21. štev.
V Ljubljani, sreda 22. januvarja 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
;~e!o leto	.	.	K	56—
leta .	.	.	„	28—
Četrt leta .	.	.	„	14—
■«n mesec ....	4-70
Velja »o po§ti:
celo leto naprej	K 60-
'*» Pol leta	„	.30--
sa četrt leta	,	„15--
en mesec	„	„ 5*-
Uredništvo je hk Starem trga štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 360.	-------
Na pismene naročbe brez poailjatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošljejo naročnino tflF~ po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin,, za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna Številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Italijani bodo morali zapustiti jugoslovansko ozemlje!
Zagreb, 21. januvarja. (Izv. por.) Ban Mihalovič je dobil naslednjo brzojavko iz Berna: Predsednik Wiison je odgovoril jugoslovanskemu zboru v Bernu, da je prepričan, da bodo morali Italijani v kratkem času zapustiti vse pokrajine, v katerih so Jugoslovani v večini. Mirovna konferenca se bo resno bavila z načrtom, da se nadomestijo italijanske posadke z amerikanskimi.
Pod Srbi?
Imeli smo priliko, da smo čuli v javnem lokalu razgovor priprostih mož
o	sedanjem položaju in posebno o Srbih. Srbe so vsi hvalili. Ce se pomisli, kako so našemu ljudstvu vedno popisovali Srbe kot morilce, roparje itd., potem je ‘o spoznanje dragoceno. Strup, s katerim so nemško-madžarska zalega in njih hlapci zastrupljali naše ljudstvo, je deloval tako pogubno, da nam bi bilo potrebno delo vsaj ene generacije, prej ko bi bili pregnali ta strup. Prisotnost srbskih vojakov v naših krajih in njih vzorno ponašanje, pa sta vse to delo opravili v par mesecih. Ljudstvo uvideva, kako strašno so ga vodili za nos, kako so ga varali in mu lagali.
In to je za našo stvar neprecenljiva pridobitev. Vzlic temu pa vlada med našim ljudstvom še precej nejasnosti, o razmerju, ki vlada med nami in Srbi. To je razvidno tudi iz pripombe, ki je padla tekom gori omenjenega razgovora:
Sedaj smo pod Srbi. pa tega nič ne občutimo. Iz tega se razvidi, da si naši ljudje predstavljajo razmerje, ki naj bi vladalo med r.ami in Srbi nekako tako, kakor je bilo med nami in Nemci: Srbi gospodarji, mi hlapci.
To razmerje pa je popolnoma napačno. Srbi se niso borili zato, da nas bi zasužnjili, ampak zato, da nas bi osvobodili nemškega in madžarskega jarma. Zato pa tudi danes, ko živimo s Srbi v isti državi, mi nismo pod
Srbi in oni niso nad nami, ampak smo drug poleg drugega, kakor dva enakopravna in enakovredna brata. Srbi so se na ljubo nam in bratom Hrvatom odpovedali svoji s slavo ovenčani kraljevini Srbiji in osnovali z nami >n Hrvati novo državo, kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev. S tem so Srbi najjasnejše pokazali, da ne žele nad nami nikakega gospodstva, ampak da žele živeti z nami in brati Hrvati kakor brat z bratoma.
Na nas pa je, da prinesemo v novo državo vse, kar je najboljšega in da se otresemo vsega slabega, ki smo je podedovali po Avstriji. Glavna naša naloga pa, ki si jo moramo postaviti je, da bo nas vse prešinila zavest spolnjevanjadolžnosti, Le tako bomo tudi vredni svobode, ki so nam jo priborili v prvi vrsti naši bratje Srbi in le ako bomo v svoji domovini vršili vsak dolžnosti, ki nam jih nalaga domovina kot svobodnim državljanom, bo ta domovina tudi res svobodna in srečna in v njej bo živel svoboden rod v sreči in blagostanju.
K taboru,Svete vojske4.
Tudi mi na deželi z iskrenim veseljem pozdravljamo tabor »Svete vojske« v Ljubljani. Solidarni nastop treh naših strank in zastopnikov srbskega ter hrvaškega dela našega naroda nam vzbuja vesele nade, da bodo tudi v bodoče vse naše sile strnjene v enotno vojsko proti alkoholizmu in nenravnosti. Tudi na deželi
se živo čuti potreba etične organizacije, ki bi dvignila moralne sile našega ljudstva in ublažila usodepoln vpliv vojske, te nemoralne in vse hudobije polne vojske „za cesarja blago kri.“ Želimo, da se „Sveta vojska" temeljito preosnuje in omogoči sodelovanje kulturnim delavcem vseh strank in struj. Priznati se mora, da se je baš v vrstah napredne stranke vsaj v praksi ignoriralo delovanje „Svete vojske"; za-naprej se mora to stališče temeljito revidirati, kajpa proti omenjeni kompenzaciji s strani „Svete vojske1' oziroma »Slovenske Ljudske Stranke." Reorganizirana „Sveta vojska" naj bi to prevzela (event. le začasno) vse delo, ki ga, vrše drugod samostojne karitativne in evgenične organizacije. To delo je nujno potrebno, zakaj na tleh leže mnogi stebri našega poštenega naroda in drugi se že usodno majejo. — Primerno bi bilo, da zaveje nov duh tudi v sokolskih društvih, v katejih je videl veliki Tyrš važno sredstvo za etično vzgojo mase. Tre-balo bi prirediti predavanja tudi v najbolj zakotni vasi naše domovine. Predavanja naj bodo domača in prisrčna, da bodo vzbudila večje zanimanje. Seveda se mora že a priori odpraviti vsak pridigarski ton in vse nepotrebno moraliziranje, ki ima le redno trajen učinek. Predavalo bi se
o	alkoholizmu, o njegovih škodljivih posledicah, dalje o spolnih in drugih nalezljivih boleznih — vse na podlagi rezultatov moderne vede in brez ne-posrednga ozira na verski čut. — Predvsem želimo, da se govori na taboru „Svete vojske1* ponatisnejo in razširijo po deželi. Brezpogojno pa je treba začeti s praktičnim' delom in sicer takoj, da ne zazvoni nad svobodno domovino turobni: Morituri te salutant ...	g.	B.
Nabirajte darove za naše bojevnike na koroški fronii! Slovenske žene in dekleta: Na delo!
Darove sprejemajo glavno skladišče za bojno opremo v belgijski vojašnici, vse orožniške postaje in tudi naše uredništvo.
i
Sramotni oder.
Od svojega vojaškega oddelka so pobegnili in se s tem sami izročili javnem zaničevanju: 1897 1. v Ljubljani rojeni poddesetnik Josip Podkrajšek, 1890. 1. v Št, Vidu pri Ljubljani rojeni desetnik-enoletni prostovoljec Ignacij Kavec, 1897. 1. v Loki pri Kamniku rojeni pešec Janez Burja, 1899. I. v Št. Rupertu pri Mokronogu rojeni pešec Franc Knez, 1892. 1. v Medvodah pri Ljubljani rojeni pešec Viktor Kuralt, 1899. 1. v Smokuču pri Radovljici rojeni pešec Jakob Legat, 1894.
1.	v Dubošriici pri Pinežiču (okraj Krk) rojeni pešec Ivan Maružin, 1895. 1. v Gori pri Kočevju rojeni pešec Anton Perušek, 1898. 1. v Kamniku rojeni pešec Josip Povše, 1888. 1. v Prtovču rojeni in na Savi pri Jesenicah nastanjeni pešec Franc Šmid, 1895. 1. v Fužinahy pri Novem mestu rojeni pešec Franc Šušteršič ter 1900. 1. v Brodu pri Novem mestu rojeni pešec Franc Zupančič. — Naj nikjer med nami ne najdejo ne zavetja ne podpore! — Kdor bi jim dajal potuho, zapade strogi kazni. Vojaška oblast jih zasleduje kot dezerterje.
Mirovna konferenca.
O	pripravah za mirovno konferenco.
Glede priprav za mirovno konferenco, je pisal pariški „Le Temps" z dne 4. t. m. sledeče: Naravno je, da bo morala biti razlika med petimi velesilami, ki so se skupno udeležile vojne in ostalimi državami. Med državami, ki so bile z njimi zvezane ali združene, so bile dve v vojni od vsega začetka: Belgija in Srbija. Gotovo je, da zaslužita ta dva naroda po trpljenju, ki sta ga prestala, posebne ugodnosti. Belgija je vrhutega interesirana pri večini vprašanj, ki jih bo treba rešiti. To so vsi problemi, ki se tičejo Nemčije in pa pri afrikanskih zadevah. Grčija se nahaja kakor Portugalska v skupini narodov, ki so vstopili v vojsko pozneje, a vendar prelivali svojo kri na bojišču. V tem položaju se nahaja tudi Romunija, dasi je bila njena
VLADIMIR LEVSTIK.
3. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Če je tako, je kajpak škoda besed«, je zamomljal ubito. »Nič ne zameri doktor. Pozabiva, kar je bilo rečenega . . .«
»Mi pa ostanemo, kakor smo b’li — kaj ne, stara sablja?« je vzkliknil Smučiklas malodane veselo, spremljaje Ra k vratom in bobnaje z dlanjo po njegovem hrbtu. »Servus, bajta, do svidenja«!
Pohlin, ki se je v zadnjem hipu odločil dvigniti oči, je zasačil v doktorjevem pogledu toliko zvitega zadovoljstva, da mu je ugasnil poslednji tolažilni dvom. Škrtaje r. zobmi je stopil na solnčno ulico ter krenil proti gimnaziji, da opravi grško uro v sedmi šoli. Vse, Česar mu Smučiklas ni bil odkril z besedami, je odmevalo grchotanje po njegovi glavi; kakor obran pes je hlastal okrog sebe, kam bi zagrizel svoj brezsilni, zato pa še steklejši, kaotičnejši gnev. Strah in trepet sta zavladala po razredu, ko je treščil miznico v kateder in začel izpraševati.
S porogljivim smehom na mesnatih ustnicah se Je vrnil medtem odvetnik v blazinjak ter kliknil za profesorjem vse svoje odkritosrčno mnenje v jeder-natem izrazu:
»Osel!«	....
»Kdo, papa?« je pobral objesten, malce spakjiv Stas izmed vrat za njegovim hibtom. »Pa ne da si slabe volje? Zelo žal bi mi bilo.«
Egon — žlahtno ime je bila izteknila mati v prismuknjenem romanu iz. peresa slovite nemške pisateljice Nataly von Schimmelvliefi — je pristopil s smehljajem zadrege pod črnimi brkci, podoben očetu knkor groš desetici, le da sta pri njem mladost in mehkužnejša vzgoja nekoliko blažili kmetsko grčavost. Sodeč po Egonu je moral biti Smučiklas pred petindvajsetimi leti čeden fant, kar se mu je zdaj bolj manj poznalo. Oblečen je bil potomec po splošno-znanem vkusu naših »zlatih mladičev«; vsa njegova prikazen je odlično zadoščala predpisu, ki menda velja za to izvoljeno kasto: da naj odseva gizdalin-stvo suknjiča, dragocenost kravate in žlahtnoba hlačnih gub na obrazu in v gibih telesa, kakor se zrcalijo doge čebra v njegovih pomijah. Doma se je vedel mladi Smučiklas malomarneje nego na ulici ni posnemal zmrdavanja junkerjev v nemških satiričnih listih, niti ni iztezal palca in kazalca po zgledu modnih figur.
»Kočljiva afera me vodi k tebi, papa«, je dejal Egon, spustivši se na stol, ki je bil še gorak od Pohlinove muke.
Smučiklas je namršil obrvi:
»Se pravi, da misliš na izpit ? Verjamen, zate je stvar kočljiva; toda čas je, dragi moj. Sedi h knjigam in pusti vse druge afere.«
»Mda. . . Izpit pride na vrsto, vse o svojem času. Ta hip mi delajo dolgovi več preglavice«.
»Kanalja!« ga je ošvrknil stari ter lopnil z
dlanjo po mizi. >Ali žreš denar, da prihajaš vsak mesec z dolgovi? Misliš, da grabim samo za tvoj pretrgani žep?«
»Petsto kron bo papa; beračija zate!« ga je prekinil sin v očividni želji, skrajšati kočljivo afero. In takoj, bi prosil; obljubljeno je. Saj veš, da ne gre odlašati,'že radi imena.«
»Petsto, sakrament! Mari pobiram po cesti? Kam si jih spet zabil: v karte, v pijačo, v babnice?«
»Vsega nekoliko; ali hudega ni bilo. Dora mi ne pušča dosti časa.«
Ta spretna opazka je zadela svoj cilj; Smučiklas je segel v miznico, vrgel denar pred sina ter povzel z izpremenjenim glasom;
»Vzemi; toda. išči si zabav, ki jim bom kos z zaslužkom. Stoj, poslušaj: ali ubogaS kar sem ti rekel?«
Egon je pomencal.
»'liudim se, papa; in če se ne motim, me Dora prav rada vidi.«
»Kar drži se je, ne izpusti! Jaz na tvojem mestu bi imel uspeh že trikrat v žepu.«
»Da, ti!« je vzkliknil Egon politično. »Jaz te ne dosezam v nobenem pogledu; nu, kar je v moji moči. Dora mi ugaja, samo prepametna je.«
»Zato je Grabunčeva, bedak; milijonarka, zate kakor nalašč, ki nimaš nikoli zadosti. Veš, da je bil zdajle Pohlin pri meni? Snubil te je za Vido.«
Mladi se je udaril po stegnih bušil v duhovit Srohot-	(Dalje.)
udeležba prekinjena z mirom, sklenjenim v Bukareštu. Položaj je spremenjen vtoliko, dajetajna pogodba leta 1916 sklenjena med e n t e n t o in Romunijo, izgubila svojo moč. Poljska in Če-hoslovaška republika so priznane od zaveznikov, tako da ne bo nobenih ovir pripustiti ju na mirovno konferenco. Jugoslavija pa je jedno s Srbi j o. V smislu tozadevnih sklepov se je, kakor smo zvedeli iz zadnjih poročil, določilo Belgiji in Srbiji po tri zastopnike na mirovni konferenci.
Wilson priznava Italijanom Trst?
London, 20. januvarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: »Daily Mail“ objavlja nastopno vest: Osebe, ki so v stikih z italijansko misijo, so izjavile, da je bil ministrski predsednik Orlando po svojem razgovoru z Wilsonom videti zelo presenečen zaradi stališča velikega državnika. Wilson je kratko malo odklonil priznanje italijanskih z a h t e v p o drugem ozemlju razen po Trstu in Tridentu. Kakor znano je zahteval Sonnino važen del Dalmacije in tudi mesto Reko. Orlando bi se bil zadovoljil z Reko, vendar pa Wi!son niti v tej točki ni maral popustiti. Večina prebivalstva dalmatinske obali je slovanska, ako tudi je v nekaterih mestih, kakor n. pr. v Zadru, italijanska. »Tudi na Reki je večina italijanska," je rekel Orlando. Wilson pa mu je odvrnil, da je treba v gotovih primerih razen narodnostnih načel imeti tudi gospodarske potrebe pred očmi. Ker morejo imeti avstrijski Slovani dohod k morju samo preko Reke, bi bilo krivično, ako bi jim tega onemogočili zaradi nekoliko tisoč Italijanov, ki bivajo v tem inestu. Ako bi se Italijani branili priznati avstrijskim Slovanom pravico do dohoda k morju, nakopali bi si nove, nespravljive sovražnike in bi s tem spravljali Evropo v nevarnost. Kot prosta luka v rokah Italijanov, je menil Wilson, Reka nikakor ne bi nudila Slovanom zaledja zadostnih jamstev. Italijani Reke tvorijo le majhen jezikovni otočič sredi Slovanov. Ako bi priznali Siovanom le pristanišča dalmatinske obale, bila bi njihova, le po dolgih železniških progah omogočena trgovina občutno oškodovana. Italijani očitajo VViisonu, da med vodilnimi načeli mirovne konference ne mara pripustiti onega po strategičnih potrebah. Posest Reke bi Jugoslovanom omogočala obvladanje Adrije. Edino oporišče, ki bi Italijanom ostalo med Trstom in Reko, t. j. Pulj, jih ne bi moglo dovolj ščititi pred mlado mogočno slovansko federacijo. Italijani so mnenja, da se Wilson s tem, ker ne priznava načela strategičnih potreb, opira rajše na zadostno oboroženo zvezo narodov, kot na najvažnejše jamstvo za mir.
Slovanski svet.
i ;
Lvov, 20. Čehoslov. tisk.
Strašna draginja v Lvovu.
januvarja. (Lj. k. u.) urad poroča: Red v Lvovu vzdržuje večinoma ženska milica. Ceste so umazane, ker manjka ljudi za čiščenje. Majhna sveča stane sedem kron, liter petroleja 30 kron, cent premoga 50 do 60 kron, ena čaša pitne vode 30 vinarjev.
Izjemno stanje na Poljskem.
Varšava, 20. januvarja. (Lj. k. u.) Brezžična brzojavka Čehosl- tisk. ur. Z ozirom na nemire in na večkratne atentate so proglasili izjemno stanje za dobo treh mesecev. Obenem so proglasili preki sod.
Političen pregled.
Italijansko časopisje o izjavi dr. Korošca. Po naslovljeni zahtevi dr. Korošca razpravlja »H Messaggiere" z dne 16. januarja 1919 o razgovoru, ki ga je imel dr. Korošec s poročevalcem „Az Esta“, kateremu je izjavil: »Nikdar ne bomo dopustili, da bi skoro pol milijona Hrvatov in Slovencev prišlo pod tuje gospodstvo. Vzhodni
del Jadranskega morja je naš; ne moremo dopustiti, da bi hrvaška obal, ali Istra, ali Reka, ali Trst ali pa Goriška prišla pod tujega gospodarja. Branili se bomo kot levi za zadnjo jugoslovansko vas.“
V	komentarju navaja „1! Messag-giere“ milanski govor Bissolattija, ki je izjavil, da so zahteve, glede katerih se italijanski narod ne more spuščati v nikak razgovor, tudi če bi s tem riskiral, da ne vstopi v zvezo narodov. Zveza narodov bi bila nepravična in lažnjiva, če bi hotela začeti s kršenjem pravic italijanske domovine. Trentin, Gorica, Trst in Istra z Reko so te svete zahteve, dočim je Bissolatti s tem izrekel minimalen italijanski program, ki je že itak izzval neštete proteste. Ker se je s tem odrekel čisto italijanskim mestom, kot je Zader, pa podpredsednik jugoslovanskega kabineta dr. Korošec izjavlja, da ti kraji ne smejo priti nikakor pod tujo oblast. Te besede dr. Korošca žalijo ne samo po svoji vsebini, ampak tudi po obliki. Žrtve in heroizem (?) ki sta jih doprinesla v 3 letih strašne vojske italijanska armada in ljudstvo, in so najbolj neupravičen poizkus kršiti zakone pravičnosti.
Ponavljamo, nadaljuje „11 Messag-giere“ — da smo bili naklonjeni k sporazumu med Italijani in Jugoslovani. Toda tak sporazum mora imeti za predpogoj pravično upoštevanje obojestranskih interesov. Toda izjava dr. Korošca dokazuje, da sovražno mišljenje, glede katerega so dali hrvaški agitatorji v Šibeniku, Splitu in drugih pristaniščih Dalmacije, kjer so celo zabranili našim (italijanskim) ladjam priti prebivalstvu na pomoč, naj- j bolj žalosten dokaz, ni pripisovati samo neodgovornim faktorjem, ampak ima svoje korenine v vladnih krogih . in pa odgovornih činiteljih jugoslo- j vanske vlade.
Nasproti tej mentaliteti mora za- j vzeti Italija trdno stališče in priprav- j ljena mora biti, da brani z vsemi sredstvi sadove priborjene s toliko prelitvijo krvi na Krasu in ob Piavi proti sovražniku, v čegar vrstah so se do zadnjih dni borili hrvaški elementi, kakor je to dokazal najbolje članek v „Pučkih novinah" v Zagrebu.
Če se bodo Jugoslovani zavzeli kakor levi za zadnjo vas, Italijani s svoje strani tudi niso pripravljeni žrtvovati legitimnih sadov svoje zmage ..hrvaškemu iniperijalizmu". Hrvatom, ki so vredni dediči avstrijske italofo-bije. Istra, Reka in oni deli Dalmacije, ker se meje po narodnosti krijejo s strategičnimi mejami, nam ne morejo biti vzete iz nikakih poštenih razlogov, toliko manj z grožnjami, ki nam ne delajo strahu, ko smo si v svesti naše dobre pravice in pa narodne solidarnosti, ki je vzdržala mnogo težje po-izkušnje.
Tako imenovani list. K temu bi pripomnili, da se italijansko časopisje očividno noče nič naučiti. Njihovo razlaganje bi bilo pravilno, ako bi šlo za italijanske dežele. Toda Gorica, Trst, Istra in Reka niso bili nikdar in niso italijanski kraji, kar smo to že neštetokrat dokazali s statističnimi podatki. Smešno je govoriti o ..hrvaškem impprijalizmu", če Jugoslovani zahtevajo le one dežele, kjer prebivajo kompaktno Jugoslovani in o „najsve-tejših pravicah Italije", če zahteva Italija Dalmacijo, kjer je izmed 650.000 prebivalcev 18.000 Italijanov! Če se imamo sporazumeti Jugoslovani in Italijani, se mora to res zgoditi na podlagi pravičnosti, to je upoštevati se morajo vsi momenti, ki govorijo za eno ali drugo stran. Ta pravičnost pa ne obstoja v tem, da priznamo Italiji, še predno se vsedemo k zeleni mizi, popolne pravice do Gorice, Trsta in Istre. Če misli Italija tako rešiti naš spor, naj bo prepričana, da se bodo našli levi, ki bodo branili te kraje.
Dopisi.
Griže pri Celju. Množijo se slučaji kršenja pisemske tajnosti, vsled česar opozarjamo poštni urad, da pravočasno odstrani te netaknosti ter odvzame veselje radnovednežem.
Iz Celja. Ko sem prečital imenik državnih poslancev in namestnikov JDS sem zravnal s ponosom svojo glavo. Izmed 22 gospodov nič manj kakor 17 »dr."! Sedaj pa naj reče kdo, da ni JDS doktorska! Med temi veljaki — svojčas smo rekli prvaki — ni bilo mesta za kmeta, obrtnika, in-dustrijca, učitelja, uradnika in druge stanove. Zakaj tudi? Vse znajo in vse opravijo ti poklicani „dr“. Pa še celo na Dunaj, so segnili po enega, ki pa slučajno ni dr. Čudno! Nemara pa bi bil za namestnika dober tik našega Dantona, recimo šmarski Robespiere? Vsaj bolj pri rokah bi bil! Kaj ne, v tej listi se zrcali istinita naša demokracija?
S Štajerskega. Neki naš prijatelj je prejel sledeče pismo: Mogoče se zanimaš, kako mi dopade v prenovljeni domovini?! Približno istega mnenja sem o njej kot dnevnik »Jugoslavija". Razložim Ti takoj. Polpoginjen sem prišel domov. V Celju je bilo pač veliko konj, pa nič ljudi ir! nobenega živinozdravnica. Ker sem dober človek, j sem nastopil takoj navzlic utrujenosti j službo, ki je bila vsaj prvi mesec jako j naporna. Upal sem pri tem tudi na- ; tihoma, da mi bo nova domovina to { že vpoštevala. Tako sem se začel j zraven svoje službe brigati tudi za j prihodnjost. 30. nov. smo imeli zboro- j vanje v^ Ljubljani, kjer smo Štajerci j in Korošci zahtevali takojšnjo odstra-njenje tujerodnih živinozdravnikov v j teh dveh deželah. Ker pa imed mlajših i tovarišev skoro nobeden nima fizikata, j še manj pa pripravljalne službe, smo predlagali, in sklenilo se je enoglasno, da se do končne ureditve naših razmer fizikat in pripravljalna služba opusti kot predpogoj za nastop v državno službo. — Ožji kolegi se še pomenimo, kam kteri prosi in po stari avstrijski navadi poskrbimo za primerno pomoč. Jaz sem prosil za — — in imel pri okr. glavarju in Nar. svetu zaslombo.
A Štajerci smo obračali, Kranjci pa obrnili: dobil je službo mlajši tovariš brez družine, ki je bil cel čas v civilni službi, Kranjec seveda. A še lepše pride: Za nas nefizikatorje so izdali, da je treba prositi za službe do 15.
: t. m. Enega notoričnega nemčurčka,
i	štajerskega »Slovenca", ki se cel čas j vojske ni upal priznati za Slovenca,
i	kteri je bil pa pri Januschka-tu v | Gradcu tako vporaben, da se je le-ta j izrazil o njem, da je za »vsako uslugo"
! vporaben, tega so nastavili pa kar
i	pod roko, brez razpisa. Smo res še ! čisto, oziroma več nego v rajni Avstriji: j enoglasni sklepi društva se od njega predsednika enostavno anulirajo in pohodijo, najhujši Nemci se se sedaj bogatijo brez potrebe na naših mestih, če pa že enega pomilostijo, mora imeti pa že popolnoma skrivljeno hrbtenico. Tolažimo se še samo s tem, da bodo v Belgradu menda malo manj časti-željni. Pozdravlja Te Tvoj —.
Iz Hrastnika. Pred dobrim letom je dobil v najem, po malomarnosti Slovencev, neko tukajšno narodno gostilno Nemec izrajha, imenovan Propst. Ta mož, nemški agent, sedi še danes na tem mestu in si polni svoje globoke žepe s našim denarjem. Radovedni smo koliko časa bi bil mogoč Slovenec na takem mestu v rajhu? Posestnik imenovane gostilne je priznan Slovenec, zato pričakujemo od njega, da nemudoma odslovi rajhov-skega najemnika. Sedaj je dovolj poštenih slovenskih reflektantov, ki plačajo isto najemnino, kot pa Nemec. Obenem pa poživljamo Narodno vlado, da temu tujemu državljanu enostavno prepove izvrševati gostilniško obrt in mu preskrbi potni list za Nemčijo.
Dnevne vesti.
Ksaver Meško, župnik pri Mariji na Zili, se mudi kot koroški begunec v Ljubljani. Pregnan od nemških tolp je moral naš odlični pisatelj zbežati zez gore na varno. G. Mešku, ki je sotrudnik našega lista, želimo skorajšnji povratek v domačijo, kjer bo mogel zopet mirno delovati za procvit in napredek naše književnosti.
Anarhija pri pošti. Naše poštne razmere so res že od sile. Dobivamo
neprestano pritožbe, da dobivajo naročniki naš list šele drugi ali tretji dan in po več številk naenkrat. Naše uredništvo dobiva liste iz Zagreba navadno še-le tretji dan dostikrat pa šele čez teden dni. Kje tiči vzrok? Po naših informacijah v popolni nediscipliniranosti poštnega osobja. Med poštnimi uslužbenci se vrši ravno sedaj močno mezdno gibanje. Mi smo se vedno potegovali za pravice poštnega uslužbenstva in bomo to storili tudi v bodoče, toda opozoriti moramo gospodo, da so z uživanjem pravic zvezane tudi dolžnosti, a te so pred pravicami! Torej: najprvo pošteno delo in potem pošteno plačilo!
Sv. Birokracij pri davkariji v Ribnici. Alojzija Ronko v Starem trgu je dobivala glasom plačilne pole št. 2310 okrajne vzdrževalne komisije v Logatcu vzdrževalnino za vpoklicanim možem Ivanom Ronko. Ker se je meseca septembra 1918 preselila v Sodražico je vložila plačilno polo na glavarstvo v Logatec ter prosila, da se ji nakaže izplačevanje podpor v novem bivališču. Po stari navadi av-strijskij oblastnij ta vloga ni bila rešena, da so Logatec zasedli Italijani. Tako je žena ostala brez plačilne pole in brez vzdrževalni ne. Dne 12. 12. 1918 je potom županstva v Sodražici vložila na Narodno vlado po županu in župniku podpisano, utemeljeno prošnjo, da se ji nakaže daljno izplačevanje vzdrževalnine. Narodna vlada, poverjeništvo za socijalno skrbstvo je še z odlokom od 13. 12. 1918 naročila davkariji v Ribnici, naj v lastnem delo-kiogu ugotovi potrebo in v pritrdilnem slučaju izplača podporo, ker stranka ne more v Logatec, kjer leži njena plačilna pola. Toda kaj mislite, da je storila davkarija v Ribnici na ta jasen in precizen ukaz? Izjavila je, da brez plačilne pole ne izplača niči Tako se upa davkarija v Ribnici ustavljati jasnim ukazom višjih oblasti! Kaj pomaga, če sede pri vladi še tako pametni in socijalno misleči ljudje, ako pa birokratične avstrijske mumije v podrejenih uradih pametnih ukazov ne izvršet Povdaf" jamo vedno in vedno, da treoa železne metle s katero se pometejo razne avstrijske smeti. Kakor vidimo, bi bila ta metla najbolj potrebna po raznih bivših c. kr. uradih.
Ne podpirajte oderuhov! Minuli ponedeljek, med 8. in 9. uro predpoldne sem vstopil v kavarno na Celovški cesti št 77 ter naročil belo kavo. Stala je K 1 ‘50. To v navadni preprosti kavarni, dočim stane taka kava v sredini mesta, v najbolj luksurijoznih kavarnah 80 vin. To je pač sramotno j oderuštvo, ki ga pošten človek ne sme podpirati. — T. C. pri narodni obrani.
Popravek. V dnevni vesti »Jugoslavije" 20. t. m. »Zborovanje političnih preganjancev" je naveden kot član odbora dr. Leskovar, a pravilno se mora glasiti dr. Leskovec. Dalje je v odboru tudi g. Košir.
Stanovanjska beda. V očigled velikemu stanovanjskemu pomanjkanju zlasti v mestih slovenskega dela države SHS je Narodna vlada v svoji seji z dne 17. jan. 1919 na predlog poverjeništva za socijalno skrb sklenila novo naredbo, ki se v več točkah bistveno razločuje od naredbe štev. 180 (ur. 1. XIX), ki je dajala občinam pravico, da posegajo po gotovih stanovanjih. Že po stari naredbi je bilo treba priglasiti vsa dvojna stanovanja v enem stanovanjskem okolišu, dalje prazna in nezadostno porabljana stanovanja. Poleg teh prijav mora po sedaj veljajoči naredbi imetnik stanovanja naznaniti vsako stanovanje tekom 8 dni po tozadevni razglasitvi s strani občin, ki obsega več sob nego stanovalcev in vsako stanovanje z več kot štirimi stanovalnimi prostori; le rodbinam, ki štejejo osem in več oseb, je prijaviti šele ono stanovenje, ki šteje pet in več sob. Dele takega stanovanja mora občina zaseči v prid tistim osebam, ki imajo v dotični občini domov, pravico t. j. drž. uradnikom in onim, ki jih silijo nujni vzroki, da tu stanujejo, kakor begunedm, nastav-ljencem juž. železnice itd. V mestih z .. ŠSU '■%*	..ifea,,,	^
iastnim statutom, torej v Ljubljani, Mariboru itd. je prideljen mestnemu magistratu stanovanjski sosvet, sestoječ iz po enega zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov, ki jih na predlog stanovskih oz. strokovnih organizacij imenuje Narodna vlada in zaupnika le-te. Ta vrši vse dolžnošti, ki gredo po tej naredbi sicer občini. Ta sosvet ima n. pr. v Ljubljani glasom § 18 te naredbe pravico, da brez ozira na obstoječo najemno pogodbo in na obstoječe odpovedne pravice in navade z odpovednim rokom 14 dni — štirih tednov odpove stanovanje onim ose-pam, ki nimajo tu domovinske pravice ,rj pa odpuščenim tujerodnim držav-°*m uslužbencem. S to novo stanovanjsko naredbo si je dala Narodna vlada močno orožje v roke. Stvar stanovanjskega sosveta na mestnem [ magistratu v Ljubljani je seda], da jo izvaja, tako da bodo one rodbine, katerih možje so poklicani v službovanje Y Ljubljano, dobile kar v najkrajšem casu primerna stanovanja in da na drugi strani ne bo delal krivice onim v. Ljubljani zdaj stanujočim osebam, ki jmajo res takšen opravek tu, ki služi javnemu pridu. Občinstvo pa opozarjamo, da naznani vsa ona stanovanja občini oziroma stanovanjskemu sosvetu, ki jih je treba glasom te naredbe naznaniti. Občine in stanovanjski sosveti imajo nalogo, da strogo pazijo na one, ki bi tega ne storili in da jih kaznujejo v smislu § 21 te naredbe * globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 tednov, kateri kazni se izrečeta lahko tudi druga poleg druge. Tako bo vsaj za enkrat pomagano stanovanjski mizeriji. Narodna vlada si je Pač svesta, da pomenijo te določbe zgolj provizorij in pričakuje zlasti od mestne občine ljubljanske in njenega stavbnega urada, da se bavi z vprašanjem, če ne kaže postaviti na ljubljanskem polju solidnih barak po ho-lanskem vzorcu, dokler ni mogoče zidati zlasti hiš z malimi stanovanji.
V	Pragi se je organiziral odsek jugoslovanskega društva Jugoslavija", ki poživlja vse brate Jugoslovane, osobito one v zasedenem ozemlju, da ®u pošiljajo verodostojna poročila o italijanskih nasilstvih, o politični situaciji, pisanju inostranskih časopisov in Sploh vse, kar bi moglo češko in svetovno javnost interesirati in predočiti svetu naše vprašanje v objektivni luči. Jugoslovansko javnost naj imenovano društvo tudi denarno podpira in pošilja časopise.
Slovenska legija za Koroško. Kot prosti strelci so odšli k prostovoljski legiji za Koroško še sledeči častniki in častniški aspirantje, oziroma enoletni prostovoljci: nadporočnika Poklukar Ciril in dr. Pikuš Janko, poročnika Pogačar Ludovik in Bulovec Alojzij, prapor. Schener Feido, enoletni prostovoljci: desetniki Horvat Ivan, Gerlovič Franc, Biažič Viki, četovodja Kaukler Mirko, kadet aspirant Čerček Vladimir, voj. akad. Frankel Lovrenc.
En vagon šivalnih strojev stoji na tukajšnjem južnem kolodvoru že iz dni prevrata. Stroji so last tvrdke Singer in namenjeni za Dunaj. Znano je, da vlada v naših deželah veliko pomanjkanje šivalnih strojev in bi bilo marsikomu pomagano, ko bi se ti stroji razprodali v Ljubljani. Toda dasi se je zastopnik tvrdke obrusil že vse pete, ne rrore dobiti dovoljenja za razprodajo teh strojev. Priporočati bi bilo Narodni vladi, naj poskrbi, da se ti stroji razprodajo ter pridejo tako med ljudi. Pa ne, da bi se stroji oddali pod roko kakemu špekulantu, ki bi hotel tudi pri tej stvari napraviti svoj „kšeft“.
Prijave kronskih terjatev v •nozemstvu. Z žigosanjem bankovcev započeto akcijo nadaljuje kr. ministrstvo v Belgradu s popisom kronskih terjatev v inozemstvu. Vsak, kdor ima v inozemstvu kaj v kronah terjati, naj svojo terjatev sigurno prijavi do 5. februarja 1919 poverjeništvu za finance v Ljubljani. Več pove na drugem mestu tega lista objavljeni Javni po-■	« Kdor hoče varovati svojo korist,
aJ ne zamudi postavljenega roka.
. državna posredovalnica za el°* V preteklem tednu (od 13. do
19. t. m.) je iskalo delo 217 moških in 112 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 16 moških in 47 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 10. Delo iščejo pisarniške moči '228), osobje za trgovino (104), tovarniške delavke, služkinje, kovinarji, lesni trgovci itd. Dela pa posredovalnica lahko ponudi čevljarjem (50), služkinjam in kuharicam (37) ter šiviljam.
Društvene vesti.
Ustanovilo se je dne 13. prosinca t. 1. društvo »Slovenski zobotehniki". Odbor se je konstituiral: Predsednikom je bil izvoljen g. Ferdo Palovec, tajnik Pave! Urankar. blagajnik Ivan Radovan, odborniki: gg. Filip Ogrič, Ernst Koder, Gašpar Rotar.
Tovariši iz bivše Štajerske in Koroške, opozorite vsakega na ustanovni občni zbor „Društva uslužbencev države SHS na slovenskem ozemlju", ki zboruje prihodnjo nedeljo, t. j. 26. t. m. ob 2. uri pop. v veliki dvorani „AAestnega doma“ v Ljubljani. Vsak, komur količkaj pripuščajo gmotne in službene razmere. naj se ga udeleži! Dobrodošel vsak najnižji in vsak najvišji! Maribor, Celje, Ptuj, Radgona, Velikovec itd. zganite se!
VII. predavanje „Akademije“. Ker je slikar g. Ivan Vavpotič, v s r e d o 22. t. m. zadržan radi predpriprav za pariško mednarodno umetniško razstavo, se vrši predavanje šele v petek, d n e 24. t. m. ob 8. uri zvečer v realki, risalnica, I. nadstropje. Tema: Moderne smeri v umetnosti in Slovenci.
Razna poročila.
Kako razumejo Američani samoodločbo narodov.
Praga, 20. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: „Pravo Lidu“ objavlja razgovor z nekaterimi člani ameriške informacijske komisije. Iz razgovora je mogoče posneti, kako razumevajo Američani pravico samoodločbe narodov. Oni so sicer pripadniki teorije o samoodločbi narodov, vendar pa ne brezpogojno, ker priznavajo samoodločbo z nekaterimi izjemami. Američani stavljajo nastopna vprašanja: Ali je zagotovljen nemškemu narodu gospodarski obstoj brez Severne Češke? Na to odgovarjajo z: da! Drugo vprašanje se glasi: Ali je mogoč obstoj Čehoslovaške republike brez Severne Češke, kjer so Čehi v dolgih letih zbiraii plodove naravnega bogastva iz vse dežele? Odgovor na to je bil odločen: Ne! Za Američane je to zadosten vzrok, da se izjavljajo za pri-spojitev Severne Češke k Čehoslo-vaški republiki in za ohranitev zgodovinskih mej dežele. Te meje so postale vsled gospodarske važnosti naravne meje in so samo po sebi umevno naravne meje. ako tudi bo še vnaprej obstojalo v Čehoslovaški republiki manjšinsko nemštvo. Član ameriške komisije je sporočil, da je predsednik Wilson zvedel o delovanju Cehov v inozemstvu, zlasti tudi o di-plomatičmh spletkah osrednjih držav. Iz tega je razvidel, da so ameriški Čehi s tem, da so čuvali ameriške koristi, delovali tudi proti nemškemu in avstrijskemu imperializmu. Tako so si pridobili njegovo zaupanje. Velik utis je napravilo na predsednika tudi dejstvo, da so nameravano revolucijo z lastnimi gmotnimi sredstvi omogočili. Vaše ubogo ljudstvo, je rekel član komisije, je doprineslo največje žrtve, zato so Wilsonove simpatije na Vaši strani.
Počasi jim strižejo peruti.
Lugano, 21. jan. (Lj. k. u.) „Cor-riere della Sera" poroča, da je bivše avstrijsko trgovinsko brodovje v Trstu, ki je v začetku italijanske invazije razvilo italijansko zastavo, dobilo sedaj povelje, izobesiti medzavezniško zastavo.
Spopadi med imperijalisti in so-cijalisti v Italiji.
Lugano, 21. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V Milanu je došlo v petek zvečer do velikih izgredov. Medtem, ko so v gledališču „Scala“ priredili nacijonalisti demonstracijsko zborovanje za priklopitev Dalmacije Italiji, so demonstrirali na gledališkem trgu in v okolici socija-istični delavci za program predsednika NVilsona. Došlo je do ponovnih spopadov z oboroženo močjo, pri čemur je bilo mnogo policistov in vojakov
pehote in konjeništva ranjenih od ka-n.enja. Pri spopadih je bilo tndi ranjenih 400 delavcev od ploskvenih udarcev s sabljo. Nekaj oseb so zaprli.
Izid volitev v nemško narodno skupščino. Socijalisti najmočnejši.
Brlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad. Izid nemških volitev je po najnovejših vesteh naslednji Scheide-manova stranka je izvojevala veliko zmago ter dobila 40o/p vseh mandatov, torej skoro polovico. Druga po moči je nemška demokratska stranka z 20 "/o, centrum se je v splošnem vzdržal na dosedanji višini. Velik poraz so doživeli neodvisni socijalisti, ki so samo v svojih središčih, v Lip-skem in Halle, zopet priborili mandate. Število konservativnih mandatov do sedaj še ni znano. Scheidemanova stranka sicer nima absolutne večine, a jo bo bržkone tvorila z nemško demokratsko stranko. Vsi voditelji velikih strank so bili zopet izvoljeni, tako n. pr. Scheidemann, Ebert, Haasse, Erz-berger, Grober, Payer, Neumann, Fehrenbach, tudi Eichhorn, o katerem so že pripovedovali, da je pobegnil v inozemstvo.
Nemška narodna skupščina bo sklicana 6. februarja v VVaimar.
Berlin, 20. januarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Wolfov urad objavlja nastopno posebno iz-danje: Berlin 21. januarja. Državna vlada je sklenila sklicati narodno skupščino dne 6. februarja v Weimar. Skupščina bo sklicana v Weimar zato, da se ugodi zlasti želji južno-nemških držav. Ne mislijo pa na to, da bi premestili tudi državno vlado v Weimar.
Berlin, 21. januarja. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: „Neue Berliner Zeitung“ piše: Merodajno za sklep vlade, da je sklicala narodno skupščino v Weimar.
Trgovski dogovor med narodnimi državami bivše Avstro-Ogrske.
Dunaj, 21. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poročajo listi, da se v kratkem objavi dogovor, ki so ga sklenile narodne države na bivšem avstro-ogrskem ozemlju, torej nemška Avstrija, čeho-slovaška država, jugoslovanska država in Poljska, in ki se nanaša na neovirani prevoz blaga, ki ga ena teh držav dobiva iz inozemstva na ozemlju druge teh narodnih držav. Na Ogrsko se ta dogovor ne nanaša, pričakovati pa je, da se bo tudi Ogrska republika pridružila temu dogovoru.
Italijanska megalomanija na delu.
Inomost, 20. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča upravni odsek tirolske deželne skupščine, da je pred par dnevi „Bozener Zeitunj£‘ priobčila članek pod naslovom „Pismo južnega Tirolca," kjer se zayz?.I?la za spojitev Nemške Avstrije z Italijo. Ta članek, ki je bil prepovedan tudi v inzemstvu, je v najširših krogih vzbudil veliko ogorčenje. Kr-scansko-socijalni „Allgemeiner Tiroler Anzeiger“ ugotavlja v članku pod naslovom „Izdajalci na delu,“ da je spisal članek »Južnega Tirolca" Ettore To-lomei, ki mu je italijanska vlada poverila propagando za goriomenjeni načrt in ki je vsakemu od štirih bol-canskih listov ponudil po 5000 lir za objavo tega članka. Edinole „Bozener Zeitung" je podlegla izkušnjavi in dobila za to 15.000 lir.
Gospodarstvo.
Modro galico za škropljenje
trt proti peronospori v letu 1919 preskrbi Slovenska kmetijska družba v Ljubljani vsem vinogradnikom v ozemiju Narodne vlade SHS v Ljubljani, če so družbeni udje ali ne, po 8 kron 50 vinarjev za kilogram. Ta cena je za celo slovensko ozemlje države SHS enotna in se ne sme nikjer prekoračiti. Vso naročeno modro galico je takoj in naprej plačati. Pri-skrbo modre galice jamči družba le tistim, ki jo takoj ali vsaj do 1. marca t. 1. naroče, dočim bo zvršitev kasneje došlih naročil zelo dvomljiva, ali sploh nemogoča.
Zadnje vesti.
Železniški minister pride v Ljubljano.
Zagreb, 21. januvarja. (Izv. por.) Železniški minister Vulovič, ki se je mudil do sedaj v Zagrebu, se odpelje jutri pop. ob 1. v Ljubljano.
Mednarodna komisija v Zagrebu.
Zagreb, 21. januvarja. (Izv. por.)
V	Zagrebu se mudi francoski general Primo, poveljnik francoske kolonijalne divizije, ki se je borila skupno s srbsko armado. V generalovem spremstvu se nahajajo po eden amerikanski, angleški in italijanski oficir. Ta komisija ima nalogo, da preišče, v koliko so resnične pritožbe italijanskih oficirjev, ki so se mudili pred kratkem v Zagrebu, češ da so bili tam dejansko napadeni.
Italijanske intrige.
Reka, 21. januvarja. (Izv. por.) Poluradni list rimske, vlade „La Tribuna" prinaša pod naslovom „Hrvati in Slovenci — gospodarji v Belgradu* uvodnik, kjer pravi med drugim: Vesti ki prihajajo iz Belgrada, poročajo, da je	mesto	popolnoma	izgubilo svoj
srbski značaj. Hrvati in Slovenci so poplavili Belgrad, se vrinili povsod v ospredje. Oni so gospodarji situacije. Ta pretežni vpliv HrVatov in Slovencev se	pozna	tudi že	v	srbski politiki.
Srbija je bila poprej Italiji odkritosrčna in	iskreno	udana	iz	hvaležnosti za
dobrote, katere ji	je	izkazala Italija.
Pod slovenskim in hrvatskim vplivom pa je zašla sedaj tudi srbska politika na Italiji sovražna pota.
(Tu se vidi nesramnost naših nasprotnikov. Preje so bili Nemci, ki so Slovence iu Hrvate vedno hujskali proti Srbom in nam pripovedovali, da nas hočejo Srbi „posrbiti“, sedaj pa Italijani hujskajo Srbe proti Slovencem in Hrvatom. Toda kakor Nemcem ni palilo, tako ne bo palilo niti Italijanom. Op. ur.)
Gibanje poštnih uslužbencev v Nemški Avstriji.
Dunaj, 21. januvarja. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kores. urada je odsek za državne nameščence na Forst-nerjev predlog soglasno sklenil predložiti narodni skupščini resolucijo, kjer se državni svet poziva, rtaj takoj izda naredbo, po kateri se pisarniški pomočniki, oficianti, poštarji, poštni oficianti (moški in ženske) ter brzojavni pristavi uvrste v pragmatsko uradništvo in da se na podstavi dobe njihovega javnega službovanja prevzamejo v shema sedanje skupine »D«, kakor da 30 po osmih službenih letih prejeli plačo sedanjega enajstega činovnega razreda. Določila službene pragmatike, ki se nanašajo na državne sluge, naj obveljajo tudi za osebe, ki so sedaj službovale kot stalni pomožni sluge. Državne na-meščenke so v vseh pogledih enakopravne državnim nameščencem.
Vitez Pogačnik odlikovan. Belgrad, 22. januvarja ob 1. zj. (Izv. por.) Bivši predsednik Narodne vlade v Ljubljani Josip Pogačnik je odlikovan z redom sv. Save 2. vrste.
Nepotrebni napadi na dr. Tresid-Pavičiča.
Belgrad, 22. jan., ob 1. zjutraj. (Izv. por.) Z ozirom na napade v slovenskih listih na dr. Tresič-Pavičiča izjavlja jugoslovanski dopisni urad, da dr. Tresič Pavičič n i tajnik Nikole Pašiča in da se sploh ne mudi v Parizu.
Aprovizacija.
„ Sol se nakazuje strankam saino v pondeljkih, sredah m petkih v mestni posvetovalnic. od 9. do 12. ure dopoludne Prodajalci sladkorja se vabijo, da se
hntnSefWle! JIV*° v petek* dlie 24- 'n v soboto, dne 2~>. t. m. v sladkorni centrali mi
g. ravnatelj,.1 LiUeku, radi nakazila sladkor*.
27 t m ha 8‘adkorja. Od pondeljka, dne 27. t. m. do vštetega petka 31. t. m. se dobi
še nSo en1sl1fdko.rno1 ,izkazn'C0 za januvar
20 Jln tfJLr hi8 ia^,k0rja’ ki stane 3 krone 20 vin. Kdor bi sladkor dražje prodajal bode
h! «U.?iaUZn0Hai?'4-T° Ve,i3 tUd' 23 tiste> ki bi skušali prodajati sladkor dražje pod roko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
j od 100 kg naprej, v železno-ploče-
I	vinastih zabojih, v vsaki množini, razpošilja točno proti predplačilu „Tvornica za dušik (d. dr) v Rušah pri Mariboru". — Nadaljna pojasnila so pri omenjeni tvornici na razpolago.	10—9
Fltli	P° 400 in 1000 vatlov na
»lili dUnflllCb lesenih špulah priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15.	10—8
Čokolada,
čaj, kava, kavni nadomestek, izboren esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, trpežni čevlji, srajce, blago za moške in ženske, perilo in drugo se ceno proda v skladišču „Balkan“, 1. nadstropje, levo.	224 3—3
Vestno prodajalko
žabnico v trgovino, kupim mikroskop, oz. posamezne njegove dele in pisalni stroj. Ponudbe pod „do 1. fe-bruvarja 1919“ na upr. „Jugosl.“ 230 3—2
Cenj.
233 3 -2
Oni za vsakovrstna živila v zameno wul ponudbe na upravništvo.
Erdal kremo
cesta 15.
priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova 232 5-2
S7flllhi! sem sll,žt)eni ročni kovček pri drž. iLljUUli kolodvoru ob tiru pri Tivoli. Kdor ga je našel se prosi, da ga prinese proti primerni nagradi v upravništvo. 234 2—2
2kf1 ršr« 0Henlu> ki preskrbi meblovano Rij IliU ali nemeblovano	soho	z električno lučjo in posebnim	vhodom	blizo juž.
kolodvora. Ponudbe pod „Železničar“ na upravništvo.	239	3—2
Slavnemu občinslvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Gosposki ulici štev. 16 fotografsko obrt, kjer bom izvrševal portretno fotografijo kakor tudi skupine, povečanje slik do naravne velikosti, razglednice vseh vrst, slike za obeske, legitimacije itd. Prevzamem tudi vsa amaterska dela. — Za obilno naklonjenost se priporoča Hugo n Hiibscher, fotograf.	236	2—2
hmihil:} CD 10 v soboto, I8. t. m. na poti
lLyUuliu OC Ju od gledališča do Elizabetne ceste boa. Pošten najditelj naj jo odda na Ehzabetni cesti 7. I. nadstropje, proti dobri nagradi.	237	2-2
Par novih čeiljev IfcttSSfiS!
kdor mi preskrbi za takoj ali za 1. marc 1919 stanovanje s kuhinjo, veliko sobo in s pritiklinami v Spodnji Šiški. Naslov pove upr. „Jugoslavije“.	238	2—2
Mlad zobotehnik v zlatem delu izvežban
išče službe pri kakem zobozdravniku ali zobotehniku. Ponudbe pod K. S. 235/3 na upravništvo tega lista.	240	2 2
(*jW več gozdarskih hlapcev. Pla-Ivuuill čain dnevno, tudi nedelje in praznike, 15 kron. Hrano dobi v kantini po K 3-i0 dnevno. Ponudbe je poslati na: A. Kajfež, Kočevje.
Ttfnia IVanif*:!4* Je bil graviran napis na tjliUjU IJi Cilj.'j i srebrni cigaretni dozi, poštne hranilne knjižice pa so bile na ime Danica, ozir Antiča Guštin, ki so mi bile ukradene. 100 K in event. tudi več plačam takoj onemu, ki bi navedene stvari vrnil ali znal povedati, kje se nahajajo. Na zahtevo bi ime ovaditelja ostalo tajno. 235 3—1
Snaženje
Izložbenih oken prc,ze"a
zopet zavod za snaženje in reklamo Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	8—1
Upa^rna suknja
jaškem mojstru v Ljubljani, Poljanski nasip ste v. 8.	251
Enonadstropna hiša,
„vi!a“,	z velikim
.	vrtom,	se takoj
proda. Natančneje se	poizve v	Rožni dolini št. 217, pritličje.	250 3-1
Meblovano sobo	'StZ
Ponudbe pod ..Meblovana soba" na upravništvo „Jugoslavije“.	249 2—1
Pnrllllr (konverzacijo) v češčigi želi jugo-
UUUfl slovanski	C	ncnti
slovanski častnik s Čehinjo proti ,Češčina" na uprav-249 2-1
Ponudbe pod
plačilu, ništvo.
Spravim eelelnimToskoni £a„apis
zavod za snaženje in reklamo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	2—1
55klTlHIf VP l'mone in pomaranče raz-. .. . p?silia na debel° Po dnevnih cenah Mihael Sami da v Mariboru, Stolni tfg Stev- 3-___________________ 246	10-1
Meblovana soba
Obenem se pa sprejme priletno žensko ua hrano in stanovanje brezplačno, samo da bi pomagala vsak dopoldan pri gospodinjstvu. Vpiaša se v upravništvu.	253	3—1
Traži se stan
za jednu gospodičnu sa hranom kod bolje obitelji.
Upitati se u upravi.	252
javen poziv
vsem, ki imajo v inozemstvu terjatve v avstro - ogrskih kronah.
Na podstavi ukazov kr. ministrstev za finance in za notranje zadeve z dne 17., oziroma 19. januvarja 1919., se pozivljejo vsi denarni zavodi, vse trgovske firme, delniške in komandi t n e družbe, zadruge, vsa industrijska podjetja kakor tndi vsi zasebniki, naj naznanijo p o ver j c n i š t vu za finance v Ljubljani (Poljanska cesta št. 2) najkesneje do dne
5. februvarja 1919. po stanju z dne 31. januvarja 1919. vse svoje kronske terjatve (vloge, kar imajo v dobro) v inozemstvu.
Ta poziv velja za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani in za tuzemce iz tega območja, ki bivajo v tuzemstvu ati na ozem|ju, zasedenem po tujih silah.
Kar je podružnic inozemskih denarnih zavodov v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, naj priglase tudi terjatve svoje tuzemske klientele: klienteli torej ni treba teh terjatev prijavljati še posebe.
Prijave naj se pošljejo, če !e mogoče, rekoinandirano.
V prijavi naj se točno napove:
1.) ime in bivališče (sedež) vsakega prijavnika;
2.) ime in bivališče (sedež) itd. vsakega dolžnika;
3.) vrsta terjatve (na primer posojilna terjatev, vloga, kontokorentna ali terjatev iz žirovnega ali poštno-hranilničnega prometa itd.);
4.) znesek terjatve po stanju glavnice z dne 31. januvarja 1919. (krone).
5.) skupni znesek vseh terjatev (krone).
Popis inozemskih kronskih terjatev je odrejen v zvezi z žigosanjem bankovcev in je kakor to eminentne gospodarske važnosti. Torej naj nihče ne zamudi pravočasne prijave.
Občinstvo se izrečno opozarja, da se podatki prijav ne bodo uporabljali v davčne namene.
V Ljubljani, dne 21. januvarja 1919.
Poverjenik za finance:
dr. Kukovec s. r.
»Narodna kiijižaicf.
Snopič 1.
Ualentina Hodnike izbrani spisi.
Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.
Natisnila in založiia Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! mr Naročite takoj 1
Razglas.
V nedeljo, dne 26. t, m., ob uri popoldne
se bo prodajalo potom javne prostovoljne dražbe na licu mesta poleg pivovarne in orožniške postaje na Vrhniki
posestvo,
obstoječe iz velike, močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti ali podjetja.
Za poslopjem prostorno dvorišče in krasen sadni vrt, ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši, tudi električna razsvetljava bo na razpolago. Poleg tega parcela 4 njive posejane s pšenico v izmeri cca 4000 m2. Cenjeno v skupnem K 70.000, proda pa se tudi na željo kupcev njive posebej.
Resni kupci se vljudno vabijo na lice mesta.	206	8—5
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
V
Dore.“
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je 3'50 K. Dobiva se v knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
Drogerija
J. L KOTAR
::	LJUBLJANA ::
Wolfova ulica št. 3.
Potoma n ufa k tur a
H=
:0
H-
Priporoča se tvrdka:
JOS. PETELIHC
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7
osr ob Ljubljanici.
Zaloki šivalnih strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega binga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X184, 63X184, 20	59X184	in	eno rabljeno 90><162.	8
Pisemski papir najtinejse vrste
priporoča
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
P
mr Anončna
ekspedicija v vse jugoslovanske in inozemske časo pise.
4f
Brezplačna'^J
sestava uči n kovitih inseratov v vseh evropskih jezikih.
/
pisarna
pt^ Premogokop
in 24 oralov zemljišča je v bližini Celja
= takoj na prodaj. =
Preračunjeno je najmanj 800 tisoč ton črnega premoga. Najboljše naložen denar. Proda se samo Jugoslovanom. Poizvedbe pod naslovom „Premogokop“, pošta Rimske toplice. 220 5-4
Dražbeni oklic.
Lesene barake se bodo potom javne dražbe prodale in sicer:
Dne 24.	t. 111.	v	Ljubljani: a) na zemljišču Simona Praprotnika, Jenkova	ulica	št.	7, ležeče 3 barake;	b) ob Martinovi cesti
št. 3 in 5, 3 velike barake.
Dne 25. t. m. na	Rožniku in v Rožni dolini:	3 barake.
Dne 27. t. m. na	Vrhniki: 2 baraki.
Dne 28.	t. in.	v	Litiji—Hotiču: več	lesenih barak.
Dne 29.	t. m.	v	Žabnici pri Škofji	Loki, tik želez, postaje:
1 baraka.
Dne 30. t. m. na	Primskovem pri	Kranju:	1	baraka.
Kupnino je položiti takoj v gotovini.	Komisija	se snide	vsak
dan ob 9. uri dopoldne na licu mesta. V Ljubljani, dne 20. januvarja 1919. Za vodstvo stvarne demobilizacije: Jelenc, stotnik.