ko so trije odbori svrnlll krivdo sa ustsvttov obrata pro mogovnlkov na Lewtaa. Pred sodnik Je dojal, ds so mors le šelesnlce, Jeklarne In nekstere druge kompanlje omejili obrsi ssradl stavke. Rudarll so odloiUl orodje 15 mores. Želesnlee ln leklsrske kompanlje eo morale odsloviti več tisoč delavcev ssradl po-manjkanja lz Ko je Forrestal nastopil pred člani senstnega odseks zs vojs-ške zsdeve, Je srgumentiral, ds Je smerišks oborožens slls šlb-ka in da mors biti tskoj ojsčens Predlsgsl Je tudi. nsj kongresi hitro sprejme nsčrt vojsške krm skripcije, obvezne vojsške službe In vežbanjs Naglašal je resnost mednsrodne situacije ln ds i vzels Bogota. Colombla. 3. apr. — Ameriški držsvni tajnik George C. Msrshsll je govoril pred de-legati na deveti medameriškl konferenci, kt se je pričela zadnji pondeljek v tem mestu. De-jsl je, ds ne bo Msrshsllovega načrta za latinsko i Ameriko. Slednjs mors v gedanjl krizi po-magatl zapadnl Evropi In Kitajski, ds ustsvi pohod komunizma in širjenje sovjetskegs vplivs. Latinske republike se bodo mo rs le obrniti na privatni kapital za pomoč. Msrshsll se je prltoževsl zs rsdi pomanjkanja kooperacije strsnl Sovjetske unije in nsgls-šal, da je to vzrok sedanje ime-rlške politike "Kskor veste, smo nsletell na odločno opozicijo s strsnl So vjetske unije In držsv v njeni sferi vplivs," je dejsl Msrshsll. "Ako bi te držsve koopertrele z nsml, bi se ekonomsko okrevs-; nje pospešilo in mir nam bi bil zagotovljen. Delegstl latinskih republik se morajo zavedati resnosti problemov, kstere Je trebs rešiti. Mojs vlsds je prevelike odgovornosti ns- General Spaatz naznanil rešignacijo Washington, D. C., 3. apr. General Cari A Spaatz je na zn^nll rešignacijo kot vrhovn poveljnik letalske sile. Nssledl gs bo genersl Hoyt S. Vsnden berg, nečsk senatorja Vanden berga, republikanca lz Michi gana. Chiniquy Hat Co. proti volitvam Chlcago 5. apr. — Ovetnlkl Chiniquy Hat Co„ *<> storili vse, da preprečijo razpis volitev, ko se je vršilo zaslišanje pred federalnim delavskim odborom, Pred odborom so nastopili reprezentanti kompanlje in unije United Hatters, Cap & Mlnlne ry Workers ADF. Reprezentanti kompanlje so priznali, da je proflt znašal lani $300,000. Stroški so bili $250,000, dohodki pa $550,000. V delavnici kompanlje je uposlenih 70 delavcev in delavk. Kompanlja je moblllzl rala vsa sredsstva za prepreče-nje volitev iz bojazni, da bodo delavci in delavke glasovali za unijo kot predstavnico pri kolektivnih pogajanjih. V sredo, 7. aprila, bodo volitve v delavnici Hebastian Hat Co. Unija pričakuje, da bo zmagala pri volitvah, ki se bodo vršile pod nadzorstvom delsvskegs odbora zavezniki 0b- d0l2eni ropanja v berlinu 1 Odvaiali «o industrij• ako opremo v napad• no Nemčijo ANGLE2I POTRDILI OBDOL2ITEV London. 3. apr. — Sovjetske oblasti so prišle odprto na dan z obdolžltvljo, da so zapadnl zavezniki plenili in ropali v Berlinu. Industrijsko in in drugo opremo so odvažali is Berlina v zapadno Nemčijo, ki je pod okupacijo ameriških, brltsklh in rrancoaklh čet. To je vzrok ruske akcijo, ki Je rezultirsla v ustavitvi prometa med Berlinom In okupacijskimi conami zapadnih driav, Rusi trdijo, ds so bili odpeljani stroji in velike količine drugega blaga iz sovjetskega sektorja berlinske cone v okupacijske cone zapadnih držav. Rusko obdolžitev' so priznali in potrdili celo britski krogi. Izjavili so, da Nemci premeščajo svoja premoženja v zapadne o< kupacijske cone, da bodo tam na varnem. Sovjetska časnlška agentura Tass poroča, da jo 79 železniških vagonov, natrpanih g blagom, odšlo iz Berlina v zapadno Nemčijo v dobi od 20. do 30. marca. Polovica tega blaga je bila lastnins nemšikh privatnih firm. Tsss trdi, da je tranopor-tacija blaga is Berlina v ameriško. britsko in franooako okupacijsko cono nelegalna. amerika za izključitev . cehoslovakue iz organizacije mora biti Amerika pripravljena na vse, ksr lshko pride. "Moje upsnje je, ds bo kongres sankcioniral potrošnjo do-' datnlh milijard dolarjev ze oja čsnje oborožene sile," pravi Truman v pismu kongresniku Martinu. "Amerika mors biti moč-ns, ds bo lshko izvsjala svojo zunsnjo politiko, ublsžlls seda- prsm človeštvu in civillzscijl. Pomagati mors zapsdnl Evropi, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Turčl-ji, Srednjemu vzhodu, Kitajski. Jsponski in Koreji." Msrshsll je odgovoril kritikom smeriške politike Med temi je bil mehiški zunsnjl minls ter J s ime Torres »odet Svoj govor je zsključil z apelom ns latinske republike naj koo|j*ri London. 3. apr. — Vlade Veli«.se smatra v odgovornih krogih ke Britanije, Francije in drugih | za nadaljnjo ameriško zablodo. drt.v v »p.dnj Kvropl Ml.| , lnformlr.„, d. bo Am.rlk., kom.nllr.il. L predi.«»!. .«klJuflUrv C.ho. o- J llklju«t(v C.ho v.klj. If rn.dn.rodn* l|«V'bkt ,„„.„,,.„„ dvojni ustanov jena v Havanl, Kuba, ..... * . u . ^ " . . < ' Msrshallovemu načrtu, Repr« 24 marca Carter te organlza- . ._, . ... A\ . . , _ i Tj /entantl vlad šestnsjstlh držav cije so na konferenci v Havanr a i u . . ., . .. . . v zapadnl Evi op» so na svoji podpissl leprezentantl 56 vlsd, r r ___.' l . ».iT i ai a x .. konferenci v septembju nagla-Cfhos ovakija Je edina država v! i . l » . n. . i ... s li, da je razširjenje trgovine aovjetski sfeil vpliva, ki je včla- ' ' . . ' ' . " . . i m med vzhodom In zapadom bi- njena v organizaciji, 4 .__, ' . ... ' . ... .. stveno potrebno za usiieh Mar» Po nujnih posvetovanjih v z. .V.» t. a n » a »u aha ovega načrta Izključitev I>>ndonu, Parizu In drugih me» I" ... . ' . j i v i ... uo J Cehos ovsk je bi bil jesen do stih v zapsdnl Evropi sts bils ' ' poslanika' Velike Britanije ln , k«z, da Je Amerika proti trgovl- Francije v Wash.ngtonu Instrub nl meri luščiinici, bodo predelovali v ikrub. V ČRNI OORI bodo zgradili 50 zadružnih domov. Na drugem plenumu ljudske fronte Čr ne gore ao med drugim razprav- jali e letošnji graditvi zadružnih domov. Zgradili bodo o-krog 50 zadružnih domov. Eno največjih javnih del bo tudi letos graditev proge Nišlč Tito-grad. Železnica bo zgrajena do 13. julija Zaposleno bo moraly biti stalno po 12,000 do 13,000 do-avcov. V NOVEM industrijskem kra ju Županja so zgradili lani 220 poslopij. Tako so sezidali ob sladkorni tovarni vvliko delavsko naselje z več sto hišami. V Županji so pa lani gradili tudi ilrtigu industrijska in kmetijska posiopj«, ne le sladkorno tovarno, V okolici so zgradili več žit nih skladišč in kmetijskih po-slopij. Opekarn« so dale v ta namen nad 7,000,000 kosov opeke, LANSKA OBNOVA v Istri Lani so v jauiiuikem okraju ob-uovUi 65 hiš ln 43 drugih poslopij, ob koncu je pa bilo še v de lu 95 stavb. V buzrtskem okr a-IU so obnovili 97 kmečkih hiš, 50 toJ in vodnjake v 25 vaseh. Mno->u gradbenih del je bilo tudi v poljskem okraju V Vodnjatiu so ¿gladili Javno kopališč« in ho-tel. V letovišču Uilonlju so dogradili več hotelov, V okraju ut obnovili 40 hiš in 19 gospodar skih poslopij V samem Puiju so obnovili okrog 700 poslopij, uied njimi 4 hotele In tovarne. V revinjskem okraju so obnovili M gospodarskih poslopij, jiore-tkem so pa dogradili 12 raznih objektov ln obnovili 75 stanovanjskih poslopij. V opatljskern okraju je obnovljenih 82 stano vanjskih tli 67 gospodaiskih poslopij. V delu je še 45 stano vanjokih hiš, 2 šoli in 48 gospodarskih poslopij. ČETRTI PREMOGOVNI!* v Zasavju, Na zahodu od zagor slurga premogirvnika segajo pre mogovna ležišča še okrog 2 km nejireJ od Moravč Doslej niso bila dovolj raziskana Terciarne plsstl, ki vsebujejo premog, se razlezejo š«* 14 kin proti zahodu steklarni. Primeren je pa tudi za livarne in "Litostroj" ga fte uporablja. NERETVAN8KA DOL IMA ima veliko gospodarsko prihoc uost. V idoli Meretve od Hercegovine do morja ae razpreati ra močviruo ozemlje "Neietvan-ska blattja", ki meri eigtog 13,-900 ba. Obdelujejo le W00 ha zeniije. Med petletko bede osušili skoraj vse to močvirje, kar bo omogočilo velik reevoj kmetijstva ¡AaLo se be lahko ras vi ls tudi šivilak« industrija. Že leta 1944 so začeli gradiii oečaano tovarno za konaerviranje paredlS-ni kov. Tovarna je lani zabela obratovati, ladelujejo pe je velik načrt za mnoge večje tovarno. Hkrati so tudi mellortrslt močvirje. V dolini Neretve bodo gojili tudi trto na pevršiit* okrog SOO ha. Poeebno ugodni pogoji ao pa aa pridelovanje bombaža. Ob izlivu Neretve oo tudi s*e začeli gradHl velike pristanišče, ki bo eno največjih v državi. V idrijskem okraju so urediti statistiko Ljubljana.—Ko |« v idrijokem okroju začela ljudska obloot z delom, al razpolagala i nikakršnimi statističnimi podatki Vse je bilo treba začeti linov«. Treba je bilo polteno pljuniti V roke in večkrat obresti voe naie grape In hribe, ki Jih ni meto, da Je referat xa statistiko lahko ispolnil svojo težko nalogo. , V teku leta 1947 ne Je lovedel zemljiški popis, V tem popisu so površine po kulturnih kategorijah In po kulturah, loko da se je lahko na podUffi teb podatkov začelo voditi po načrtu naše poljedeljslvo. Na podlagi tega popisa «e je lahko pr*-vilno obdavčilo mnogo kmsto-volcev, za kater! stari podatki sploh niso bili voč veljavni. lzvvden j« bil tudi popis ne in še razni drugi popiei, ki nam kažejo naš napredek, pa tudi pomanjkljivost in o tem o-pozarjajo, katerim panogam gospodarstva bo tr«b« posvetiti več pažnje Ko je začel referat za statistiko z delom, je naletel na mnoge težave. Posebno ne Vg-seh Je zelo prihajal do iareoe nep«svilen odnos do staHgtHlt. Ts napačna miselnoat, k! J« de diščina italijanske okupacije, be je Italllsnaka oblast zahtevala podatke samo zato, da je klMla lažje bol) temeljito Izropela, je marsikoga ravojala v dejanje neresničnih podatkov Z vzgojnim delom, ki ga vrli Fronta vsak dan med mnešioe-trtl, smo pa dosegli to, da js dene» vsak kmet poučen, da |e 4* jenje pravilnih podoikev ne 0»-lito njegova deišnooi, nsmseč tudi korist, ker le teko be Ijed-ska oblast lahko nudilo svojo pnmoc tam, kjer Je najbofj potrebna In le tako se bo lehlm uvedlo načrtno gospodorvtvo tUdI v kmetijstvu, Z neutrudnim delom |e referat za statistiko v letu 1H7 It-vršil v celot! svojo nalogo JtS' ferant za statistiko lov. AftdfSj Studn je bil zs svoje pufrtvo-vslno delo trikrat nagiaian. nue v ëevnli'i svoje nelogo is-«»bražrvanja našega pudotelske- y it delovne^'* človeku kmeta ililivcu m fiatnešiance* re-vzglcdno in |Mlon pil znanje In zahvalo Sevmcanov. Prispevajte v obrambni sklad! Val dsrev! sa obronke pravne«ti. Prosveto In ProšeOgg ce naj so petfMelo ne nailon John Poflec k. 244SI L «ko tend Blvd. - Euclid M. Ohle. ir. Pellock le blagainik qa «klada. All ole naročeni na Preevooo ? Podpirajte eeef Roll PONDELJEK, 5. APRILA 1948 NOVELE ANTON INGOLIČ 'iMMVimmmmumuuummmmmmmuLiijLH-r pa naj m« postavijo v biblioteki za slugo, na Semjonovki za hlapca, v Moskvi za cestnega pometala. Živeti hočem v svoji zemlji, med ^vojimi ljudmi in vsaj nekoliko pomagati, da se bodo čimprej zacelile rane, ki jih je moji domovini zadala sedanja vojna. Bolje je biti naj-neznatnejii človek v domovini kot tu direktor biblioteke, upravnik veleposestva ali mestni župan. Treba je, da vsaj nekoliko popravim, kar sem zamudil. Samo da bi se mi povrnilo malo zdravja! Samo zdravja mi je treba." Nekoliko tiče, a vroče je nadaljeval. "Nikoli prej si nisem tako želel živeti kot zadnje čase. Čimprej moram okrevati. Moji domovini bo potreben sleherni človek, tudi najneznatnejii in najnevrednejši." Ko sem se poslavljal, me je prosil, naj spet pridem. "Moram vedeti, kaj se dogaja pri nas. Čutim, da se svoboda približuje z naglimi koraki." Bil sem že pri vratih, ko me je poklical k sebi. "Nekaj bi vas prosil," je dejal v zadregi. "Tu se nihče ne zmeni zame. ' Saj veste, nas emigrante imgjo za petokolonaie. Razumljivo, če bi jim tudi povedal, da nisem, mi ne bi verjeli. Rad bi ozdravel, čimprej in popolnoma. Bi me hoteli priporočiti zdravniku?" Čutil sem, kako težkp je izgovoril poslednji stavek, zato sem mu naglo stisnil roko, ki mu je brez moči ležala na odeji, in obljubil, da bom govoril z zdravnikom, čeprav sem ga komaj poznal, Preden sem zapustil bolnico, sem poiskal bolničarja. Zvedel sem, da prihaja zdravnik v bolnico samo ob jutrih. Priporočil sem Ivana Iva-noviča Semjonova bolničarjevi negi in odšel v mesto. Ko sem drugo jutro prišel v bolnico, da po-iščem zdravnika, sem zvedel, da je Ivan Ivano-vič Semjonov ponoči umrl. Pretresen sem odšel v mrtvašnico. Moj znanec je ležal v nepobarvani krsti na dolgi mizi sredi ledenomrzle mrtvašnice. Nobene sveče, nobene cvetlice. Bil je popolnoma sam. Ni se spremenil prav nič. Le oči je imel trdno, pretrdno zaprte. Visoko, gosposko čelo se je nekoliko svetilo, a nekdaj široki kmečki nos je bil ozek. Dolgo sem stal ob mrliču. Odšel sem šele, ko je prišel "bivši general", predsednik emigrantske kolonije, da uredi vse potrebno za pogreb svojega rojaka, ki že dolgo ni bil več emigrant. ŽETEV JE DOZOREVALA Dobrih dvajset kilometrov od mesta je konec ravnine tik pod planinami raztresenih na nizkem, a strmem obronku, kakih petnajst hiš, prav za prav koč, ki so močno podobne druga drugi: kockaste, z nizko streho, majhnimi okni, na novo pobeljene, brez temnega roba spodaj, s stajo—nekje za hišo- za pet, šest svinj in prav toliko ovac, s stajo za kravo ali kozo in s ko-ruznjakom. Vsaka druga, tretja ima vodnjak. Nič več! Nikakih gospodarskih poslopij, nika-kih skednjev, vrtov in širokih dvorišč. (Dtljt prihodnjič.) (Nadaljevanje) Tišina je ležala okoli naju, le sneg nama je škripal pod nogami. Zvez'de so migljale nekje visoko, mesec je velik in svetal metal na snežne poljane srebrno mesečino. Tiste hipe se mi je zdelo vse svečano. Ivan Ivanovič Semjonov je v svojem dolgem zimskem plašču in visoki kučmi stopal velik in mogočen pred menoj. Iz njega so se trgale besede, prav tako velike in silne. Rad bi bil stopil v sneg in mu stisnil roko, toda bal m m se, da pokvarim veličino teh trenutkov. Kmalu se mi je posrečilo, da sem se osvobodil ponižujoče straže. Zato Ivana Ivanoviča Semjonova nisem dolgo videl. Neki.dsn sem ga hotel obiskati na stanovanju. Toda hišna gospodinja mi je povadala, da je pred dnevi odšel v bolnico in da so ga najbrž tam obdržali, kajti od tedaj ga še ni bilo domov. "Ta človek ne bo dolgo živel," Je rekla med drugim. "Že prej, ko je imel službo, je stradal, zdaj pa daje več ko pol plače za dolgove, ki si jih je nsprsvil z materinim pogrebom. Mater je pokopal v prvem razredu, on pa bo šel gol in lačen v grob in še toliko ne bo ostalo po njem, da bi ga pokopali v tretjem. Čuden človek!" Popoldne sem ga obiskal v bolnici. Razveselil se me je. Ponudil mi je belo kožčeno roko. Potem se je za spoznanje dvignil in vprašal tiho, oprezno ae ozirajoč po bolnikih na sosednjih posteljah: "Kako je na vzhodu?" "Včeraj je padel Harkov," sem skoraj preglasno povedsl. "Rdeča armada je že štirideset kilometrov vzhodno od mesta." Ivan Ivanovič Semjonov se je bleščečih oči pognal kvišku. Toda njegov glas je bil strog, ko me Je trenutek pozneje zavrnil: "Oprostite, Hsrkov ni padel, Harkov je osvobojen!" Nato je legel in toplo zašepetal: "Da, zdaj je zares osvobojen, zdaj Je res svoboden." Pomolčal Je in spet nadaljeval: "Semjonovka je svobodna, v našem nekdanjem dvorcu se ne šopirijo več tujci. Slutil sem, da se je v tem času, ko tu ležim. zgodilo nekaj velikega. Strežniki in zdravniki so se danea dopoldne nekaj šepetaje pogovarjali med seboj in so boljše volje kakor navadno, a nihče mi ni ničesar povedal. Ne zaupajo mi. Anton Antonovič, hvala, do ste prišli. Ta novica ima več zdravilne moči ko tri injekcije. Sedite, Anton Antonovič, povejte še kaj!" Sedel sem kar na posteljo, ker ni bilo prostega stolajn povedal, kar se je zadnje dni še zgodilo. Pazljivo me je poslušul. Opazoval sem ga med pogovorom. V obraz je bil še bolj rumen, Kb je za trenutek zaprl oči, ali od utrujenosti ali ker je razmišljal o tem, kar sem mu povedal, je bil videti ko mrlič. "Ah, naša Semjonovka!" je vzdlhnil, ko sem končal. "Mogoče se je za njeno osvoboditev boril tudi Miša. On je pravi Rus, on je razumel naš narod in našo zemljo. Jaz sem preveč Evropejec, toda tudi jaz »e bom vrnil. Ali naj stojim ob strani, ko bodo iz ruševin gradili novo, še ailnejšo Sovjetsko zvezo? Ne! Vrnem se, "PROSVETA" 2IS7 8. LAWlf DALE A VE. | Chicago 23, 111_______________________..._____________ J Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem.. V slučaju, da J« od strani upravnlštva kakšna pomola« naa likoj obveetiie, da so lala popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Prišteti se sme le ene člane Is SmŠtne. ki te dovolijo In ki šive ali stanujejo na enem la istem naelevu. V nobenem slučeju ne veš kol I tednikov Pejeenilet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti preneha biti ¿lan SNPJ, ali če se preeell proč od druilne in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotlčne dsnftlAe. ki Je tako skupno naročena ne dnevnik Prosveto. to taaoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplečeti dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravništvo znižati datum za t* vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. ' PROSVETA. SlfPJ. NIT S. La «ruda le A ve- Chiea«e M. Illinois Itlleleae potujem naročnina aa Hal rs sla I Kadar aa preeelite. vselej naznanita reo) stari ln novi aeelovf