CelJSKI
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Poštnina plačana v gotovim
Leto II. — Štev. 4.
Celje, dne 22. januarja 1949.
Cena 2 din
Plenum mestnega odbora O F Celje
Osvobodilna fronta bo pod vodstvom ZP še
odločneje poveaia celjsko delovno ljudstvo
k novim uspebom
Govor sekr. MOOF iov. Klarič Rudolfa
v novoletni poslanici je tovariš Tito
pozvai vse narode Jugoslavije v borbo
za izvršitev tretjega planskega leta in
ce^omega petiemega piana. Jasno so
bile o/jiačene naioge, od katerih izpol-
nitve zavisi zmaga socializma v naši
državi. V skladu s tem bo torej naša
OF morala storiti vse, da zagotovi na-
daljnje uspehe, to je,  da mobilizira
svoje članstvo in vse ostalo ljudstvo za
izvršitev vseh nalog na območju Celje-
mesta. Kljub mnogim napakam in sla-
bostim, ki so se storile v preteklem
letu, je delovno   ljudstvo Jugoslavije
doseglo ogronme uspehe in ponovno po-
trdilo, da je sposobno graditi socializem
in da ga hoče tudi zgraditi. Proračun-
ska razprava na IV. izrednem zaseda-
nju Ljudske skupščine FLRJ je osvet-
lila te naše uspehe in pomanjkljivosti
in še enkrat odgovorila klevetnikom, ki
jih slepijo naši uspehi. Plan v 1. 1948
je bil izpolnjen nad 100%, čeprav ni-
smo v posameznih panogah dosegli ti-
ste rezultate, ki smo jih želeli doseči in
ki 90 izostali le po krivdi napačnih od-
nosov dežel ljudske   demokracije   do
Jugoslavije. V preteklem letu je v na-
ši deželi uspelo premagati vse zapreke
pri planiranju tako, da je bil naš sploš-
no državni proračun izdelan pravočasno
in je zaradi tega tudi zagarantirano
pravočasno planiranje v letu 1949. Naš
državni proračun za leto 1949 je za več
kot 37 milijard večji od lanskega, kar
Z drugo besedo pomeni, da smo na pra-
vilni poti k izgradnji socializma. Naši
tisfpehi pa postanejo še bolj prepričljivi
dokaz Za pravilno pot, po kateri hodi-
mo, če vzamemo dejstvo, da smo v pre-
tdklem letu naleteli na takšne težkoče
in zapreke, ki jih nismo pričakovali.
Plan, ki ga je Ljudska skupščina spre-
jela za leto 1948 je bil postavljen tudi
na osnovi dobave strojev in druge teh-
nične opreme,    ki nam bi jo morale
bratske države dobaviti na osnovi trgo-
vinskih pogodb. Te dežele iz neznanih
vzrokov ne izpolnjujejo obveznosti, ki
so jih dale, zaradi tega smo jasno na-
leteli na silne težkoče, ker smo ostali
navezani v veliki meri le sami nase
in smo kljub temu uspeli doseči in pre-
seči plan. Za te uspehe se imamo, ka-
kor pravi tov. Tito, zahvaliti našim de-
lavcem, kmetom in intelektualcem, ki
so vlagali vse svoje sile in razvili v
velikih primerih pravo, zagrizeno bor-
bo za izpolnitev plana, mi pa s tega
mesta dajemo priznanje naši Komuni-
stični partiji, s tov. Titom na čelu, ki
nam je dajala pravilno linijo v tej
borbi. Nekateri vodilni ljudje iz dežel
Ljudske demokracije nas obtožujejo,
da smo skrenili s poti socializma in da
»lezemo« vedno bolj in bolj v imperia-
listični tabor. Pri tem nam hočejo vsi-
ljevati takšne argumente, po katerih bi
oni že davno prej morali preiti v im-
perialistični tabor. Obtožujejo nas n.
pr. da smo dobili od Amerike vrnjeno
naše zlato, da sklepamo trgovinske po-
godbe s kapitalističnimi državami itd.
Toda ali niso n. pr. Češka, Poljska in
Madžarska dobile svoje zlato že davno
pred nami. In ali niso vse te in druge
države sklepale prav tako in še mnogo
prej in v večji meri trgovinske pogodbe
«kapitalističnimi državami in celo več,
dobivale celo milijonske in milijonske
kredite in vendar ni nihče podvomil, da
lezejo v imperialistični tabor. In zakaj
potem mi »lezemo«? Res je, da sklepa-
mo trgovinske zveze s kapitalističnimi
državami  prav tako kot SZ,  Češka,
Poljska in druge države ljudske demo-
kracije toda na takšni osnovi, da ne da-
jemo nikakšnih koncesij tem kapitali-
stičnim državam, ampak trgujemo na
enakopravni bazi v korist naših naro-
dov. Gotovo je, če ne bi vlade ljudskih
demokracij sabotirale trgovske pogodbe
z nami, bi mnogo rajši trgovali z nji-
mi kot pa s kapitalisti. Vendar so temu
krivi oni in ne mi. Obsojati nas, da ko-
rakamo v naročje imperialističnih sil in
nas obenem potiskati v to naročje je
menda edinstvena praksa v zgodovini
revolucionarnih bojev. Potrebno je, da
ob tej priliki spregovorimo več o vzro-
kih, na podlagi katerih je prišlo do
tako breznačelne gonje proti naši drža-
vi. Prav gotovo naša država, razen SZ
prednjači v izgradnji socializma od os-
talih. V naši državi se gradi težka in-
dustrija, ki bo lahko izkoristila vse su-
rovinske baze, ki so bogate. V tem smo
se ravnali po osnovni marksistični te-
zi, da je treba graditi industrijo ob su-
rovinskih bazah. Le na tak način je
mogoče dvigniti našo deželo iz mračne
preteklosti kapitalizma, le na tak način
je mogoče spremeniti našo deželo v na-
predno industrijsko in kmetijsko in le
na tak način je končno mogoče naše na-
rode preobraziti. Vendar se s to linijo
ekonomske graditve ne strinjajo »kriti-
ki« iz dežel ljudske demokracije, ki bi
hoteli, da bi naša država ostala še na-
prej zaostala in da bi izvažala svoja
bogastva v dežele, kjer je že razvita
do neke mere težka industrija. Po tej
»teoriji« bi torej naša dežela ostala še
naprej agrarna dežela, ki bi bila odvis-
na od uvoza gotovih industrijskih in
drugih predmetov. Ce poslušamo radij-
ske oddaje Moskve, Bukarešte, Prage
in če čitamo njihov tisk, naperjen pro- ;
ti nam, tedaj nam je to še bolj očitno, j
Ena najpogostejših klevet, namreč da ]
smo »nacionalisti« se reducira torej le
na gornje, kar sem pravkar dejal. »Ker
gradimo v naši državi težko industrijo,
ker gradimo hitreje kot drugi sociali-
zem, zato smo »nacionalisti« — to je
teorija Informbiro j a in ne zato ker tr-
gujemo z zapadom.
Zakaj torej naši kritiki odkrito tega
ne povedo? V zadnjem času, to je pred
zaključkom drugega planskega leta, se
je propaganda Informbiroja poslužila
nečastnih in buržoaznih metod, da je
namreč pot var jala naše uspehe v iz-
gradnji socializma in je hotela že v na-
prej s številkami in procenti prepričati
naše narode in ves svet, da plana ni-
smo izpolnili. Pri tem so navajali števil-
ke, ki so bile do 4 krat manjše od de-
janskih in nas obenem prepričevali, da
brez njih ne moremo zgraditi socializ-
ma. Prav gotovo jih je mnogo med va-
mi, ki ste na lastna ušesa slišali to tr-
dovratno dokazovanje, zgrajeno na laž-
nih in izmišljenih številkah. Da je vse
to le prazno natolcevanje se lahko pre-
pričamo ne samo iz dejstev, ki jih je
osvetlilo IV. izredno zasedanje skup-
ščine FLRJ temveč se tudi lahko pre-
pričamo v lokalnem merilu pri nas v
Ceiju. Mestna skupščina, ki bo zasedala
v kratkem, bo prinesia točno analizo
gospodarskega stanja v Celju. Današ-
nji pienum pa mora predvsem pregleda-
ti uspehe in pomanjkljivosti de.a OF
v preteklem letu in na osnovi kritične
ocene tega dela planirati delo v letu
1949. V začetku preteklega leta je ple-
num sprejel obvezo, da bo z mobilizaci-
jo vseh čianov OF izvršil na raznih go-
spodarskih akcijah 220.000 prostovolj-
nih de^^avnih ur. To obvezo je OF mesta
Cei je tudi častno izpolnila, saj je ne sa-
mo obvezo izpolnila temveč tudi preseg-
la za 4.482 ur. Ce to primerjamo s šte-
vilko iz 1.1947 moramo vsekakor ugo-
toviti, da smo na tem polju v pretek-
lem letu storili korak naprej. Te pro-
stovoljne ure so člani OF realizirali pri
gradnji zadružnega doma v Medlogu,
pri odstranjevanju ruševin, pri posta-
vitvi živilskega trga in parka ter pri
ostalih manjših akcijah. Vsa velika dela,
ki so bila v preteklem letu predvidena
so se v glavnem izvršila. Nekatera de-
la n. pr. gradnja Pros. doma v Gaber-
jih pa so morala vsled pomanjkanja
materiala izpasti, pri manjših pa nismo
^nali poiskati mogočih virov strokov-
ne in prostovoljne delovne sile. Ena os-
novnih pomanjkljivosti pri prostovolj-
nem delu v preteklosti je bila, da nismo
znali zagotoviti tiste širine, ki bi mora-
la biti, to je, da so se odbori OF pri
mobilizaciji naslanjali predvsem na tisti
aktiv, ki je že neštetokrat dokazal svojo
pripravljenost, dočim ostalih niso znali
pritegniti. Jasno je, da široka mobiliza-
cija zavisi le od dobro pripravljene agi-
tacije in obenem diferenciacije na kar
pa so naši odbori v veliki meri poza-
bili. Prav tako nismo uspeli zagotoviti
prostovoljnim delavcem potrebne vz-
podbude v obliki priboljškov kar mo-
ramo v bodoče storiti. S tega mesta pa
moramo dati priznanje vsem tistim ak-
tivom in posameznikom, ki so s svo-
jimi napori dokazali, da razumevajo
veličino naše graditve, da s svojim de-
lom ustvarjajo novo življenje. Vse to
pa, kar so številni prostovoljni delav-
ci v preteklosti ustvarili, pa služi tudi
vsem tistim, ki pri prostovoljnem delu
niso sodelovali. Zato bo v bodoče dol-
žnost terenskih odborov OF in vseh
prostovoljnih delavcev, da vprašanje
prostovoljnega dela politično zaostrijo
proti tistim, ki samo uživajo sadove us-
pehov, predvsem pa proti tistim malo-
meščanskim elementom, ki se jim zdi
delo na ruševinah ponižujoče in, ki naj-
bolj nergajo in prvi razširjajo reakcio-
narne parole. Te elemente je treba os-
mešiti in ne samo osmešiti, treba jim
je dati vedeti, da je pri nas oblast de-
lovnega ljudstva in da prejema od
skupnosti le tisti, ki skupnosti daje.
Politično delo terenskih enot OF je
bilo vidno predvsem ob važnejših po-
litičnih dogodkih kakor II. kongres
OF in II. kongres KPS ter V. kongres
KPJ in ob volitvah v MLO ter ob ak-
cijah gospodarskega značaja kakor
ljudsko posojilo, odkupi itd. Čeprav smo
v drugem polletju pristopili planiranju
deia v odborih Un', vendar še ne moie-
mo govoriti o vidnih uspehih tega pian-
skega deia. Dočim so terenski odbori
OF v centru okraja pokazaa nekaj us-
pehov, je stanje OF v kmečkem prede-
lu še vedno šibka točka. Posebno je sla-
bo stanje v Zagrad-Pečovniku na Os-
trožnem in v Košnici. Med drugim so
omenjeni terenski odbori zanemarjali
politično delo ob gospodarskih akcijah.
Posebno pri odkupu krompirja. Najbolj-
še uspehe v preteklem letu pa so doseg-
li odbori I. četrti, Dolgo polje in Lisce.
V teh odborih je tudi organizacijsko sta-
nje najboljše. O organizacijskih prob-
lemih pa bodo govorili še ostali tova-
riši, zato se v mojem referatu ne bom
bavil s temi vprašanji.
V ideološki izgradnji Fronte smo v
preteklem letu storiu korak naprej s
tem, da so se pri mnogih terensKih od-
borih OF ustanovili študijski krožki. Ne
moremo pa to ugotovitev postaviti za
vse terenske odbore enako, saj v tem
pogledu niso napredovali terenski od-
bori iz kmečkega področja. Vendar mo-
ramo v tem pogledu, zavedajoč se, da
je ideološka izgradnja ena izmed osnov-
nih nalog Fronte, storiti mnogo več, to
je, da bomo zagotovili potrebno širino.
To pa bo le uspelo, če bodo vsi člani
odborov oziroma plenuma sodelovali v
študijskih krožkih in snov študijskih
krožkov prenašali na širši aktiv. V po-
gledu na ideološko izgradnjo je dosegla
najboljše mesto I. četrt, ki je aktivizi-
raia v krožek preko 40 članov Fronte.
Priznanje pa zasluži predvsem tudi
njen predavatelj, ki je z živo besedo
znal zbuditi zanimanje v krožku. Pri
študiju Fronte, pa bodo terenski odbori
morali v bodoče skrbeti za to, da bo
snov približana problemom na terenu
in da bo tako študij služil za odstra-
njevanje napak OF. V preteklem letu
je bil pri MO OF osnovan seminar za
vodje študijskih krožkov, ki se vrši vsak
teden, v pogledu posečanja pa bo po-
trebno več discipline. Da bi dvignili te-
renski aktiv OF na višjo ideološko
stopnjo je MO OF osnoval pred II. kon-
gresom OF šesttedenski tečaj, ki je
proučeval tekočo politično problema-
tiko. Z ideološkim delom med mno-
žicami pa je tesno povezano kul-
turno prosvetno delo, ki pa je v Celju
še dokaj nerazvito. Pomanjkanje pro-
storov je ena najosnovnejših zaprek za
njeno širino. V tem pogledu bomo mo-
rali v bodoče zahtevati več raztimeva-
nja od stanovanjskih organov, v kmeč-
kem predelu pa si bomo morali zago-
toviti prostore v obliki frontnih kotič-
kov, ki jih bomo ustanovili v stanova-
njskih zgradbah velikih kmetov.
Kulturna umetniška društva, ki delu-
jejo v našem okraju, pa bodo morala
v prihodnosti uživati več podpore od
OF, predvsem od sindikalnih po-
družnic. OF mora v tem pogledu po-
svetiti precej pozornosti idejni vsebini
kulturno-prosvetnega dela, ki se često
izmaliči ob buržoazni miselnosti ne-
katerih njenih voditeljev. Čeprav ni-
mamo v našem okraju izrazitih kmeč-
kih predeCov imamo vendar le del
kmečkih naselij, ki jih ne smemo pu-
ščati v nemar. V naši politiki do kmeta
moramo upoštevati naše posebne raz-
mere, zato mora naša politika do kmeta
zavzemati nekoliko drugarf-ne oblike.
Naša politika do kmetov pa je različna
z ozirom na strukturo kmečkega raz-
reda. Dočim smatramo malega kmeta
za zakonitega zaveznika delavskega
razreda in socializma in ga moramo kot
takega tudi podpirati in politično vzga-
jati, opredeljujemo srednjega kmeta po
njegovi miselnosti, smatramo na drugi
strani velikega kmeta oziroma kulaka
kot nasprotnika socializma, kar doka-
zuje vsakdanja praksa pri odkupih,
davkih itd., ko sabotira ukrepe ljudske
oblasti in razvija špekulacijo kjer se
pač da. Zato ga moramo omejevati in
izrivata iz njegove kapitalistične pozi-
cije in mobilizirati malega in srednjega
kmeta v zadruge, kjer bo spoznal pred-
nosti socialističnega gospodarstva in se
tako rešil odvisnosti in vpliva kulaka.
To pa moremo doseči le z vztrajnim in
potrpežljivim delom in ne smemo oma-
gati pred težavami. Pri tem je treba
naglasiti še dvoje. Prvo, da so zadnji
odkupi prašičev dokazali, da je veliki
kmet zares špekulant in da je mali kmet
zaveznik socializma in drugo, da pa
slabo stanje v nekaterih naših ekono-
mijah vpliva na malega in srednjega
kmeta, ki si ob takem stanju ne more
obetati kaj dobrega. Zato bo morala
OF takšne in slične napake in malo-
marnosti v državnem sektorju in tudi
v zadružnem sektorju naše kmetijske
proizvodnje na zelo    revolucionaren
način odstranjeva.ti in dosledno po-
s+ooati. To je naloga vseh članov OF.
Naši terenski odbori OF pa bodo mo-
rali vplivati na kmete v bližini Celja,
da bodo preusmerili svoje poljedelj-
stvo na pridobivanje povrtnine, ki je
nujno potrebna celjskemu trgu. Med
tem, ko delovno ljudstvo daje ogrom-
ne napore za izgradnjo socializma, pa
imamo na drugi strani v na^i sredi še
vedno peščico ljudi, ki se aktivizira v
svoU protiljudski reakcionarni dejav-
nosti in to tem bolj, če terenski od-
bori OF niso dovolj aktivni in tem
manj, če so terenski odboji OF aktivni
in budni. Izhajajoč iz Leninističnega
načela, da razred, ki je izgubil oblast.
podesetori svoje napore, da bi ponovno
postavil in se vgnezdil. Reakcionarni
elementi so povsod tam, kjer je poli-
tično delo šibko. Povezujejo se z im-
perialističnimi silami v katerikoli dr-
žavi in iščejo pomoči od zunaj. V not-
ranjosti Pa se povezujejo z reakcijo
vseh barv in se naslanjajo na koleb-
ljive sopotnike iz vrst drobne buržo-
azije, ki presedije vse dneve ob lon-
donskih radijskih odaj ah in samo jam-
rajo, kdaj bodo prišli Angleži. Da je
vse to res, nam dokazujejo številni
procesi ne samo v drugih krajih naše
države, ampak tudi pri nas. Pred nekaj
dnevi se je končal v Celju proces pro-
■ ti takšnim škodljivcem naše družbe,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Slava velikemu geniju človeštva Vladimirju Iljiču Leninu
Mladina kmečkih aktivov okolice Celja bo v tem letu
izpolnila velike naloge za preobrazbo naših vasi
v nedeljo 16. t. m. je bila v Žalcu
prva okrajna mladinska kmečka kon-
ferenca. Na konferenci je bil navzoč
tudi minister za kmetijstvo LRS tov.
Hribar, okrajni partijski sekretar tov.
Ocvirk Ivan in člani Glavnega odbora
Ljudske mladine Slovenije.
Po pozdravih je sekretar OKKP Ce-
ije-okolica govoril o razvoju zadruž-
ništva v okraju od osvoboditve do da-
nes. — Za njim je tovarišica Pavlus
Dolfka, sekretar Okrajnega komiteta
LMS, poudarila, da mladinska organi-
zacija ne sme stati ob strani celotnega
procesa na vasi, stopiti mora v sredi-
šče dogajanja in biti Partiji ob strani v
vsem njenem delu. Poudarila je, da je
1450 mladincev in mladink v zadru-
gah, sicer lepo število, žal pa je večina
teh neaktivnih. Kot eno najvažnejših
nalog mladine je podčrtala ustanavlja-
nje mladinskih odsekov in zadružnih
svetov, v katerih bo imela mladina vso
možnost aktivno sodelovati v delu za-
drug. Do kongresa bodo ti odseki in
sveti ustanovljeni v mnogih krajih. Po-
sebno važna je tudi mobilizacija de-
lovne sile za zadružne ekonomije. Mla-
dina bo to vprašanje rešila z delovni-
mi četami. Potrebno je tudi podpirati
vključevanje m'adine v ekonomije kot
stalne delavce, kot je dal n. pr. že aktiv
Drami je deset mladincev v ekonomijo.
Tudi v frontne brigade mora mladina
zanesti svoj delovni elan. Do kongresa
LMS bodo v 12 krajih ustanovljene
frontne brigade 'n v vsaki bo 25 do 30
mladincev. Poudarila je tudi krepitev
mladinske organizacije. »V našem okra-
ju je še 2748 mladincev izven organiza-
cije, kljub temu, da jih je bilo v zad-
njem času pritegnjenih v organizacijo
že 740.« V okraju je 20 kmečkih izobra-
ževalnih tečajev s 380 mladinci. V Vi-
tanju poseča te tečaje 50 članov, od
katerih je tudi nekaj starejših. Na
drugi strani pa sekretariat aktiva
Šmartno v Rožni dolini smatra, da se
za 5 mladincev ne splača imeti preda-
vani, kar je popolnoma napačno. Kjer
ni pogojev za izobraževalne tečaje, je
treba organizirati izobraževalne krož-
ke, vanje pa pritegniti vso mladino. V
kmetijske enoletne šole so doslej akti-
vi pošiljali v mnogih primerih sinove
kulakov, ali pa take, ki do tega nimajo
posebnega veselja, kar se ne sme več
ponavljati. Okrajna mladinska organi-
czacijamora v novem šolskem letu pri-
praviti najmanj 30 mladincev za to Solo
in jih prej tudi zadostno izobraziti. H
koncu je predlagala okrajni plan za
delo v letu 1949. Do kongresa naj bi
osnovne organizacije vključile 2000 ne-
organizirane mladine in organizirale
aktive v vaseh, kjer še ne obstajajo.
Do 25. jpnuarja se bodo organizirali v
15 aktivih izobraževalni tečaji, ostali
aktivi pa bodo organizirali izobraževal-
ne krožke. V 25 aktivih se bodo do 15.
februarja formirale delovne čete, v ka-
tere bo vključenih 500 mladincev. V
8 centrih v okraju bodo tekme koscev
in žanjic. Med drugimi točkami vse-
buje plan še organiziranje okrajnega
madinskega festivala v juliju, več
skupnih izletov. Sklep, da se v tem le-
tu vključi v industrijo 450 mladincev
celjskega okraja in da okraj organi-
zira dve brigadi za zvezne akcije.
Po refe'-a'^u tov. Pavlusove je disku-
tiralo nekaj mladincev iz aktivov in iz
kmetsko-obdelovalnih zadrug. Med dru-
gimi je mladinec iz Ar je vasi poročal
o delu njihove zadruge, ki je napredo-
vala že tako daleč, da si zadružniki ves
presežek pridelkov razdele po storje-
nem delu. Tovarišica iz mladinskega
aktiva OZKZ je pozvala vse mladince,
člane zadrug, da si napovedo medse-
bojno tekmovanje po zgledu štirih mla-
dincev iz zadruge v Braslovčah. Mla-
dinka iz zadruge Franceta Prešerna je
napovedala tekmovanje vsem kmečko-
obdelovalnim zadrugam Slovenije. Član
zadruge iz Tmave pa je napovedal
tekmovanje vsem zadrugam v okraju.
Po diskusiji je govoril tov. minister
Hribar J. o vlogi mladine pri izgradnji
sociaMzma na vasi. Delo mladincev v
tovarnah se je že zelo močno razgibalo,
zato bi morali prav ti mladinci prenesti
svoje izkušnjep'^udi med vaško mladino.
Nihče od strokovnjakov s staro misel-
nostjo ni verjel, da bo mladina dosegla
tako ogromne uspehe na naših največ-
jih delovnih akcijah. Prav tako je dolž-
na tudi mladina na vasi zrušiti staro
miselnost naših kmetov. Med vojno in
pri obnovi smo se naučili marsikaj, kar
je bilo prej smatrano za nemogoče, za-
to je te izkušnje treba brezpogojno za-
nesti na vas.   Ko postavimo zadružni
dom na vasi, se pojavi vprašanie stro-
i jev. V vsej Sloveniji, kakor tudi v Sa-
j vinjski dolini, je precej strojev, ki niso
; tako racionalno izkoriščeni, kakor bi
bilo treba. Naloga organizacije je, da
najde način, kako bi se ti stroji čim
I bolj smotrno izkoriščali. Med drugim
je tovariš minister nadalje dejal, da smo
, pri ustanavljanju kmetijsko-obdeloval-
, nih zadrug mnogokrat Šablonski,  ne-
' gibčni. Treba je gledati predvsem na
I to, da se v zadruge vključi tudi srednji
I kmet. Seveda ne bomo mogli povsod
I ustanoviti zadruge, kot je to Ar j a vas,
' kjer si dele vse presežke po delu. Usta-
navljali pa bomo lahko povsod zadru-
ge nižjega tipa.
Ob koncu konference so podarili
knjižno nagrado najboljšemu mladin-
skemu aktivu kmetijsJ<:o-obde^ovalne
zadruge iz Ar je vasi. Ministrstvo za
kmetijstvo pa je aktiv nagradilo s ple-
menskim bikom.
Po pročitan j u sklepov konference so
poslali pozdravne resolucije CK KPS
in CKLMJ.
Ctran 2J
»CELJSKI TEDNIK«*
Leto II. — Stev. 4.
Uspehi in izkušnje v preteklem letu
nam bodo napotilo za še intenzivnejšs delo,
ki mora zajeti slehernega člana fronte.
GOVOR PREDSEDNIKA MOUF.TOV.OŠO IVANA
Potrebno je, da na današnjem ple-
numu spregovorimo o organizacijskem
stanju OF in o nalogah, ki jih bomo
mora.i v organizacijskem pog.edu v 1.
1940 izpolniti. Brez dobrega poulične-
ga de^a ne more biti dobre organizacij-
sko trdnosti OF in obratno. Pienum
Zveznega sveta Ljudske fronte Jugosla-
vije, ki je 27. in 28. nov. 1948 zasedal v
Beogradu je analiziral uspehe in po-
manjkljivosti dela organizacij OF. Lah-
ko bi rekli, da so v preteklem letu tvo-
rili organizacijski problemi osrednjo
točko pri delu OF v Celju. Zato je dol-
žnost, da se dotaknem najbolj važnih
in najbolj perečih vprašanj organiza-
cijskega stanja OF na našem območju.
V 1. 1948 se je število članov povišalo
po nepopolnih podatkih za cca. 1300.
Med lem pa je bilo približno 2500 čla-
nov Fronte vključenih iz sindikalnih
podružnic na teren Celje-okolica. Čla-
narina se je v primeri z letom 1947 po-
višala za preko 10.000 din, čeprav je
številčno stanje članstva OF za cca
120O manjše kot je bilo v začetku leta.
Ce bi pa terenski odbori posvetili več
pažnje pobiranju članarine, bi bil v
tem pogledu uspeh lahko še večji. Ce
vzamemo v obzir, da se je v teku leta
izvršilo več reorganizacij terenskih
odborov OF, je ta porast eden izmed
vidnih uspehov dela OF.
Kakor je že znano, beleži OF na raz-
nih gospodarskih akcijah lokalnega
značaja tudi vidne uspehe. Do 20. dec.
1948 je bila obveza za prostovoljno delo,
sprejeta v februarju 1948 in ki je znaša-
la 220.000 prostovoljnih ur prekoračena
za 4.482 ur. Ce primerjamo prostovolj-
no de'o z letom 1947, v katerem smo
dosegli nekaj nad 93.000 prostovoljnih
ur, povem smo dosegli na tem področju
lepe uspehe. Posebno moramo omeniti
posameznike in delovne kolektive, ki
šo pokazali visoko zavednost in s so-
cialističnim tekmovanjem dosegli naj-
boljše rezultate. Skupno je bilo za pro-
stovoljno delo podeljenih 1.101 priznanj
v oblik: značk, od teh 18 zlatih na rde-
čem polju, 48 zlatih, 330 srebrnih, 705
bronastih in 10 diplom. Ob tej priliki
bom omenil najboljše posameznike, ki
so dosegli največje število prostovoljnih
delovnih ur in to: Cilenšek Betko s 625
prostov. urami, Pukl Filipa s 623 prost,
urami, Tifengrabar Marijo s 520 prost,
urami in Silič Justino s 691 prostov.
urami. Poleg posameznikov pa so se
pajbolj pokazali sledeči terenski odbo-
ri in sindika'ne podi"užnice: Terenski
odbor I. četrti s 5023 prostov. urami,
terenski odbor OF Med'og s 6608 ura-
mi, sindikalna podružnica Mesenega
magazina s 10.093 urami, sind. podruž-
nica Betona s 7073 urami, sind pod-
ružnica Poš'b s 5956 urami in sind. po-
družnica MLO Gradnje s 5430 urami.
OF mesta Celja je ob različnih od-
kupnih akcijah podprla MLO in do-
seg.a pri tem zadovoljive uspehe. Pre-
sežen je bil plan odkupa žitaric in prvi
odKup krompirja. Piav tako je bil do-
sežen in piesežen tudi odkup klavne ži-
vino in prašičev, posebno zadnji od-
kup, ki je bil poiitično zelo dobro pri-
pravljen. Pri ostalih odkupih pa OF ni
dovoij sodelovala z obiasijo in zaradi
tega je bil politični efekt na terenu
manjši.
Akcija za sečnjo drv in gozdarski te-
den sta v celoti uspela. V glavnem so
te naloge izvršili smdikati, vendar bi
bil uspen v tem pog.edu lahko še večji
če bi nekatere uprave podjetij pravil-
no razumele važnost preskrbe svojih
delavcev z drvmi.
Čeprav so bui terenski odbori OF
za ljudsko posojilo precej razgibani,
vendar nismo dosegli zastavljene obve-
ze 10 milijonov dinarjev, temveč zna-
ša vsota nekaj manj kot 9 milijonov
din. Krivdo je iskati v nezadostnih po-
litičnih pripravah pred samo tehnično
izvedbo ljudskega posojila. Pri tem
moram pripomniti, da so se predvsem
večji kmetje v mnogo manjši meri od-
zvali vpisu ljudskega posojila kot de-
lavci, čeprav je njihova materialna
možnost mnogo večja.
2e tov. sekretar je v svojem refera-
tu analiziral uspehe ideološke izgrad-
nje na idejnem polju, dočim se bom
jaz dotaknil ideološke izgradnje na or-
ganizacijskem polju. V letu 1948. so
bili ustanovljeni na 15 terenskih eno-
tah študijski krožki, ki zajemajo cca
200 članov Fronte, dočim obstojata na
terenskem odboru Lisce 2 krožka. Ker
so organizacije OF posvetile premalo
pažnje ideološki izgradnji svojega član-
stva in niso vzgajale novih vodij štu-
dijskih krožkov, zato tudi študij ni do-
bil potrebne širine in globine. Teren-
ski odbori OF Dobrova-LokrovGC, Za-
grad-Pečovnik, Ostrožno, Košnica, Breg
in Sp. Hudinja pa študijskih krožkov
še nimajo.
Do meseca junija 1948 je na območju
Celja rhesto delovalo 9 terenskih od-
borov OF. Ti terenski odbori pa ob
takšnem organizacijskem stanju niso
mogli izvajati vseh svojih nalog, zato je
junija Mestni odbor OF sklenil izvršiti
reorganizacijo terenskih odborov, tako
da smo prišli iz števila 9 na 21 odbo-
rov.
Kader članov OF, ki deluje v teren-
skih odborih in mestnem odboru OF
šteje 297. Od teh je 136 delavcev, 26
kmetov in 135 nameščencev. Ce upošte-
vamo strukturo našega terena, je to
stanje zadovoljivo. Tudi številčno sta-
nje terenskih odborov je zadovoljivo,
vendar je potrebno, da o tem sprego-
vorimo več. Ce bi namreč terenski od-
bori delovali kot celote, to se pravi, če
bi se poslednji član terenskega odbora
zavedal svoje odgovornosti, bi se mo-
ralo delo OF v Celju občutiti v mnogo
večji meri. V glavnem pa je vse delo
OF slonelo r\a sekreiarju in predsedni-
ku, dočim so mnogi odborniki pred-
stavljali le številke. V številnih pri-
merih smo ugotovili, da so člani fron-
te, ki so stali izven terenskih odborov
OF bili bolj aktivni kot odborniki sa-
mi. Iz teh razlogov tudi prebivalstvo
ni občutilo, da je OF tista družbeno-*
politična organizacija, brez katere se ne
more na terenu ničesar napraviti. Ta
slabost pa ima korenine v notranje
frontovskem življenju odbora in plenu-
ma in če hočemo tudi v oportunistič-
nem gledanju, na drugi strani pa tudi
v sektaškem odnosu. N. pr. predsednik
ali sekretar terenskega odbora je spre-
jel nalogo, ki bi jo moral pretresati in
izvesti odbor kot celota. Vendar je
predsednik ali sekretar pristopil k iz-
vedbi te naloge sam z mnenjem, da
mu tako nihče noče v delu pomagati in
da bo to nalogo sam najbolje izvršil.
Na drugi strani pa so odbori OF kriti-
zirali v veliki večini le tiste, ki so de-
1?M, in '-^-p^ ?o deiaU, so delali tudi na-
pake. Neštetokrat je bilo že poudarje-
no, da se mora s takšno prakso prene-
hati. To pa lahko dosežemo le tedaj,
če se bo na terenskih odborih vršila
kritika in samokritika in če se bo
nved'a v terenskih odborih disciplina.
V mesečnem planu za november 1948
je bilo nakazano, kakšen način de^a naj
uvedejo organizacije OF, da bodo do-
segM disciplino in čut odgovornosti.
Med drugimi je v tem planu rečeno, da
se morajo vsak mesec vršiti množični
sestanki, na katerih bodo poročali po
sektorjih de'a vsi člani terenskih od-
borov in se tako izpostavili kritiki mno-
žic. Nekateri so k temu načinu že pri-
stopili, kar se odraža v uspehih dela
na te^'enu. S tem načinom se obenem
tudi izboljša stik z množicami. V pre-
teklem ie*u se je često dogajalo, da so
se sektorji dela spreminjali oz. da so
se odgovorni za posamezne sektorje de-
la stalno menjavali. Zato je naloga
frnn'n'h organizacij v tem letu, da na
eni strani postavijo kompletne terenske
odbore, v njih samih pa dokončno od-
redijo sektorje de^a in to ne po šablo-
ni, temveč po potrebi in značaju tere-
na. V kolikor bo pa potrebno postaviti
odgovorne za več sektorjev kot je čla-
nov terenskih odborov, pa je za te sek-
torje treba napraviti odgovorne člane
plenuma terenskih odborov OF. V pre-
teklem letu se je zanemarjalo delo s
plenumi OF, kar pa je nepravilno in se
bo v tem letu moralo to popraviti:
Za uspešno delo z množicami se mi
zdi potrebno načeti vprašanje odnosa
članov sindikalnih podružnic do dela
na terenu. OF je namreč politična or-
panizaciia, v kate'-i ?e kvvie enotnost
delavskega in kmečkega razreda in osta-
lih delovnih množic. Zato je nepravil-
no, da se člani sindikata zapirajo v
svojo organizacijo, temveč morajo na-
sprotno delati med kmečkimi in osta-
limi množicami in v nje vnašati duh
socializma. Ker pa je vez delavskega
razreda z ostalimi množicami eno iz-
med bistvenih revolucionarnih načel,
bodo morali v bodoče taki te^-enski od-
bori kot sindikalne organizacije še po-
globiti to vez s tem, da bodo v večji
meri zadolžile člane sindikalnih orga-
nizacij za delo na temenu. Prav tako je
nujno, da terenski odbor OF ve, kaj se
dogaja v tovarni ali ustanovi na nje-
govem področju in da delo v sindikalni
organizaciji tudi usmerja. Mnogi čla-
ni Fronte se izgovarjajo, da delajo v
sindikatu in da zato na terenu ne mo-
relo. ali obratno. V mnogih izmed teh
primerov pa se je ugotovilo, da ne de-
laio ne tu ne tam. Nujno je, da se od
obeh strani vrši večja kontrola in da
se delu na terenu koordinira.
AF2 organizacija je konec pretekle-
ga leta imela volitve v svoje odbore.
Te volitve so politično razgibale naše
ženo in so bile tudi potrebne za utrdi-
tev odborov AFZ, ker so že ti bili po-
nekod samo formalnost. Tam, kjer se
je pravilno in s sodelovanjem teren-
skih odborov OF pristopilo k volitvam
V odbore, tam se je delo tudi takoj
poživelo. Vendar še naši terenski od-
bori OF ne razumejo v ce.OLi velike
vaznosd ženskih organizacij in jih ne
vključujejo v dovoljni meri v politič-
no življenje. V 23 odborih AFZ je
vključenih preko 6.60O žena. Več ak-
tivnosti bodo morale v tej smeri poka-
zati tudi sindikalne organizacije, ker je
večina žen vključenih v sindikat. Sa-
ma organizacija AF2 pa mora posve-
titi več pozornosti vprašanju dečjih
jasli, domovom igre in dela, raznim
menzam in zdravstveni zaščiti. Prav
tako bo potrebno večje sodelovanje s
pionirsko in mladinsko organizacijo
zato, da se bo naša mladina povsem
iztrgala izpod vpliva nazadnjaških idej
in stare miselnosti, ki jih kaj rada raz-
laga reakcionarna duhovščina v svoji
borbi proti ljudski oblasti. Politična
mobilizaciji vseh žena v to borbo lah-
ko prinese OF velike uspehe. Odbori
AFZ morajo zato posebno v kmečkih
predelih razlagati linijo OF in razkrin-
kavati vse, kar je njej nasprotno ter
dokazati naši ženi, da je enakopravna
na vseh področjih družbenega življe-
nja in da more to enakopravnost uži-
vati, če se bo oborožila z napredno mi-
selnostjo.
Aktivi LMS obstojajo v glavnem v
obratih, ustanovah in šolah, kjer so s
svojim delom posebno v formiranju
mladinskih brigad dosegli take vidne
uspehe, s katerimi so lahko ponosni.
Delovnih akcij zveznega in republiške-
ga značaja se je udeležilo 649 mladin-
cev, ki so bili zajeti v 3 brigadah, od
katerih je postala ena trikrat udarna
in ena udarna. V okrajnem merilu pa
sta bili formirani 2 manjši brigadi, od
katerih je ena izdelovala opeko za za-
družni dom, druga pa je pomagala pri
gradnji fizkulturnega štadiona, katera
se je slabše izkazala, ker ni bila trdo
organizirana in dovolj disciplinirana.
Stalne mladinske produkcijske brigade
pa obstojajo v Tovarni emajlirane po-
sode, v Tovarni tehtnic. Tovarni pohi-
štva, v Cinkarni, Tovarni sadnih so-
kov in v Vrtnarski šoli, katere zaje-
majo skupno 250 mladincev. Vendar se
ne moremo povsem zadovoljevati s .e-
mi uspehi in bomo morali v letošnjem
letu postaviti mladinske produkcij-
sko brigade še v ostalih obratih, kjer
teh ni in to predvsem v Tovarni hlače-
vine. Metalni in drugje. Ena od veli-
kih nalog mladinske organizacije je
tudi ta, da v tem letu poglobi ideološko
izgradnjo. Kljub temu, da organizacija
Zveze borcev obstoja že več kot eno
leto, se do sedaj še ni v dovoljni meri
utrdila in razvila, čeprav bi morala
biti hrbtenica OF — najborbenejša or-
ganizacija OF. Zato se bodo morali
terenski odbori ZB, kjer obstojajo, po-
živeti, mestni odbor ZB pa mora izbolj-
šati svoje organizacijske prijeme in
nuditi več pomoči terenskim odborom.
Fizkulturne organizacije so v lan-
skem letu častno izpolnile svoje naloge
in predstavljajo organizacijsko najtrd-
nejšo organizacijo OF. Na fizkultur-
nem polju so bili v lanskem letu do-
seženi sledeči uspehi: državno prven-
stvo v ekipnem tekmovanju žensk, drž.
prvenstvo v ekipnem tekmovanju mla-
dink, drž. prvenstvo v ekipnem tek-
movanju za mladince kakor tudi druga
prvenstva in uspehi. V republiškem
merilu razen moštvenega prvaka mla-
dincev pripadajo vsi naslovi republi-
škega prvaka društvu Kladivar. Indi-
vidualni uspehi fizkulturnikov pa so
naslednji: 9 drž. prvakov, 21 republi-
ških prvakov, 1 jugoslovanski rekord
in 19 slovenskih rekordov ter 2 naj-
boljša rezultata po osvoboditvi v FLRJ.
Čeprav na eni strani rezultati v fizkul-
turi kažejo veliko razgibanost članstva
in dobro strokovno vodstvo, pa je na
f d"ugi strani politično vzgojno delo v
fizkulturi zelo slabo. Novoizvoljeni od-
bor bo moral temu vprašanju posvetiti
več pozornosti, da bo poleg strokovne-
ga pouka organiziran tudi politični
študij v obliki krožkov.
V kulturno-prosvetnem delu je pri-
šlo do širokega razmaha v knjižničar-
stvu. Število bralcev se je močno dvig-
nilo. Pri vseh ostalih kulturno-prosvet-
nih panogah pa je napredek več ali
manj slabši. Posebno je nezadovoljivo
stanje okrog večjih tovarn in v kmeč-
kem predelu, kjer ljudsko prosvetno
delo še ni pokazalo svoje življenjske
sile. Ljudsko prosvetno delo se pred-
vsem odvija v centru in si ne ustvarja
vplivnih pozicij v okolici. Seveda je
razvoj kulturno prosvetnega dela od-
visen od materialne baze, to je od pro-
storov in denarja, ki v veliki meri
vi^..vajo. Kijuu lemu pa bi se z večjim
zanimanjem vseh množičnih organiza-
cij mog.o uspešnejše razvijati kulturno
prosvetno življenje. Predv-sem bi mora-
le sindikalne podružnice pokazati več
razumevanja. Na drugi sirani pa se
moramo zavedati, da v kulturno pro-
svetnih aktivih išče reakcija svoja po-
prišča. Mnoge prireditve nam dokazu-
jejo, da je umeiniška plat pri nas še
precej šibka, prav tako pa je šibka tudi
idejna p.ai. To se pravi, da OF ne
razpravlja o kulturno prosvetnih vpra-
šanjih in da ne vodi borbe na tem po-
lju. V letošnjem letu se bodo morale
frontne organizacije poglobiti v pro-
blematiko kulturno umetniških društev
in jih v delu podpreti.
Kontrola posameznih uprav socialne-
ga fonda je pokazala, da so nekatere
uprave kakor III. četrt, II. četrt, Dolgo
polje. Jožefov hrib in Zavodna najbo-
lje izpolnjevali svoje naloge. Ce pa
analiziramo celotno stanje socialnega
fnnHn. v p'-etek'em letu. bomo ugotovili,
da je v primeri z letom 1947 zabeležen
pciucc v pribpevkih za 18.98 odst. Prav
tako je zabeležen padec podpornikov
za 4 2 odst. Sicer so se prispevki v
zadnjih mesecih zopet dvignili. Slabo
Pa so svojo nalogo v tem pogledu iz-
vrševali sindikati in nekateri terenski
odbori kakor Ostrožno, ki ni že od le-
ta 1946 dalje poslal niti enega poročila
niti denarja. Prav tako tud: teren Koš-
nica ni poslal v zadnjih sedmih mese-
cih niti poročil, niti denarja.
Na osnovi dosedanjega organizacij-
skega stanja OF in na osnovi nalog,
V: Jih bo mo-a'a OF v letu 1949 izvr-
šiti, je potrebno, da plenum OF sprej-
me zaključke, ki bodo kažipot vsem or-
ganizacijam OF za uspešnejše delo
v letu 1949 in to:
^ enski odbori OF bodo morali v
letošnjem letu stalno proučevati mož-
nuii: la/širi.ve in poglobitve ideološke
vzgoje. Pri tem je važno, da se bodo
terenski odbori sami ideološko v^gaiall
in da bodo tvorili jedro študijskih
krožkov. Uvajati morajo ne samo štu-
dijske krožke, temveč tudi druge vzgoj-
no politične oblike kakor: izobraževal-
no tečaje, čitalne grupe itd. Za dobro
ideološko delo pa je potrebna tudi ma-
terialna baza, katero so terenski od-
bori v preteklem letu zanemarjali. Zato
bodo terenski odbori v letošnjem letu
osnovali frontne kotičke tam. kjer je
to potrebno. Za ideološko izgradnjo sO;
zelo važne dobro urejene knjižnice, ar-
hivi časopisov in revij, organizacijske-
ga vestnika itd. Pri tem bi še opozorili,
da morajo terenski odbori temeljito pre-
učiti vsako številko Organizacijskega
vestnika.
2. P-nnagandna komisija OF bo mo-
rala takoj pristopiti k svojim nalogam
predvsem pa v vprašanju tolmačenja
iinije UF ljudskim množicam in razla-
gi materiala IV. izrednega zasedanja
Ljudske skupščine FLRJ. Da bo svoje
naloge zmogla, mora vzgajati svoj šir-
ši aktiv, ki mora biti vedno na teko-
čem.
3. Odbori OF in aktivisti se morajo
vso bolj posluževati glasila OF Celj-
skega tednika in ostalih listov in na-
praviti iz njega res glasilo OF. Praksa
v pre'^eklem letu kaže, da je bil Celj-
ski tednik bolj glasilo urednika same-
ga, zato je v listu bilo zelo malo član-
kov o problematiki dela OF. V tem
letu bo potrebno, da bodo terenski od-
bori OF s številnimi dopisi oživeli naš
list. Predvsem morajo vanj dopisovati
predsedniki in sekretarji.
4. Bolj kot doslej se bodo morale
množične organizacije tesneje povezati
s terenskimi odbori in mestnim odbo-
rom OF, na drugi strani pa bodo mo-r
rali terenski odbori OF posvetiti več^
pa/n^e o'-ganizac^iskem stanju v mno-
žičnih organizacijah.
5. Vzgoja kadrov in evidenca kadrov
nam bo zagotovila uspehe pri delu. Od-
bori OF bodo morali aktivno delati
tudi v raznih kulturno-umetniških
društvih, v kmečkih svetih, v zadrugah,
v d'-pdvoiaški vzgoji itd.
6. Notranje frontpvsko delo se mora
nujno izboljšati. Predvsem je potreb-!>
no določiti sektorje dela, redne sestan-
,kc', na katerih se naj sprosti kritika in
samokritika.
7. Razširiti moramo agitacijo za raz-
ne gospodarske akcije, ki bazirajo na
prostovoljnem delu. Poveča'i se mora
skrb za človeka, da bo dobil tisto, kar
mu pripada, zato morajo odbori OF
voditi stalno kontrolo nad preskrbo in
distribucijo.
8. Vse glavne naloge OF je treba zbi-
rati v letni plan in v mesečne p^ane.
Z izbn^^šaniem o^^pni^acijske^a sta-
nja v OF in s pojačanim političnim
de'om bomo dokazaM na^im k^evetni-
knra in ce'pinu svetu, da je OF pod
vodstvom KP tista organizacija, ki je
edino sposobna zgraditi socializem in
s tem boljše ž^lv^ienje delovnega člo-
v nPŠi državi.
Celjski železničarji so preglasili prve udarnike
Kmalu zatem, ko je praznovala pro-
glasitev udarnikov celjska sekcija za
vzdrževanje proge, so tudi člani de-
lovnega kolektiva železniške postaje
Celje dali svojim najboljšim priznanja
s podelitvijo prvih udarniških naslo-
vov.
Kot prvi je bil proglašen za udarnika
tov. Ramšak Anton, skladiščnik, ki po-
leg svoje ekspeditivnosti vzgaja ob se-
bi novince in nesebično prenaša delov-
ne izkušnje na sotovariše.
Tov. Repovž Janez, nadzornik pre-
mika, je zaslužil naslov udarnika kot
najboljši organizator pravočasne dosta-
ve voz.
Med mlajšimi železničarji se je po-
sebno, izkazal Klampfer Miroslav, ki
velja za najboljšega vlakovnega od-
pravnika in strokovnega učitelja pri-
pravnikom.
Med najboljšimi so tudi žene, ki so
že v veliki meri zamenjale moško de-
lovno silo. Udarnišla naslov je prejela
tov. Jambrožič Barbara, nalistkarka
voz. Novinka Barbara je bila sprva za-
poslena kot snažilka in je kot takšna
prekosila vse ostale. Sef postaje pravi,
da je delala za tri. Ker je kazala zani-
manje, se je usposobila za nalistkarko,
brez dvoma pa bo še nadalje izpopol-
njevala svoje znanje.
Celjski železničarji imajo vzorno ure-
jeno delavsko preskrbo. Tudi v svo-
jem obratnem magazinu so uvedli nor-
me, na podlagi katerih sta prejela
udarniški naslov tov. Vovk Franc, po-
slovodja in tov. Kranjc Jožica. To je
že njuno drugo priznanje. Prvega sta
prejela meseca decembra od Centralne
uprave delavske preskrbe iz Maribora,
ki je uvrstila celjski magazin med
najboljše v republiki.
Udarniške izkaznice je razdelil šef
postaje tov. Vovk Janez, ki je izrekel
pohvalo in priznanje za požrtvovalno
delo celotnega kolektiva, ki je izpolnil
svoje planske obveznosti v minulem
letu že 4. decembra. Poleg udarnikov
je bilo nagrajenih 49 železničarjev z
denarnimi nagradami v skupnem zne-
sku 55.000 dinarjev in z diplomami.
Nagrajencem je čestital tudi pomoč-
nik šefa prometnega okrožja Maribor,
tov. Grebenšek, v imenu Okrajenga
sindikalnega sveta pa tov. Trofenik.
V imenu udarnikov je spregovoril
tov. Repovž Janez, ki je izrazil pri-
pravljenost celjskih železničarjev, da
vložijo vse sile za izpolnitev v odgo-
vornih nalog, ki jih postavlja petletni
plan pred železniško-prometno službo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki sb potem, ko so bili nacionalizirani,
niso vključili v gospodarsko izgradnjo
ampak so iskali vezi z ljudmi preko
meje, ki so ob razsulu stare Jugosla-
vije pograbili ljudsko imetje in zbe-
žali v kapitalistične dežele, kjer sedaj
nadaljujejo svoje ' izkoriščevaisko po-
četje in ščuvajo druge narode proti
Jugoslaviji. Povrhu so elementi, ki jih
jo naša ljudska oblast prijela, trgovali
še z ljudmi, ki so jih vodili preko meje
in si na ta način ustvarjali denarce.
Mislim, da jih je zadela pravična kazen.
Na drugi strani pa imamo še elemente,
ki se prav v takšni meri povezujejo z
imperialističnimi silami po direktivah
Vatikana - zakonitega hlapca imperija-
lizma. To nam je dokazal proces proti
Jožefincem v preteklem letu. Delovanje
reakcije pa nima vedno istih oblik in
to mora biti našim članom OF vedno
jasno pred očmi. V sedanji etapi naše-
ga razvoja, potem ko smo v celoti z na-
cionalizacijo odstranili iz kapitalistične-
ga položaja vidnejše pripadnike ka-
pitalističnega razreda v mestu, je mora-
la reakcija nujno spremeniti svojo tak-
tiko. Delovanje reakcije se kaže v ko-
maj vidnih sabotažah v podjetjih in
ustanovah v napakah in manipulaci-
jah  v slabem ravnanju z narodnim
imetjem, v slabi kvaliteti. O teh nepra-
vilnostih človek podvomi ali nastajajo
namenoma ali nenamenoma. In vendar
obstojajo v precejšnjem obsegu. Zato
mora OF tudi v tej smeri zaostriti bud-
nost. Da bo OF mesta Celja kos nalo-
gam, ki jih bo morala v 1. 1949 izvršiti,
bo morala staviti hitre in temeljite uk-
repe za organizacijsko utrditev s tem,
da. bo izpopo.niia terenske odbore ozi-
roma sektorje dela, ki bodo sposobni
mobilizirati čim širši krog aktivistov.
Oi;' bo morala bolj kot doslej zaposliti
na terenu člane fronte, ki so vključeni
v Sindikalne organizacije. V letošnjem
letu bo težišče prostovoljnega dela OF
na gradnjah oziroma dograditvi stano-
vanjskih in drugih objektov in na po-
pravilu stanovanjskih hiš. MO bo v
glavnem dogradil že začete stavbe, do-
čim bodo večje tovarne gradile stano-
vanjske hiše, poleg tega ima OSS v
načrtu, da zgradi večje število stano-
vanjskih zgradb. Naloga današnjega
plenuma je torej, da sprejme obvezo o
višini prostovoljnih ur, ki jih bodo fron-
tovci v letošnjem letu uresničili pri vseh
gradnjah. Da bi prostovoljno delo iz-
popolnili in mu dali močnejšo organi-
zacijsko osnovo mislim, da bi bilo po-
trebno, da danes sprejmemo sklep o
ustanovitvi frontovske brigade, ki bo
delala na važnejših objektih oziroma
tam, kjer bo potreba najnujnejša.
Pri nas v Celju obstoja upravičena
in tudi neupravičena kritika glede pre-
skrbe, glede nepravilnosti v trgovskem
in gostinskem aparatu in v stanovanj-
skem vprašanju, zato smatram, da tudi
v tej smeri delo izboljšamo. Predlagam,
da ob tej priliki sprejmemo sklep o
uvedbi množične kontrole nad preskr-
bovanjem delovnega ljudstva, nad po-
slovanjem trgovinskega in gostinskega
aparata in nad stanovanjskimi prostori-
Nepravilno bi bilo, če bi po tem sklepu
naše množične organizacije in posamez-
niki na lastno pest skušali uvajati kon-
trolo v naš državni aparat, to bi rodilo
resne posledice.
Da bi se izognili tej nevarnosti bo pri
MO OF ustanovljena komisija za pre-
skrbo, kamor se bodo člani OF lahko
obračali za pojasnila in za pritožbe. Po-
udarjam pa že sedaj, da morajo pritož-
bo biti podkrepljene s konkretnimi dej-
stvi. Prav gotovo je, da bo množična
kontrola uspešna stvar, če se bo posled-
nji član OF na zdrav način boril proti
vsem nepravilnostim in da jih bo sku-
šal odpraviti na licu mesta če to ne bo
v nasprotju z zakoni in predpisi. Mestni
ljudski odbor ima tudi namen, da bo v
tem letu ustanovil vrsto uslužnostnih
podjetij, ki bodo služila za dvig živ-
ljenjske ravni delovnega ljudstva in o
katerih bo podrobnejše razpravljala
Ljudska skupščina MLO.
Tudi obrtnikom bomo morali posve-
čati več pažnje. Pri nas imamo sedaj
obrtno nabavno-prodajne zadruge. Nuj-
no pa bi bilo, da bi se začele ustanav-
ljati še obrtno produktivne zadruge —■
seveda na prostovoljni bazi. — S tem
bi lahko precej pomagali na eni strani
obrtništvu, na drugi strani pa bi se iz-
boljšala preskrba prebivalstva.
Tovariši in tovarišice! V 1. 1949 bomo
storili še en korak naprej k izgradnji
socializma, če bomo vložili ves svoj
trud v naše delo in če bomo skrbno in
dosledno izpolnjevali svoje dnevne na-
loge, če nas bo prežemala zavest, da
ustvarjamo nekaj novega, nekaj bolj-
šega za nas in za bodoče rodove. Vse
težave pa bomo premostili, če se bomo
d^-žali dosledno poti, po kateri gre naša
OF pod vodstvom Komunistične partije.
V veri, da pomeni 1. 1949 novo zmago
Jugoslovanskih narodov in tudi zmago
celjske OF kot del celote, kličem:
Naj živi OF pod vodstvom KPS s tov.
Ma'-inkom na čelu!
Naj živi KPJ s tov. Titom na čelu!
Bregar Mirko, je na^bolISi
mladinec v neki vojaški
edinici
Iz komande vojne edinice, kjer služi
tov. Bregar Mirko iz Celja, smo pre-
jeli naslednje:
Ob velikem prazniku naših narodov,
dnevu Jugoslovanske armije, izrekamo
priznanje tov. Bregar Mirku za nje-
govo požrtvovalno delo v službi, vda-
nost narodu in domovini ter izgradnji
snr'ializma. Pohvaljujemo ga za nese-
bično brigo pri samoizgradnji, discipli-
ni, zavestno izpolnjevanje postavljenih
nalog in povelj, ka+ere je dobil od pred-
postavljenih starešin.
Komanda edinice ga pohvaljuje in
stavlja 7a primer ljudstvu in mladini
mesta Cp'-^.
Komanda N.N. vojne edinice
Leto II. — Stev. 4.
»CELJSKI TEDNIK«?
Stran 3.J
V Tovarni sadnih sokov pravilno skrbijo ZA
vZGOJO novih strokovnih kadrov
Studij petletnega plana v naših pod-
jetjih je že od vsega začetka utrdil
pravilno naziranje, da polaga petletni
načrt posebno pažnjo vzgoji strokovnih
Jcadrov. Od pravilne in smotrne iz-
vedbe tega problema je naravnost od-
visno uresničenje ciljev in nalog naše-
ga petletnega načrta. Naše uprave pod-
jetij in sindikalne podružnice so že v
prvem letu petletke posvetile temu pro-
blemu največjo pozornost. To je tudi
pravilno. Naš delavec ve namreč prav
dobro, da bodo njegovi napori za ures-
ničenje petletnega načrta uspešni le,
če bodo naše industrijske panoge raz-
polagale z zadostnim številom kvalifi-
ciranih in polkvalificiranih delavcev.
Osnovni cilji petletnega plana bodo
uresničeni le, če bodo na vseh delovnih
mestih zaposleni strokovno in politič-
no zgrajeni delavci in delavke. Le tako
bo končno likvidirana eksploatatorska
lastnina v proizvodnji in finančnem si-
stemu, le tako bodo ustvarjeni pogoji
?a definitivno odstranitev slepega delo-
vanja ekonomskih zakonov in osigu-
ran prehod na načrtno gospodarstvo.
To živo spoznanje je bilo tisto gi-
balo, ki je vodilo številna industrijska
podjetja k organiziranju strokovnih te-
čajev za kvalificirane in polkvalifici-
rano delavce in delavke. To spoznanje
je premagalo tudi vse težkoče, ki so se
pokazale v tej zvezi.
Med takimi podjetji je tudi celjsko
republiško podjetje tovarne sadnih so-
kov in marmelade, ki je že v prvem
letu naše petletke organizirala stro-
kovni tečaj za kvalificirane delavce v
sadni industriji. Pred dnevi je že drugi
letnik tega tečaja uspešno zaključil
svoje delo. Vzporedno s tem tečajem
je bil uspešno zaključen še tečaj za
polk\Milificirane delavce.
To podjetje zasluži še posebno pozor-
nost na tem področju zaradi tega, ker
je kot prvo podjetje v živilski indu-
striji vzgojilo že lepo število kvalifi-
ciranih in polkvalificiranih delavcev
v sadni industriji. Med industrijskimi
panogami je ravno sadna industrija
imela ob osvoboditvi zelo malo stro-
kovnih delavcev. Potreba po novih stro-
kovnih delavcih je bila največja ravno
v tej industrijski panogi.
Uprava podjetja je skupno s sindi-
katom pristopila k organiziranju stro-
kovnega tečaja že meseca marca 1947.
Mnogo podrobnega in vestnega študija
je bilo treba za sestavo ustreznega uč-
nega načrta. Znano je, da je predapril-
ska Jugoslavija mačehovsko gledala na
to industrijsko panogo. Razumljivo je,
da ni bilo nobene prave strokovne li-
terature, nobenih tradicij glede takš-
nih tečajev. Uprava podjetja je morala
tu naravnost zaorati v ledino. Pose-
ben pripravljalni odbor je sestavil uč-
ni načrt, podrobno analiziral posamez-
ne strokovne predmete tako, da bo mo-
gel absolvent takšnega tečaja voditi v
strokovnem in političnem pogledu po-
samezne skupine ali proizvodne od-
delke.
Povezano delo uprave podjetja in sin-
dikata je rodilo lep uspeh. Pripravljal-
na dela za tečaj so bila uspešno za-
ključena. Prvi strokovni tečaj v sadni
industriji je pričel s poukom že dne
1. maja 1947 tedensko po 15 ur.
Vzorna tečajna disciplina, požrtvo-
valnost posameznih predavateljev in
marljivost tečajnikov je rodila lep
uspeh, saj so vsi tečajniki prvega let-
nika položili strokovni izpit. Tako so
dno 18. februarja 1948 stopili prvi kva-
lificirani delavci v sadni industriji v
naša živilska podjetja. Najboljše v te-
čaju je uprava podjetja nagradila iz
direktorskega fonda.
Vzgojen in usposobljen je bil prvi
strokovni tečaj. Uprava podjetja je po
14dnevnem presledku že organizirala
drugi letnik strokovnega tečaja, ki je
trajal devet mesecev in usposobil 26
tečajnikov za kvalificirane delavce.
Vzporedno je tekel tečaj za polkvalifi-
cirane, ki ga je uspešno končalo 20 de-
lavcev in delavk. Tako je tovarna v
razmeroma kratki dobi dala sadni in-
dustriji 62 kvalificiranih in polkvalifi-
ciranih delavcev in delavk.
Posebej je treba naglasiti vzorno di-
sciplino tečajnikov in pravilen odnos do
učenja. Ziv interes za splošne in stro-
kovne predmete in volja, da si osvoje
čim več znanja, je bilo zanesljivo me-
rilo za vodstvo tečaja, da bo tečaj ro-
dil pričakovani uspeh. Ni bilo nobene
razlike med moškimi in ženskami. Tudi
pri izpitih niso ženske mnogo zaosta-
jale za moškim. Ravnokar zaključeni
drugi letnik je pokazal, da so najboljši
delavci bili najboljši tečajniki. Racio-
nalizatorji in udarniki, kakor n. pr. tov,
Kolenc Miha, Godnik Franc, Radičenko
Leon in Bočko Slava in še drugi so pn
izpitu preudarno in zanesljivo odgovar-
jali.
Tečajniki in tečajnice iz prvega let-
nika že vodijo posade v raznih proiz-
vodnih oddelkih, nekateri od njih pa
celo proizvodne oddelke. Na teh ko-
mandnih položajih so se dobro izkazali.
Znanje, ki so ga pridobili na strokov-
nem tečaju, z uspehom koristijo in
prenašajo na druge. Tečajnica tov. Ko-
vač Rezi vodi zelo deliHaten oddelek
za proizvodnjo kompolov in džemov.
Po prvem tečaju še preostale vrzeli v
strokovnem kadru so izpopolnili absol-
venti drugega tečaja.
Zgledu tovarne sadnih sokov in mar-
melade so sledila še druga živilska pod-
jetja v Sloveniji, organizirala po vzgle-
du te tovarne svoje strokovne tečaje.
Strokovni kader v živilski industriji ra-
ste in zaseda delovna mesta, ki zahte-
vajo celega človeka.
Pionirsko delo tovarne sadnih sokov
in marmelade na področju izgradnje
strokovnih kadrov je torej rodilo že
vidne in trajne uspehe.
Bivši lekarnar Posavec Andro v
Celju brezvestno uničeval živila
Pri bivšem lekarnarju Posavec An-
dru v Celju, so v pričetku tega tedna
napravili oblastni organi hišno pre-
iskavo zaradi tega, ker je bil osumljen
skrivanja večje količine živil. Uspeh
ni izostal. Živila ni samo skrival, am-
pak jih je dobesedno uničeval. Tako je
na primer na dvorišču lekarne sežigal
.belo moko, ker so bili v njej 2 cm ve-
liki črni črvi, ješprenj ves črviv, maka-
roni plesnivi, praški vsi pokvarjeni,
prepečenec je skuhal za psa takoj po
izvršeni preiskavi. Dobival je živilske
nakaznice za sebe in svojo postrežnico.
Na svojo karto je kupoval živilske po-
trebščine in jih shranjeval, da so se
pokvarile, na živilsko nakaznico po-
strežnice pa je oddajal življenjske po-
trebščine v bolnico, kjer sta bila oba
na hrani. Svojo postrežnico izkorišča za
delo za 800 din mesečno in stanuje v
»luknji« ne v sobi, sam pa ima za sebe
dve razkošni sobi. Uničuje se mu po-
hištvo in obleka in se izgovarja, da ni-
ma časa, da bi pospravil, ima pa čas
sedeti v kavarni in igrati šah. V času
okupacije je bil pravi »mučenik«, vo-
i^il se je namreč z avionom iz Zagreba
v Gradec in obratno ter se rokoval z
najvidnejšimi ustaškimi predstavniki,
sedaj pa govori o trpljenju in prega-
njanju, katerega je doživel. Za njegovo
izkoriščanje in gospodarsko sabotažo,
katero je naredil s svojim početjem, pri-
čakujemo pravično kazen pred ljudskim
godiščem.
Katarina Baumgartner je dosedaj rešila že 28 življenj
Katarmo Baumgartnerjevo sem našla v njeni
skromni sobici, ko si je pripravljala opoldansko
jed. Krepko mi je stisnila roko in me posadila
za mizo. S preprosto domačnostjo me je priteg-
nila v kratkočasen pogovor, da nisem niti opa-
zila, kdaj je položila predme lepa jabolka, ka-
terih se nisem odrekla.
V svojem pripovedovanju je šla daleč nazaj,
ko je v rani mladosti pričela služiti trd vsak-
danji kruh.
»Bila sem perica in dekla. V Braslovčah pri
Brišniku, pri trgovcu Pauru in drugod sem pu-
stila svoje najboljše moči.
»Rada se spominjam teh časov, ker sem bila
pač mlada, močna in korajžna, tako, da sem
lahko zamenjala hlapca, ko je moral v prvo sve-
tovno vojno.« Ob spominih na mladost je postala
se bolj vedra in domača.
»Glede zdravja tudi danes menda ne morete^
tožiti. Rdečelična ste, da vam nikakor
ne morem prisoditi 60 let in še 28
transfuzij po vrhu,« sem ji segla v be-
sedo.
»Zdrava sem res bila vseskozi. Le na-
duha mi zadnja leta dela skrbi. To sem
dobila po očetu. Oče so zmeraj tožili:
.Naduha spravi človeka od kruha',« je
dejala šegavo. »No, pa mi je tov. pri-
mari j obljubil dati nekaj zoper to nad-
logo.«
Se marsikaj mi je povedala o svoji
mladosti zgovorna, 601etna Katarina,
polna moči in humorja.
»Kako pa transfuzije, vam ne ško-
dijo?«
»Škodijo? Nikakor ne. Doslej Se ni-
sem imela zaradi tega nobenih težav.
Doktor mi sicer vedno naroči, da tisti
dan po odvzemu krvi mirujem. Pa če-
mu, bi le, ko pa ne čutim potrebe,« mi
je zaupala.
»Ali se vam kri kaj kmalu spet po-
pravi?«
»Kar kmalu. V enem tednu sem lah-
ko spet dala kri. Priboljšek, ki ga do-
bim na dodatno karto, k temu seveda
precej pripomore. Sicer pa nisem ve-
lika prijateljica mesa, kruha pa pojem
zelo mnogo.«
»Na srečo imam krvno grupo O, ki
je uporabna za vsakogar,« mi je pri-
povedovala dalje. »Včasih me pokli-
čejo pozno ponoči, često k umirajoče-
mu bolniku.« »Ce bi prišli minuto po-
zneje, pa bi bilo prepozno,« pravi često
zdravnik.
»Ne veste, kak6 se tak bolnik hitro
opomore. Cesto opazujem, kako se mu
vidno vračajo moči. Meni pa je tako
lepo pri srcu.«
»Zavest, da ste rešili življenje sočlo-
veku, mora biti lepa?«
»Res lepa. Bolniki so mi zelo hva-
ležni. Posebno pa me gane hvaležnost
otrok, katerim sem rešila matere. Zelo
dobro me poznajo in ko se srečamo,
pravijo: ,Mamica, to je Katrca, ki ti je
dala kri.'«
»Ste mnogim porodnicam rešili živ-
ljenje?«
»Dvajsetkrat sem dala kri na porod-
niškem oddelku, ostalo pa drugje. Prav
.za prav sem se odločila, da bom s svojo
krvjo reševala samo matere otrokom.
Seveda grem tudi drugim na pomoč.«
»Ali boste še dolgo lahko opravljali
svojo plemenito pomoč?«
»Dokler me bo poslužilo zdravje. Ko
pa me tako potrebujejo! Ne vem, za-
kaj mladi ljudje ne dajo dovolj krvi na
razpolago.«
»Verjetno se boje, da jim bi škodilo
ali povzročalo bolečine.«
»Ce je tako. pa le napišite, da bo 60-
letna Katarina v kratkem imela tri-
deseto transfuzijo in tudi to povejte,
da sem že dala skupno 14 litrov krvi
za zdravje soljudi. Morda bo to po-
magalo, kajti tov. primarij pravi, da jo
potrebujejo še mnogo.«
Takšna je krvodajalka Katarina
Baumpartnerieva. ki je rešila 28 živ-
ljenj. Skromna, vedra, ob zatonu svor
jega življenja daie življenje tistim, ki
bi ga morali prerano izgubiti.
V okolici Celja so zopet dopustili, da so se v davčne komisije ugreznili špekulanti • • •
v davčne komisije v KLO-jih okraja
Celje-okolica so se zaradi nebudnosti
okrajne davčne komisije, ki je polagala
na socialni sestav komisij premalo paž-
nje in ni gledala, da se iz njih izločijo
špekulantje, vgnezdili špekulantje, ki
ovirajo pravilno izvajanje davčne poli-
tike na terenu in to predvsem v svojo
korist, obenem delajo ogromno škodo
državi ter ustvarjajo nezadovoljstvo
med ljudmi.
Tako se je na primer v davčno ko-
misijo zaradi nebudnosti okrajne davč-
ne komisije in samega prebivalstva v
Laškem vgnezdil v davčno komisijo
špekulant Igričnik Jože, bivši gostilni-
čar in avtoprevoznik, kot član davčne
komisije Laško. V zadnji prijavi dohod-
ka od kmetijstva ni enostavno prijavil
ničesar in si je zaračunal ves dohodek
kot režijo. Navedel je okoli 40.000 din
režije samo pri vinu, za kolje in drugo.
To bi verjetno naredil vsako leto, da
niso bili kontrolni organi budni. Ugo-
tovili so, da je imel dohodka samo pri
vinu v letu 1948 99.646 din ter tega
sploh ni smatral za potrebno prijaviti
kot dohodek iz jasnih vzrokov, da to
utaji. On bi kot član davčne komisije
moral vedeti odstotek določen za amor-
tizacijo in vedeti kaj je dohodek, po-
sebno pa vedeti, da mora prijavili po-
šteno. Co bi bili ostali člani komisije
kot na primer Košar Jože. Salabalič
Ljubo, ki je obenem predsednik MLO
Laško boljši od njega, bi seveda tega
no mogel. Ščitili so ga, namesto, da bi
ga razkrinkali kol špekulanta in vrgli
iz davčne komisije.
Igričnik je tudi poslovodja zadružne
gostilne, prav tam, kjer je bil prej last-
nik in se tu še vedno zbira balast,
kakor prej, ko je imel privatno gostil-
no. Zadnje čase je zavohal, da je to
oblasti prišlo na uho, pa so se preselili
drugam, toda tudi tam oblast ve, da
so zbirajo. Tam tudi ni varno, ker se
špekulanti no morejo skriti pred ljud-
stvom.
Pričakujemo, da bodo prebivalci La-
škega prečistili svojo davčno komisijo
na množičnem sestanku ter da bo Igrič-
niku davek odmerjen tako, kakor mora
biti.
To je samo en primer, jih je pa v
okraju še več. Ob tej priliki naj odgo-
vorni funkcionarji takoj pregledajo
svoje komisije in jih prečistijo nezdra-
vih elementov.
Nepravilnost pri razdeljevanju blaga v kmetijski zadrugi v Gorenjem
Poslovodkinja v Kmetijski zadrugi v
Gorenjem, tov, Speh Anica, ima do član-
stva zadruge često nepravilne odnose.
Dne 11. januarja 1949 so se že zgodaj
zjutraj postavile pred vrata žene, v
upanju, da bodo dobile vsaj najpotreb-
nejše za svoje družine. Komaj pa so
stopile v zadrugo, že se je usula na nje
ploha samih izbranih besed. S tem je
hotela pokazati, da je ona neomejen
gospodar zadruge in da pri delitvi bla-
ga odločuje samo ona. In res je imela
že naprej določeno, kdo bo dobil blago.
Dobili so seveda tisti, ki pridejo v po-
štev pri vsakem kontingentu in dobili
po 10 metrov in še več blaga. Poslovod-
kinja da pač samo onim, s katerimi je
v prijateljskih stikih in kateri ji lahko
nudijo kakršnokoli protiuslugo. Mnoge
žene pa, ki so čakale že od zgodnjega
jutra, so odšle prazne s solznimi očmi,
ker za njih ni bilo niti metra blaga na
razpolago, akoravno bi ga mnogo bolj
potrebovale, kakor oni, ki so ga dobili
po mili volji.
Tov. Spehova je dobila za te svoje
nepravilnosti tudi primerno plačilo.
Okrajno sodišče jo je kaznovalo s 14
dni odvzema prostosti. Upamo, da se bo
tov. Speh Anica popravila in vršila
službo tako, da bo v zadovoljstvo vsegai
članstva, ne pa samo izbranih.     M. K.'
Potujoči kfno Celie-okolfca
Gornji grad leži precej daleč od kul-
turnih središč, zaradi tega si je upra-
va potujočega kina Celje-okolica za-
dala nalogo, da nam uteši želje po kul-
turnih dobrinah. Vendar pojmujejo iz-
vrševanje te naloge na čisto svojski
način.
S plakati obvesti uprava tukajšnje
prebivalstvo, ki običajno napolni dvo-
rano Telovadnega doma in težko pri-
čakuje glasnikov kulture, vendar za-
man. Zgodi se skoraj dosledno, da pred-
vajalci filma i.z neznanega vzroka iz-
ostanejo. Kadar pa pridejo, se jim na-
vadno zaradi »treznosti« pokvari apa-
ratura in mesto zvočnega filma gleda-
mo nemi. Tako se je zgodilo, da bi
Gornjegrajčani prvič gledali zvočni
film ^v slovenskem jeziku »Delovne bri-
gade«, pa je bila aparatura po krivdi
uslužbencev potujočega kina pokvar-
jena in zvočni film je postal nem, kar
je izzvalo upravičeno ogorčenje prebi-
valstva.
Za 30. oktober je uprava kina napra-
vila reklamo za sovjetski film »Pastir
Kostja«! Dvorana je bila že ob sedmi
uri nabito polna. Ponovila pa se je že
dostikrat prakticirana taktika — potu-
jočega kina ni bilo.
Ne zametavajmo ljudskega premoženja
Preglejte si kozolce, razno kramo ob
hiši, hlevih, pa tudi na gnojiščih in kaj
kmalu boste videli koliko kožic kuncev
(domačih zajcev) gre v nemar.
Zajce se pri nas povprečno malomar-
no sleče, koža pa se navadno pri tem
delu raztrga in kaj pogosto kot nič-
vredna zavrže ali pa pusti, da po kotih
propada.
Z dlako naših domačih zajcev bi lah-
ko krili potrebo naše klobučarske in-
dustrije, zato pristopimo k strokovne-
mu odiranju kuncev. Najbolj se pripo-
roča odiranje na meh. Kožo nataknemo
(napnemo) na 10 do 14 cm široko desko,
tako da je mesna stran kože nazven,
isto obesimo nekje pod streho (pod ko-
zolec), da je varna pred dežjem ter se
na zraku posuši.
Kožo prodajmo »Koteks«-u, Celje,
Prešernova ul. 19, ali pa najbližji Kme-
tijski zadrugi, ki istolako odkupuje ko-
že kuncev.
Le tako bo imela naša klobučarska
industrija dovolj surovine, mi pa do-
bre klobuke. K. C.   .
Kulturno-posvetno življenje v Mozirju je dokaj razgibano
Igralska družina v Mozirju večkrat
razveseli ljudstvo s svojimi prireditva-
mi. Tako je 15. in 16. t. m. uprizorila v
ZDRUŽENJE SLEPIH CELJE-MESTO
IN OKOLICA
priredi v nedeljo 23. januarja 1949 ob
10. uri v Zdravstvenem domu, Gregor-
čičeva ulica 4 (predavalnica), prireditev
za slepe z obdaritvijo, pevskimi toč-
kami in govorom specialista za očesne
bolezni dr. Tominška. Vstop prost.
Prijatelji slepih — vabljeni!
Mozirju Nušičevo komedijo »Žalujoči
ostali«. Pod vodstvom tov. Cesar Fran-
ca, režiserja in tov. Cerin Ivana, teh-
ničnega vodja. Uprizoritev komedije je
prav dobro uspela ter žela od strani
občinstva vsesplošno zadovoljstvo, saj
je bila. dvorana obakrat nabito polna.
Želeti pa je, da bo igralska družina s
to komedijo gostovala tudi po drugih
krajih našega okraja, kjer še ni igral-
skih družin in da nas bo v najkrajšenfi
času spet presenetila s kakšno prire-
ditvijo. L. P.
. . . saj tudi jaz
dobro poznam svoj dom!"
O udarni kmetij sko-obdelovalni za-
drugi »France Prešeren« v Arji vasi se
je že mnogo govorilo in pisalo, zlasti v
celjskem okraju, pa tudi izven njega.
Ob koncu poletja se je zadruga pro-
slavila na kmečkem festivalu v Sv.
Pavlu, ko je razstavila svoje pridelke
v občudovanje savinjskim poljedelcem,
zdaj pa ji je bilo izkazano novo pri-
znanje po zaslugi njenih mladih za-
družnikov — članov mladinskega akti-
va: Centralni komitet LMS je nagradil
osnovno ocganizacijo LMS v zadrugi
Arja vas za uspehe v predkongresnem
tekmovanju z prvovrstnim plemenskim
bikom.
Odpravila sem se v zadrugo »France-
ta Prešerna«, da bi se prepričala, ka-
ko so mladi zadružniki sprejeli to ne-
vsakdanje darilo.
Začudila me je nenavadna tišina
okoli stanovanjskega poslopja, katero
jo motil le kokošji zarod. V veži sva se
srečali z mladinko Jožico Privšek, ki
jo baš stopila iz kuhinje. Na vprašanje,
če je doma predsednik zadruge ali mla-
dinskega aktiva, mi je povedala, da so
vsi šli za opravki.
»Tov. Ulaga je v Petrovčah, mladina
pa je šla takoj po zajtrku na ekono-
mijo v Zalog, kjer čistijo drevored. Iz-
koristiti moramo vsak dan, dokler je še
primerno vreme.«
Ko sem ji povedala namen svojega
prihoda, se je za trenutek zamislila:
»Tudi jaz sem članica mladinskega ak-
tiva in članica zadruge od njene usta-
novitve. Ce morem jaz kaj povedati?!«
»Prav vesela bom, če boš ti lahko
zadostila moji radovednosti!«
»Kaj bi to, saj tudi jaz dobro po-
znam svoj dom,« mi je odgovorila. »Saj
je zadruga zrasla in se okrepila ob
vzajemnem delu vseh članov,«
»Kako pa je rasla vaša mladinska or-
ganizacija?«
»Prvo leto naša mladinska organiza-
cija ni imela posebnih uspehov. Bivši
predsednik zadruge je imel za nas pre-
malo razumevanja. Ko pa smo izvolili
za predsednika tov. Ulaga iz Vojnika,
je naša organizacija oživela. Močna
partijska celica v zadrugi je postala
naša glavna opora, pa tudi Okrajni od-
bor LMS nam je bil vedno v pomoč.
Mnogo smo se naučili tudi od tečajni-
kov pedagoškega tečaja, ki so stano-
vali pri nas. Ne samo, da smo imeli od
tedaj dalje redne sestanke, bili smo prvi
pri delu zadruge in izven nje. Ob od-
kupu žita smo s prostovoljnim delom
raztovarjali vagone in pomagali vaški
mladini.
V začetku leta 1948. smo se osamo-
svojili od vaške organizacije LMS in
ustanovili svoj 12članski aktiv s tov.
Nabergoj Ivanom na čelu. Zal nas je
tov. Nabergoj kmalu zapustil, ko je šel
v veterinarsko šolo. Izvolili smo tov.
Mislej Marijo, ki pa je tudi že odšla
v kmetijsko šolo. Je pač tako, vsak, ki
kaže veselje do dela in izobrazbe, gre
v šole ali tečaje. Vsi se dobro zave-
damo, da nam manjka znanja, zato se ne
branimo izobraževanja. Sedem mladin-
cev je že opravilo razne tečaje, trenutno
pa jih deset poseča izobraževalni ve-
černi tečaj v Petrovčah.«
»Kateri pa so glavni uspehi vaše
mladinske organizacije?«
»To je težko reči. V zadnjem letu je
naša zadruga imela vsestranske uspe-
he. Vzporedno z gospodarskimi uspehi
jo rasla naša organizacija, ki jo je za
Mislejevo začela voditi Vidrih Marta,
ko se je vrnila s knjigovodskega tečaja.
Uspehi v naši proizvodnji so nas na-
vdušili za nove napore. Bili smo ne-
malo ponosni s hektarskim donosom
2900 kg žita, veseli polnih hlevov živi-
ne in vrtov, ki so dali 39 ton povrtnine.
Veselju nad uspehi se je pridružilo še
nekaj: zavest, da ni med nami gospo-
darjev, hlapcev in dekel, da smo vsi
ena družina in je le delo tista vrednota,
1 ki dviga posameznika nad kolektivno
celoto, skupnemu kolektivu v korist.
Ze pred tekmovanjem v počastitevmu
skupnega kongresa SKOJ-a in LMS je
bilo tekmovanje naš priljubljeni način
dela. Delamo v brigadah, za katere od-
govarja brigadir. Brigada ima več sku-
pin: poljedelsko, živinorejsko, vrtnar-
sko in mešano. Na čelu skupine je vod-
ja. Ta odgovarja za pravilno delo sku-
pino in uvaja norme, katere sami pre-
izkušamo in izpolnjujemo. V času tek-
movanja so najvišje presegali norme pri
vseh delih mladinci. Razen tega so s
prostovoljnim delom očistili 480 dreves
in napravili na zadružnem domu v Pe-
trovčah 721 delovnih ur. Streho je pre-
krila sama zadružna mladina.
Pomagali smo tudi rudarjem v Li-
bojah v njihovi borbi za plan. Sest
mladincev je delalo na odkopih. Mislej
Marija in jaz sva oba dni dela izpol-
nili predpisano normo 21 vozičkov. To
so bili v glavnem nekateri izmed uspe-
hov naše organizacije v lanskem letu,
na podlagi teh so nam prisodili na
okrajni konferenci prehodno zastavico
najboljšega aktiva, mladina oficirske
partijske šole iz Ljubljane nam je po-
darila radioaparat, najbolj veseli pa
smo zadnjega darila, plemenskega bi-
ka, ki je za dvig naše živinoreje velik
prispevek. Silno smo bili radovedni
kakšen je — dobili smo ga v nedeljo.«
»Za čitanje in zabavo vam pač osta-
ne malo časa?« sem se še oglasila.«
»Tudi za to najdemo priliko. Uredili
smo si knjižnico s 145 knjigami. K te-
je prispevala uprava zadruge 2000
dinarjev, 60 knjig nam je podarila To-
varna tkanine, 16 knjig pa so prinesli
delegatje s kongresov. Nekaj mladincev
jo navdušenih šahistov, ki so naučili
igrati šah vse člane mladinske organi-
zacije in tudi pionirje.«
»Kaj pa vaš načrt v novem letu?€
»Naš načrt za letos je pol načrtov,«
se je nasmehnila Privškova. Letošnji
plan, ki smo ga sprejeli na družinskem
sestanku 2. januarja bo povprečno za
20% višji od lanskega. Pri živini smo
imeli lani 116 mladičev, letos pa jih bo-
mo vzredili 446. Tudi na poljih moramo
pridelati več. Hektarski donos bomo
dvignili za 25%. V ta namen smo vse
njivo globoko preorali, pripravili umet-
ni gnoj in izbrano seme. Naročili smo
nove stroje.«
»Več strojev?« me je zanimalo, ko je
Privškova postala vsa navdušena ob
svojem pripovedovanju.
»Več, da. Toda ne vem za vsa imensL
Veliko se govori o martinar-stroju za
sušenje sena. Najbolj ponosni pa smo
na traktor. Eden od mladincev se že
pripravlja za traktorski tečaj.«
»Torej dela vas čaka obilo na spom-
lad?« sem ji še rekla ob odhodu ter ji
zaželela novih uspehov.
»Da, dela bo dovolj za vse. Mladinska
organizacija pa bo vložila vse sile in
bo povsod med prvimi borci za zadruž-
ni plan. Naš sklep na zadnjem sestanku
je bil. da si za vselej ohranimo naslov
najboljšega aktiva.«
stran 4.3
»CELJSKI TEDNIK«,
Leto II. — Stev. 4.
ŠAH
ROGAŠKA SLATINA
Tukaj se je vršil ob Novem letu dvo-
boj med sindikatom steklarne in indu-
strijsko steklarsko šolo. Dvoboj je ostal
neodločen 9:9.
V finalnem turnirju steklarske šole,
Jcaterega se je udeležilo 15 igralcev je
zmagal Klajn Jakob pred Mitič Ale-
ksandrom. Prav tako je bil zaključen
finalni turnir na gimnaziji, v kate-em
je igralo 12 mladincev. Zmagal je Na-
past Mirko pred Strajher Antonom.
V kvalifikacijskem turnirju šahovske
sekcije »Edinstva« je zmagal K. Dro-
fenik, drugi E. Zupane.
Na brzoturnirju za prvenstvo v ja-
nuarju sta zasedla prvo in drugo mesto
prof. J. Grašer in T. Krklec.
TRBOVLJE
Da je šah močno razvit v črnem re-
virju, kažejo prireditve v Trbovljah, ki
so bile odigrane v zadnjem mesecu.
Brzoturnirja v mesecu decembru se je
udeležilo 10 igralcev. Zmagal je Ru-
gelj z 7K točk. Vodilni šahisti v Tr-
bovljah so odigrali več simultank. Tov.
Rugelj dve, in sicer proti mladini tr-
boveljske gimnazije na 25 deskah, dobil
20 partij, 2 izgubil in 3 remiziral.
Proti aktivu Separacije je dobil 6 in
S izgubil. Tov. Taušič je tudi odigral
dve simultanki, prvo proti aktivu Elek-
trarne na 15 deskah, U dobil, 3 izgubil
in 1 remi. Proti aktivu Zunanjega obra-
ta 8 dobil, 1 izgubil in 1 remi.
V kratkem bo v Trbovljah osnovan
okrajni šahovski odbor, s čemer se bo
gotovo še bolj poživel šah v tem kraju.
CELJE
V ponedeljek 10. t. m. se je vršil
redni mesečni brzoturnir SSD Celje.
Zmagal je Niko Hočevar z 13 točkami
<100%), drugi Modic Kazimir.
Dne 14. t. m. je odigral mladinec Ho-
čevar Niko simultanko proti 20 mladin-
cem celjske gimnazije. Po dveh urah
igranja je dobil 14 partij, 3 izgubil in
S remiziral.
Sindikalno šah. društvo Celje razpi-
suje svoj finalni turnir, ki se prične v
ponedeljek 31. t. m. Žrebanje številk
bo v petek 28. t. m. ob 20 uri. Turnir
,se bo igral vsak ponedeljek in četrtek
5 pričetkom ob 19.30 uri. Pravico ude-
ležbe imajo igralci II. in III. kategorije.
BRE2ICE
V nedeljo 16. t. m. je bila odigrana
prijateljska tekma med kombiniranim
moštvom SSD Celje in SS Razlag. Zma-
gali so domačini z 6:2.
Sentpeter
Dne 16. t. m. so svečano izročili pis-
meno pohvalo Sah. društvu »Savinj-
čan«, od Sah. zveze Jugoslavije v Beo-
gradu, za uspešno delovanje in propa-
gando šaha. Društvo je Wlo nagrajeno
ludi z denarno nagrado 10.000 din.
Po svečani izročitvi je odigral zastop-
nik Cel j. okrožnega šah. odbora tov.
Mimik simultanko proti 35 igralcem.
Mirnik je dobil 22 partij, 9 izgubil in
4 remiziral.
Vse to kaže, da je »Savinjčan« pra-
vilno usmeril razvoj šaha in ga stavi-
mo kot vzgled društvom ne samo v
celjskem okrožju, temveč v vsej Slove-
niji!
UDARNIK
VELENJE
22. januarja 1949 ob 20. uri:
sovjetski film  Naše srce
23. januarja 1949 ob 16 in 19. uri:
sovjetski film  Naše srce
26. januarja 1949 ob 20. uri:
sovjetski film  Dva borca
27 januarja 1949 ob 16. in 19. uri:
sovjetski film  Dva borca
POZIV!
Pozivamo mladince vseh centrov
predvojaške vzgoje v nedeljo 23. ja-
nuarja ob 9. uri dop. v kino Metropol,
kjer bo svečana predaja diplome mla-
dini okraja Celje-mesto vključene v
P'-edvojaško vzgojo, katero je podelil
Centralni komitet LMS-a, Po končani
podelitvi diplome Centralnega komite-
ta LMS-a bo predvajan film »Lenin
1918 leta«.
Mladinci 16., 17. in 18. centra, stalno
nastanjeni v Celju in bližnji okolici, so
obvezni udeležbe (I. ,đrž. gimnazija, uči-
teljišče in Ekonomski tehnikcm).
Vojni odsek Celje-mesto
POPRAVEK
V zadnji številki našega tednika je"
bilo objavljeno obvestilo okrajnega od-
bora Celje-okolica o sklepanju   učnih
pogodb za učence v gospodarstvu. Ker
so se v obvestilu vrinile napake objav-
ljamo še enkrat
Obvestilo
Vse delodajalce obveščamo, da se bo-
do v bodoče učne pogodbe za učence
v gospodarstvu sklepale izključno samo
v času od 1. junija do 1. septembra vsa-
kega leta. Le v izrednih primerih, po
dovoljenju poverjeništva za delo, se
bodo pogodbe sklepale še do 30. de-
cembra vsakega leta.
V letošnjem letu se torej učne pogod-
be do 1. junija ne bodo sklepale.
(Ur. list FLRJ štev. 86-48)
Poverjeništvo za delo
__OLO Celje-okolica
VABILO
na redno letno skupšino Rdečega križa
za Babno Medlog—Ložnica, ki se vrši
dne 23. januarja 1949 ob J415. uri po-
poldne v zadružnem domu na Babnem.1
Prosimo vse članstvo RK, da ee skup-
ščine sigurno udeleži.
Nedeljska zdravstvena služba:
dne 23. januarja: Dr. Bitenc Maks, Ce-
lje Ljubljanska cesta 8.
Nedeljska zdravstvena služba tra^a
od sobote opoldne do ponedeljka zju-
traj^__
KINO METROPOL
Od 14 januarja do 1. februarja:
Daljna nevesta, sov j. \unet. film
KINO DOM
Od 21. do 27. januarja:
Boj Za progo, francoski film
NOVI GROBOVI:
Huš Marija, nameščenka iz Sv. Lov-
renca 9, Sv. Pavel pri Preboldu. Re-
bernik Jožef, vojni invalid iz Polzele,
Sv. Andraž 24. Zidanšek Elizabeta, de-
lavka iz Celja. Medlog 44. Spec Vid,
ključavničar (brezposeln) iz Jurkloštra,
Poljana 2. Smole Ema, gospodinja iz
Celja, Prešernova ul. 8. Jazbec Anton,
poljski delavec. Krška vas 44, Krško.
Haložan Milan, sin ind. delavca iz Kie-
novca 37, Pregrada.
Kočnik Marjeta, gospodinja iz Celja**
Delavska cesta 33. Kverh Angela, go*-
spodinja iz Celja, Zg. Hudinja št. 151.
Vajdič Marija, zasebnica iz Celja, Cret
št. 10. Zabukovšek Antonija, žena klju-
čavničarja iz Dramelj. Skrabar Stefaa,
sin invalida iz Celja, Ipavčeva ul. 10^.
Mastnak Katarina, gospodinja iz Celja-,
Mariborska cesta. Dobovičnik Kari, aiui
kleparja iz Celja, Tovarniška ulica.
Oblak Dora, hči zemljeknjižnega refe-
renta iz Celja, Lava 3. Golež Jurij, to-
varniški delavec iz Ponikve ob j. žel.
Samec Marija, gospodinja iz Celja^
Košnica 10. Belina Elizabeta, hči skla-
diščnika iz Celja, Cret 29.
NOVOPOROCENCI:
Pintar Stanislav in Reicher Štefanija
iz Celja, on iz okolice. Kitek Stanislav
in Cvelfer Justina iz Celja-okolice, on
iz Poljčan.
Obrčkal Jožef in Umek roj. Smerc Šte-
fanija, oba iz Celja. Vovk Anton in
Dom Terezija iz Celja, on iz Jesenic.
Smole Anton in Lampe Julij ana ir,
Kranja, on iz Poljčan.   "
DVE PING-PONG MIZI Zamenjam gojzerice, šivane z dvojnimi
kupimo. Ponudbe na sindikat Narodne podplati št. 38, za lažje štev 36. Na-
banke, Celje. slov v upravi lista.
NASVETI BORCEM ZA VEČJE PRIDELKE |
z obdelavo osnovnih smernic pri go-
jenju jablane in breskve, bi bili ob-
delani za naš okraj dve najvažnejši
sadni plemeni. Nikakor sicer ni zapo-
stavljati orehov, češpelj, hrušek, čre-
*enj, visenj, marelic in kostanja, ven-
dar je gojitev teh sadnih plemen gospo-
darsko manj važna. O tem v enem pri-
hodnjih člankov, danes pa razprav-
ljajmo o važnem sadjarskem opravilu,
katerega je, v slučaju, če bo to vreme
ie trajalo, možno izvrševati v tem me-
secu, t. j. o škropljenju sadnega drevja.
Skoda, ki nam je v sadjarstvu po-
vzročena po raznih škodljivcih in bo-
leznih, je ogromna. Lahko trdimo, da
nam škodljivci in bolezni zmanjšajo
pridelek sadja gotovo za eno četrtino.
Škodljivci, kot jabolčni zavijač (ki po-
vzroča črvivost), cvetožer (ki uničuje
cvetje), zimski pedic (ki ogloda spom-
ladi listje in tudi cvetje često do golih
vej) ter razni kaparji, so stalni gostje
naših sadovnjakov. Ogromno škodo po-
vzroča tudi škrlup ali fuzikladij, ki v
nekaterih letih pokvari kvaliteto sad-
ja do neverjetnega procenta, pri neka-
terih, za škrlup bolj občutljivih sortah
(londonski pepinek, zlata parmena), one-
sposobi Za trg tudi nad polovico pri-
delka.
Zatiranje škodljivcev in bolezni v sad-
jarstvu je velikega gospodarskega po-
mena. Ne moremo si predstavljati na-
prednega sadjarstva, brez rednega iz-
vrševanja škropljenja. Naš kmetovalec
je že davno spoznal, da je gojitev žlaht-
ne vinske trte nemogoča brez škrop-
ljenja, da je pa škropljenje v sadjar-
stvu dobičkanosna stvar, pa so spo-
znali doslej le posamezni sadjarji in to
iz razloga, ker nam neSkropljen vino-
grad sploh ne da pridelka, medtem ko
nam neškropljen sadovnjak (posebno v
letih, ko se škodljivci in bolezni po-
javljajo) še da pridelek, ki je pa kako-
vostno mnogo slabši. Upoštevajoč, da bo
v bodočnosti ravno kakovost odločala,
pa nam ne bo preostalo drugega, kot da
se tudi v sadjarstvu oprimemo, tako
kot smo se v vinarstvu, smotreno izve-
denega škropljenja.
Takšen pomen je imelo škropljenje
v sadjarstvu do nedavnega — do poja-
va San Jose kapar j a v Sloveniji. Da-
nes pa, ko so veliki predeli naše do-
movine že okuženi po tem škodljivcu, je
pomen škropljenja mnogo večji. 2e v
enem izmed prejšnjih člankov je bilo
omenjeno, da bo ta škodljivec izbral in
izpihnil iz sadjarskih vrst neprave sad-
jarje, zato si oglejmo vse ukrepe, ki
jih moramo storiti, da ne bomo med
izločenimi sadjarji.
»Po vseh predpisih sem oškropil svoj
sadovnjak, jeseni pa je bil prazen,« je
vzdihnil že marsikateri sadjar, ki mu
ni poznan namen škropljenja. Jasno, z
najbolj vestno izvršenim škropljenjem
ne bomo priklicali cvetnih brstov na
drevo. Škropljenje je le eno izmed naj-
važnejših del v sadjarstvu za dosego
boljšega in s tem tudi večjega donosa.
Preden pa pristopimo k škropljenju,
moramo sadno drevo temeljito očistiti
mahu in lišajev ter ostrgati skorjo, pod
katero imajo sadni škodljivci zatočišče
tako, da jim škropivo sploh ne pride
do živega. Razredčiti je pregoste vr-
hove in krone, odstraniti vodene po-
ganjke in belo omelo, da tako prihrani-
mo na škropivu. Da je iz sadovnjakov
predhodno odstraniti vse sadno drev-
je, ki je zanikrno, napol suho, rakavo
— je menda razumlljivo.
Po času škropljenja razlikujemo zim-
sko in poletno škropljenje sadnega
drevja.
1. Zimsko škropljenje sadnega drevja.
izvršujemo od jeseni, ko je odpadlo
listje in ga moramo končati vsaj 14 dni
pred začetkom vegetacije. Primeren čas
za škropljenje je torej vso zimo, če je
temperatura nad ničlo. Kadar zmrzuje,
škropiti itak ne moremo, če pa je v
zimskih dneh, kot je bil to slučaj rav-
no te dni, podnevi temperatura nad
ničlo, ponoči pa malenkostno pod nič-
lo, moramo izvršiti škropljenje do časa,
da se škropivo pred nastopom mraza
še posuši. Zatrjuje se sicer, da je uči-
nek škropljenja največji spomladi, t. j.
nekako v februarju, vendar nikakor
ni odlašati škropljenja, če ga je le mo-
goče izvršiti poprej, da tega dela ne za-
mudimo. Ni menda potrebno poudarjati,
da morajo biti sadna plemena, ki po-
prej odganjajo (koščičarji), spomladi
oškropljena poprej. Jutranje ure so v
I splošnem   primernejše za škropljenje,
j ker je skorja še vlažna   in   škropivo
glob je prodre.
Z zimskim škropljenjem drevo teme-
ljito obrizgamo od vrha do tal, drevo
mora biti s škropivom tako rekoč ob-
lito (nasprotno od škropljenja v dobi
vegetacije, o čemer bo govora pozneje).
S škropljenjem pozimi uničimo škod-
ljivce, ki prezimi j o na drevju, kot n. pr.
kapar je, krvavo uš, brstnega zavij aČa,
kakor tudi jajčeca listnih in krvavih
uši, zmrzlikarja, jablanove in hruševe
bolšice itd. Z zimskim škropljenjem
očistimo drevje mahu in lišajev ter
omejimo druge glivične bolezni. Skrop-
Jjeno drevje ima boljšo rast in je v
splošnem bolj zdravo. Posebno viden
je učinek v onih sadovnjakih, ki so
škropljeni prvič.
Škropljenje v zimi bomo letos izvr-
ševali z »durlo«, v kolikor pa te ne bo
dovolj na razpolago, z žvepleno-apneno
brozgo. Durlo bomo uporabljali v 6%
koncentraciji (6 kg durle na 94 litrov
vode). Ta raztopina učinkuje zaneslji-
vo proti San Jose kapar j u in je seveda
učinkovita za vse ostale škodljivce in
bolezni, ki so našteti. V krajih, ki še
niso okuženi po San Jose kaparju, bi
zadostovala za pečkasto sadno drevje
4—5% koncentracija, za koščičarje pa
3%, vendar pa je priporočljivo upo-
rabljati povsod močnejšo koncentraci-
jo zaradi bližajoče se nevarnosti San
Jose kapar j a.
Zvepleno-apnena brozga pa se naj
uporablja, kot že omenjeno v 25% raz-
topini. Učinkuje proti kapar jem, jabla-
novi in hruševi bolšici, listnim pršicam,
rdečemu pajku, mahom in lišajem, ko-
dra vosti breskovega listja, jablanovi
plesni itd. Sadnemu drevju je žveple-
no-apnena brozga manj škodljiva in
smemo z njo škropiti spomladi še ne-
koliko pozneje, kot z drevesnimi karbo-
lineji (durlo i. dr.). Kot omenjeno, je
drevesni karbolinej (durla, arborin itd.)
bolj učinkovit proti San Josč kaparju,
tudi je bolje s karbolinej i škropiti na-
sade, ki se škrope prvič. Za koščičarje,.
ki so za drevesne karbolinej e bolj ob-
čutljivi, pa se priporoča uporaba žvep-
leno-apnene brozge. Zelo dobri uspehi
se dosežejo z izmeničnim škropljenjem
s tema dvema sredstvoma. Pri škrop-
ljenju z žvepleno-apneno brozgo upo-
števajmo, da razjeda baker, zato upo-
rabi jajmo škropilnice iz medi ali lesa-
Za določitev množine škropiva za
rimsko škropljenje naj nam služi vsaj
približno ocena, da se rabi za eno dre-
vo toliko škropiva, kolikor let je drevo
staro, a za odraslo jablano največ do
50 litrov (izjemoma za kake orjaške
hruške eventualno tudi več).
V kolikor v naših sadovnjakih ne bo
okužbe po San Jose kaparju, ne bo po-
trebno izvršiti vsako leto zimskega
škropljenja, ampak se bo po n. pr. dve-
letnem temeljito opravljenem zimskem
škropljenju kako leto zimsko škroplje-
nje opustilo. Celo slabo bi vplivalo na
drevo nepretrgano izvrševanje zim-
skega škropljena n. pr. stalno z dreves-
nimi karbolineji. Uspeh zimskega škrop-
ljenja je tudi boljši, če bomo SkropiK v
presledkih, pa temeljito, kot pa <fe
škropimo vsako leto površno.
Sadjarji, torej na delo! Ne čakajmo
pomladi, ko bo drugih del preveč.
Urejuje uredniSkl odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefo« 7 —   Celje, PreSemova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna