Poštnina plačana v gotovini. L. VI., Št, 5 (»Jutro« XIII., St. 26 a) Ljubljana, ponedeljek 1. $ebniarjal932 Cena 2 Oir Upravuištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon 51 8122. 3123, 8124 3125. 3126 Insi«ratnt oddelek: Ljubljana, Selen-buruova ul - TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova c«sta St 13 - Telefon št 2456 Podružnica Celje: Kocenova ulica žt 4 - Telefon 61 190 |»orli-tžnieC Jesenice: pn kolodvore It. :«o Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 p*jdnižniea Trbovlje: » hiši dr. Baufl*- ■»arrn^rja Ponedeljska Izdaja Ponedeljek« izdaja »Jutra« izhaja vaaJ* ponedeljek zjutraj. - Naroča *m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcib dostavljena 5 Din mesečna Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St SI 22. 3123. 3124. 3125 in 3123. Maribor. Aleksandrova cesta 13 IV lefon it 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ui 3 Telefon St 190 Rokopisi ep oe vračajo — Oslaal pe tarifn VOJNA NA DALJNEM VZHODU Naraščajoče vojno razpoloženje na Kitajskem - Mobilizacija kitajske vojske - Ponovni boji med kitajskimi in japonskimi četami v šanghaju Velik zbor žrtev svetovne vojne .šanghaj, 31. januarja, d. Med kitajskim prebivalstvom vlada silno razburjenje. Kitajska vlada je odredila mobilizacijo čet in 19. armada je že včeraj odpotovala iz Nankinga proti šanghaju. V Nankingu je zavladalo med prebivalstvom pravo vojno razpoloženje. Po ulicah demonstrirajo neprestano ogromne množice proti Japonski in njenim Imperialističnim namenom. Biv- predsednik republike in novi predsednik vojaškega odbora čangkajšek poziva v svojem proglasu kitajsko vlado in vojaštvo, naj se z orožjem upreta proti jai*>n-skj invaziji. Vlada proglaša v posebnem manifestu japonski napad na šanghaj za nezakonit ter poziva podpisnike pakta Društva na-Todov. Kelloggovega pakta in pogodbe devetih držav, naj podvzamejo 'učinkovite ukrepe, da ne bo japonski militarizem še nadalje teptal pravice in mednarodnih obveznosti. Preselitev kitajske vlade Kitajska naeijonalna vlada je opustila Napkina kot svoj sedež ter je proglasila n glavno mesto Kitajske Lojang. Bivši \rliovni poveljnik kitajske vojske čang-■ijšek, ministrski predsednik Vančigvej Lingsen so že odpotovali tjakaj, iz četudi sklepajo, da hoče Čangkajšek zo-aktivno sodelovati v vladi. Kitajska utemeljuje preselitev svojega sede-»ojaznijo, da bi inogli Japonci napa-si iiking z reke, -ki generalni konzul v Nankingu je ' vse tamošnje Američane, naj se pri da labko zapuste Nanking v teku a ur No i boji v šanghaju Kitajci včeraj v šanghaju dopoldne pričeli obstr-Ijevati z artiljerijo japonske postojanke \ okolici severnega kolodvora. Obstreljevali s<3 tudi japonski glavni st3n in barake, ki so jih zasedle japonske čete. Japonci so bili prisiljeni, da so se umaknili. Zaradi premirja, ki ie bilo sklenjeno v pet'.'k, japonska letala včeraj niso obme-tavc.in z bombami kitajskega dela mesta. Več granat kitajske artiljerije je padlo tudi v mednarodno naselbino, število ra-njencev narašča neprestano. Japonski oddelki čet so včeraj popoldne vdrli na koncesijsko ozemiis, v katerem so zasedli štiri glavne mostove čez reko Suču, ki vežejo glavne trgovske mestne dele na severu šanghaja. Japonci so razorožili vsakega kitajskega vojaka ter preiskali tudi vsakega pešca na cesti. Na mostovih in glavnih prometnih cestah so ustavili ves promet, da so lažje preiskovali ljudi. Kljub protestom so vršili pri nekaterih celo telesne preiskave. V teku dneva je bil aretiran neki 15-letni Američan, ki so ga obdolžili, da je iz zasede streljal na Japonce. V inozemski naselbini je vest o sklepu kitajske vlade da napove vojno učinkovala zelo porazno in smatrajo za potrebne obsežne obrambna ukrepe. Inozemske oblasti v šanghajv so se tega ukrepa Kitajske najbolj bale. ker dobiva na ta način Japonska pravico, da lahko izkrca povsod svoje čete in zasede vse strategič-ne točke, zaradi česar se boji v večjem obsegu ne bodo mogli preprečiti. Pomanjkanje živi! Mednarodna naselbina je prenapolnjena z begunci in že se kaže tudi pomanjkanje živil. Mesa je na razpolago samo za par dni in vse cene živil so poskočile za 40 odstotkov. Mestni svet v šanghaju, ki upravlja inozemsko naselbino, je zaorosil po ameriškem in angleškem konzulu za takoišnia vojaška oiačenja. Prihod novih vojnih ladij V šanghaj so dospeli trije nadaljnji japonski rušilci in štiri križarke, ki morejo izkrcati 5000 mornarjev. Dospeli sta tudi dve matični ladji za letala. Za danes so pričakovali štiri ameriške rušilce z Manile. V inozemsko naselbino je dospel tudi angleški bataljon iz Egipta, močan 750 mož. ki bi mora! nadomestiti v šanghaju nameščene čete, katere pa so bile sedaj pridržane. Na potu v šanghaj se na-haia tudi poveljnik angleškega brodovja na' Kitajskem, admiral Kelly, ki je od admiralitete pooblaščen za izvedbo nadaljnjih varnostnih ukrepov. Obrambo proti Japoncem vodita bival zunanji minister Evgen Cen in bivši ministrski predsednik Sunfo. ki sta brzojavno pozvala vse vojaške poveljnike na Kitajskem, naj prihite na pomoč v obrambi šanghaja. Sunfo je * svojega zasebnega premoženja dal 100.000 dolarjev na razpolago za obrambne svrhe. Mirovna pogajanja Šanghaj, 31. jan. g. Dopoldne se ie pričela mirovna konierenca med japonskim admiralom, kitaisk] ingeneralom ln angleškim ter ameriškim konzulom. Ob istem času je krožilo 17 japonskih letal nad mestom. Tik pred poldnevom se ie zopet začelo streljanje iz pušk v bližini angleškega konzulata. Vsi iaponski prebivalci so dobili nalog, naj zapustijo oni de lmesta mednarodne konce- Sovjeti si hočejo samo zavarovati hrbet:. Francoski komentar o nenapadalnem paktu med Poljsko in Rusijo Pariz, 31. ian. M. »Temps« razpravlja v daljšem uvodniku o sklenitvi nenapadalnega pakta med Poljsko in Rusijo. List povdaria, da je sklenitev tega pakta izzvala veliko zanimanje v vseli mednarodnih diplomatih krogli. Ta pakt ni samo važen dogodek v mednarodni politiki, marveč še boli značilen za sovjetsko zunanjo politiko. Sovjeti so vse do zadnjega povdarzali. da ne me rejo sklepati nikak b paktov »z buržij-sk:mi•.: državami ter so živele v prepričanju, da bodo s svojo revoulcionarno propagando pris;liii zapadne države, da se bodo sporazumele s sovjetsko Rusijo. Ta politika je s sklenitvijo poiisko-ruskega pakta in sličnih pogodb z ostalimi sosednimi dr- žavami doživela popoln polom. Sovjetski t;sk si na vse načine prizadeva, da bi predstavil sklenitev teh pogodb kot izreden uspeh sovjetske diplomacije. Toda ostalo svetovno časopisje je mnogo boli rezervirano v svojih komentarjih, ker predobro pozna metode, taktiko in neiskrenost sov-ietske diplomacije, da bi mogel verjeti v tako temeljito izpretnembo sovjetske politike. Sklenitev tega pakta le dokazuje, da se čutijo sovjeti v svojem režimu vedno bolj ogrožene in si zato skušajo zavarovati hrbet. da bi iili ne iznenadili napadi od zunaj. Sovjeti hočejo s takimi pogodbami pridobiti na času. da bi znova utrdili svoj omajani položaj na znotraj. Francoski list o adresi Narodnega predstavništva Pariški »Temps« podčrtava miroljubnost Jugoslavije in pravilnost nove državne politike Pariz, 31. jan. d. »Temps« objavlja daljši J članek, v katerem se bavi z aureso Narod- nega predstavništva, ki ie biia te dni izročena Nj. Vel. kralju kot odgovor na njegovo prestolno besedo. »Tenips« piše med drugim: »Skupščina in senat sta tri dni razpravljala o adresi na prestolno besedo. _ Besedilo odgovora, ki ga je izročila Nj. Vel. kralju posebna deputacija. ugotavlja v prvi vrsti, da je bil kraljev akt od 6. januarja 1929 nujno narekovan od razvoja dogodkov in da predstavlja v tragični zgodovini Jugoslavije znamenit datum, ki dela čast su-verenu. koiega državljanska hrabrost^ se ie pokazala v vsei višini njegovih vojaških vrlin za časa svetovne vojne. Odgovor priznava direktive v prestolni besedi glede socialne zakonodaje, zlasti pa glede odredb. ki naj omogočijo izboljšanje položaja kmetskega ljudstva. Kar se tiče zunanje politike, se parlament pridružuje kraljevi izjavi glede kontinuitete Jugoslavije do svo-/ib zaveznikov in prijateljev. Jugoslavija ' bo posvetila vse svoje sile da se najde rešitev mednarodn h problemov, ki bo omogočala izhod iz krize, ki vlada sedaj in bo v tem duhu proučil avse probleme, ki so ali ki bodo prišli na dnevni red evropskih vlad. Odgovor tudi podčrtava, da je glede razorožitve Jugoslavija pripravlzena doprinesti vse žrtve, ki niso v nasprotju z njeno varnostjo, ker jugoslovenska voiska. kakor se to novdaria tudi v prestolni besedi, nikdar ni bila napadalna, mfarveč samo čuvar nedotakljivosti državnih mej«. Sestanek Male antante Ženeva, 31. jan. d. Jutri se sestanejo. v Monteeuxu ob Ženevskem jezeru zunanji ministri Male antante, da se dogovore o skupnem postopanju na razorožitveni konferenci in razpravljajo o diplomatskih in političnih vprašanjih, ki so v zvezi s parafiranjem rusko-poljske pogodbe v Ren^pa-danju. Včeraj so v Maribor« zborovali številni invalidi, vdove in sirote iz vse dravske banovine sije, ki ga ščitijo tuje čete in nai odidejo v okraj Hongkev, ki ga stražijo Japonske čete. Mirovna pogajanja na angleškem konzulatu so bila končana ob 17.45. Udeleženci na konferenci so na vprašanja o njenem poteku izjavili: Premirje bo trajalo dalje. Boji v Mandžuriji Šanghaj, 31. jan. AA. Iz Harbina poročajo, da se čete, ki so napadle Irin, umikajo in da se Japonci približujejo Harbinu. Tokio, 31. jan. g. Kakor javljajo iz Harbina je 3000 vojakov Čingčava zjutraj napadi« postajo v Suangdšengpu, ki so jo branile japonske čete. Po ve-čurni borbi so bili Kitajci odbiti. Padlo je 400 Kitajcev in 21 Japoncev. Posredovanje velesil W'ashington, 31. januarja. AA. Zunanje ministrstvo objavlja: Ameriški generalni konzul v šanghaju je izročil starosti diplomatskega zbera protest svoje vlade proti operacijam japonskih čet okoli mednarodne koncesije. Zunanje ministrstvo je dobilo od japonske vlade sporočilo, v katerem se zagotavlja, da bodo Japonci absolutno spoštovali nedotakljivost mednarodne koncesije v šanghaju. London, 31. januarja. AA. Vlada je izdala komunike, v katerem izjavlja, da sta dobila britanski in ameriški poslanik v Tokiju nalog naj opozorita japonsko vlado na nevarnost, ki bi nastala, če bi šanghaj in s tem mednarodna koncesija postala izhodišče japonskih vojaških operacij. Japonska vlada je odgovorila poslanikoma, da bo vestno spoštovala interese inozemcev v šanghaju in da je že vse ukrenila, da bodo zaščiteni angleški in ameriški interesi v šanghaju. Vlada je izrecno izjavila, da ji mednarodna koncesija v šanghaju ne bo služila za operacijsko bazo. Tokio, 31. januarja. AA. Francoski poslanik je v imenu svoje vlade posetil zunanjega ministra in mu sporočil, da se zdi francoski vladi valike važnosti, da se ohrani statut mednarodne koncesije v šanghaju Sestanek anketne komisije Društva narodov Ženeva, 31. jan. g. Od sveta Društva narodov imenovana študijska komisija za proučitev mandžurskega spora se bo sestala prihodnji torek v Parizu pod vodstvom lorda Lyttona in najbrže sklenila, da bo takoj odpotvala preko Moskve in Sibirije na Kitajsko. Zadnja pot dr. Avgusta Scholtza Zagreb, 31. jan. n. Popoldne ob pol 4. je bil slovesen pogreb glavnega direktorja »Ju-goštampe« dr. Avgusta Scholtza. Udeležili so se ga poleg številnih znancev, prijateljev in sotrudnikov višji oficirji, mestni načelnik, šef policije, predsednik zbornice za TOI, zastopniki novinarjev, več vseučiliški^ profesorjev, zdravnikov, zastopniki raznih organizacij, zlasti gospodarskih, delegati gledaliških igralcev itd. V slovo je izprego-voril pokojniku najprej direktor »Jugoštarn-pe« g. Jakšič, ki je povdarjal zasluge pokojnika kot vzorno delovnega in vestnega moža, ki si ga je svoječasno izbral za pomočnika tragično preminuli direktor Toni šlegel. Govorili so še zastopniki delavcev »Jugoštampe«. zastopnik Saveza grafičnih delavčevi ndelegat Saveza grafičnih podjetij. Seja administrativnega odbora Narodne skupščine Beograd, 31. jan. AA. Pletium administrativnega odbora bo imel sejo 3. februarja ob 17. Na dnevnem redu bodo volitve dveh članov administrativnega odbora v odbor za nabave, potrebne Narodni skupščini. Seia bo v odborovi sobi št. 2. Zahteve lekarniških storiidnikov Zagreb, 31. januarja, n Dopoldne ob 10. se je vršila konferenca Saveza lekarniških sotrudnikov. Poleg članov savezne uprave so bili prisotni tudi delegati iz Ljubljane in Beograda ter poverjeniki sekcij iz Splita Osjeka in Varaždina. Skupščino je otvoril predsednik Dragan žnegač, ki je poročal o situaciji v lekarniški stroki po izpremembi in dopolnitvi zakona o lekarnah ter po uredbi o lekarniški zbornici. Sklenjeno je bilo. da se naprosi ministrstvo za socialno politiko, naj dovoli ustanovitev poTslužbenega društva lekarniških sotrudnikov da bi ne bili pri morani biti v isti zbornici z lastniki lekarn. Skupščina »Jadranske straže« v Beojrradu Beograd, 31. jan. p. Beograjska »Jadranska straža« je imela danes letno skupščino, na kateri je izvolila novo upravo z upokojenim generalom Dimitrijem Spasičem na čelu. Nov letalski rekord Pariz, 31. jan. AA. Letalec Perriot je po stavil nov svetovni rekord. Dvignil se je s tovorom 1000 kg 8500 metrov visoko. Maribor, 31. januarja. V dvorani Zadružne gospodarske banke se je vršil danes dopoldne letni občni zbor organizacije vojnih invalidov in sirot iz dravske banovine. Nekdaj zdravi možje in krepki fantje, mlada dekleta, srečne matere nudijo danes žalostno sliko največje socialne bede. Onesposobljeni za težko konkurenčno borbo v sedanjem težavnem življenjskem položaju so odvisni od podpor družbe in države, ki skromno režeta kruh tem svojim najzaslužnejšim državljanom. Žalosten je pogled na mlade starce brez roke, nogo, opirajoče se na berglje in palice, od granat spačene obraze, zavezane oči in prazne očesne dupline. Mlade matere s potezami babic so se stisnile v skrajne kote in z „aupanjem zrle na funkcionarje, kakor da edino še od njih pričakujejo pomoči v bedi . Bledi obrazi, ki jih zdaj pa zdaj nabubne du-šljiv kašelj. Jetika je med invalidi stalen gost. Kdor vidi in sliši žrtve svetovnega klanja, ne more ostati gluh za njihove tožbe in priznati mora, da so njihove zahteve ne samo upravičene, marveč obtožba hudega greha sodobne dražbe, ki ;e komaj 13 let po vojni pozabila na heroje ter jih žigosala s svojo brezbrižnostjo za najbolj zapostavljeni razred človeške družbe. Te žrtve svetovne vojne z velikimi nadami zrejo v Narodno predstavništvo in pričakujejo, da bo sedaj, ko je konec strankarskih borb, prišel čas, ko se bo tudi invalidsko vprašanje rešilo tako, da bo državi in družbi v čast, invalidom pa v korist in zadoščenje. Ne zahtevajo bogastva; samo skromno življenje hočejo, priliko dela in zaslužka, — ne miloščine! Zborovanje je otvoril ob 9. predsednik oblastnega odbora gosp. Matko štefe, ki je pozdravil številne delegate in člane ter se spominjal onih trpinov, ki so se izmučeni preselili na oni svet. Zborovale: so stoje počastili njihov spomin. Prijetna mi je dolžnost, je nadaljeval g. štefe, da moram ob tej priliki pozdraviti našega najvišjega zaščitnika, našega očeta, vladarja in kralja ter predlagam, da odpošljemo naslednjo brzojavko: Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Invalidi in vojne žrtve iz dravske banovine zbrani na svojem letnem občnem zboru prisrčno pozdravljamo svojega visokega zaščitnika in mu kličemo: živel! Dolgotrajne ovacije so sledile tem besedam ter so dale najlepši dokaz globoke ljubezni in vdanosti invalidov do vladarja. Na predlog predsednika so bile nato odposlane prav tako ob odobravanju vseh prisotnih še naslednje brzojavke: G. ministrskemu predsedniku Petru živkoviču: Vojni invalidi, vdove in sirote iz dravske banovine zbrani na letnem občnem zboru v Mariboru, smatrajo za svojo dolžnost, da vas pozdravijo in prosijo, da se poboljša njihov ekonomski položaj. Ministru vojske in mornarice generalu Stojanoviču : Vojni invalidi dravske banovine pošiljajo s svojega letnega občnega zbora pozdrave Vam in jugoslovenski vojski ter kličejo: Živela naša nada! Ministru socialne politike g. Ivanu P u c 1 j u : V zaupanju, da bo z Vašim sodelovanjem ugodeno našim dosedanjim neizpolnjenim pričakovanjem in zahtevam ter omogočeno svobodno udejstvovanje, Vas pozdravljajo invalidi dravske banovine. Nadalje so bili odposlani brzojavni pozdravi generalu Maistru. Brzojavno so izrazile svojo solidarnost invalidske oblastne organizacije iz šumadije, Splita, Sarajeva, Zagreba Banjaluke in Skoplja. Predsednik je nato pozdravil delegata centralnega udruženja g. Božidara Nedi-ča, člana vrhovnega invalidskega razsodišča Miljutina Mrvaljeviča, zastopnika ministra za socialno politiko banskega svetnika dr. Poljanca. ki je obenem zastopal bana zastopnika mariborskega župana ravnatelja Ježa, zastopnika Narodne Odbrane in zastopnika komandanta dravske divizije polkovnika Putnikoviča, zastopnika Udruženja rezervnih oficirjev prof. škofa, zastopnika Zveze bojevnikov kurata Bonača ter številne novinarje. Poudarjajoč, da je to zborovanje glede na početek nove dobe v vsem našem javnem življenju izredne važnosti, je predsednik g. štefe predlagal, da se izvoli posebno predsedništvo občnega zbora. Soglasno je bil izvoljen za predsednika predsednik krajevne organizacije invalidov v Mariboru g. Ivan Geč, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje ir prevzel vodstvo zbora. V toplih besedah so nato pozdravih zbo-rovalce zastopniki oblastev In korporacij- Banski svetnik dr Poljanee je opravičil g. ministra Puclja. ki želi zborovanju največ uspeha in obeta da bo po možnosti upošteval vse stavljene predloge in zahteve. Posebno topel govor je ime' polkovnik Putnikovič, ki je izrazil invalidom svoje občudovanje za njihovo požrtvovalnost pa tudi disciplino in samozatajevanje, ki ga kažejo v svojem težavnem položaju. Vojni kurat g. Bonač je sporočil pozdrave generala Maistra in se spominjal neštetih, v svetovni vojni padlih žrtev. G. prof škof je sporočil pozdrave rezervnih oficirjev in dobrovolicev. Nato je povzel besedo delegat centralnega udruženja g. Nedič, ki je v daljših izvajanjih orisal po- ložaj invalidov in jedro invalidskega vprašanja. V svojem, z največjo pazljivostjo poslušanem govoru je med drusrim izvajal: Zaradi kritične situacije, v kateri se nahaja ves svet in zaradi poostrene gospodarske krize, naj takoj v začetku na-glasim našo odločno miroljubnost. Ko bi vsi zaslepljeni nacionalisti in agitatorji Italije, Nemčijo, Avstrije in Madžarske ter drugih držav občutili samo eno desetino naših fizičnih bolečin in materijal-ne bede, kakor smo jo občutili in jo čutimo še danes mi. vojne žrtve, bi jih kaj hitro minila volja za nadaljnje hujskanje. Mi invalidi, žrtve svetovne vojne, smo ia ostanemo največji poborniki miru, ljubezni in prijateljstva med naredi! — Govornik je nato prešel na invalidsko vprašanje in naglasil da je laže reševati gospodarsko krizo, kakor pa invalidsko vprašanje. Tega vprašanja ni mogla rešiti nobena država, nobena organizacija, pa ga tudi pn nas nikdar ne bomo končno veljavno uredili V naprednih državah se je reševalo invalidsko vprašanje na razne načine, a niti v dveh državah ne enako. Zaradi tega se tudi pri nas ne more reševati po kakem sistemu ali šabloni. Najvažnejši činitelj pri vsem je finančna moč države, nato pa pridejo še druge važne okolnosti, kakor število vojnih žrtev, stopnja kulture, način življenja, lokalne prilike itd. V vsakem primera pa je največ odvisno od invalidske organizacije same, kako ona tretira vsa pereča vprašanja. Invalidsko vprašanje pa ni samo vprašanje invalidov samih, marveč je eminentno državno in splošno narodno socialno vprašanje Danes, 13 iet po vojni, gledajo na nas invalide z drugim: očmi. Danes nismo heroji, niti zaslužne žrtve domovine. Toda to nas pušča hladne. Nas more skrbi za naš obstanek. Zato mora biti naša borba usmerjena pred vsem na izboljšanje našega gmotnega položaja.' Mi smo danes fizično onesposobljen razred v splošni gospodarski tekmi, socialna množica, vržena v največjo bedo. Pustimo vse idealiziranje in ostanimo samo pri realnih stran jh našega vprašanja. Rešitev invalidskega problema je mogoča v dveh pravcih: v gmotnem in gospodarskem. Nobena država nam ne more dati in nadomestiti tega, kar smo izgubili. Popolno vzdrževanje se pripoznava samo onim nesrečnikom, ki se sploh na morejo več gibati. Ostale vojne žrtve dobivajo samo odškodnino, ki se ravna po odstotkih nesposobnosti. Zaradi tega pa zahtevamo, da se ta nesposobnost ocenjuje pravično in pravilno. V tem je baš jedro invalidskega vprašanja pri nas. Krivično je, da sa invalidnina ne pripoznava onim, ki v vojni sicer niso bili ranjeni, a so tam izgubili svoje zdravje in so danes prav tako za delo nesposobni, če že drugega ne dobijo, naj se jim pusti vsaj čast in naslov vojnih invalidov Za one tovariša pa, ki so popolnoma nesposobni za delo, zahtevamo, da se jim pripozna tolika invalidnina, da bodo mogli vsaj skromno in človeka dostojno živeti. Druga glavna rešitev pa je podeljevanje zemlje in odkup invalidnine, zaposlitev, zadružni kredit, trafike, zdravljenje, polovična vožnja itd. Vse to je predvideno v invalidskem zakonu, toda v praksi se je izvajal zakon drugače. Dolžnost naših organizacij je, da skrbe za to, da se ta zakon izvaja točno po svojem besedilu. Pri tej priliki naj še omenim, kako iluzorno je, če se invalidu podeli zemlja, ledina, ako se mu ne da potrebni kredit, da bi jo mogel obdelati. Organizacijo čaka še veliko dela, da bo izravnala take in slične krivice. Naše delo v vojni in po vojni je bila ena sama velika, mnogim nerazumlijva ljubezen do naše domovine. In danes, ko se nahajamo v tem mučnem položaju, ponižani do skrajnosti, ni pogasnil v naših srcih ogenj te ljubezni, posvečeni njej, naši domovini, "naši veliki Jugoslaviji, ki naj bo velika, močna in srečna! Hodili bomo naprej našo trnjevo pot in nadalje vzgajali svoje otroke v veliki ljubezni do svojega velikega vojnega tovariša Nj. Vel. kralja in močne Jugoslavije! Predsednik G e č se je govorniku zahvalil za zanimiva izvajanja ter je nato podelil besedo predsedniku oblastnega odbora gosp. Š t e f e t u, ki je podal poročilo o poslovanju organizacije v dravski banovini. Glavno delo je bilo osredotočeno na zaščito pravic invalidov po novem invalidskem zakonu, ki je v veliki meri skrčil prejšnje pravice do invalidnine. Organizacija se je zlasti borila za pravilno tolmačenje zakonskih določb ter je tu dosegla znatne uspehe, dasi ni mogla preprečiti vseh zlih posledic novega zakona. Na tem se dela še dalje in je upati, da se bo posrečilo izvojevati zaščito že pridobljenih pravic. Glavni uspeh • Mi - »osiovnem letu je ustanovitev lastne gospodarske zadruge, ki je uspešno delovala na povzdigu ekonomskega položaja invalidov in bo svoje delo še poglobila. Pojasnil je splošni položaj v organizaciji po postavitvi komisarijata in naglasil važnost skorajšnjega kongresa invalidskega udruženja. na katerem bodo prišli invalidi zopet do polne besede. Izrazil je nado. da bodo našli invalidi podporo svojih teženj pri narodnih poslancih in senatorjih. Zaključil je svoje poročilo z ugotovitvijo, da je organizacija storila vse, kar je bilo v danih prilikah mogoče. Zborovaiei so njegovo poročilo sprejeli z odobravanjem na znanje ter so po poročilu nadzornega odbora soglasno podali razrešnico dosedanjemu odboru. Nato je g. Tome pojasnil izvajanje novega invalidskega zakona in orisal glavne težkoče, ki so se pojavile. Njegova pojasnila je dopolnil z izčrpnimi izvajanji član vrhovnega invalidskega razsodišča g. Mrvaljevič, ki je navedel več primerov v dokaz, da' je sprememba invalidskega zakona tako v državnem, kakor v invalidskem interesu nujno potrebna. Zlasti -ie treba spremeniti one določbe, ki uničujejo že pridobljene pravice ter določbe, ki žalijo vse invalide, ker jih izpostavljajo poljubni oceni njihove moralnosti, s čimer se kratijo njihove pravice do invalidnine. Oba govornika so zborovaiei nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Predlogi in pritožbe, ki se nanašajo na izvajanje invalidskega zakona in razna druga pereča vprašanja, po bili prepuščeni v izvršitev bodočemu odboru, giavne misli pa so se upoštevale v resoluciji, ki jo je nato z daljšo utemeljitvijo predlo- žil g. Vuk Resolucija, ki je bila z odobravanjem sprejeta, povdar-ia med drugim: Občni zbor je vzel odredbo "ministra socialne politike, da se bo vršil kongres udruženja vojnih invalidov 28. februarja v Beogradu, z zadoščenjem na znanje. Pričakuje, da bo organizaciji invalidov dana možnost svobodno izraziti svoje zahteve. Občni zbor ugotavlja, da je invalidski zakon z dne 11. julija 1929 imel za po- sledico poslabšanje gmotnega položaja invalidov, da je izločil ogromno število vojnih žrtev iz vrst invalidov, uničil že pridobljene pravice, dasi so resnične žrtve svetovne vojne. V imenu socialne pravičnosti zahteva resolucija dalje, da družba in država nadomestita izgubo vsem, ki jih je vojna oropala fizične enakopravnosti ali jim zmani-šala življenjske pogoje. Skupščina naposled zahteva, da se v bodoče rešujejo invalidske zadeve s sodelovanjem udružneja ter pričakuje, da bo državna oblast v polni men upoštvala potrebe in zahteve invalidskega udruženja ter zadostila pravicam invalidov. Ker je za invalide v mnogih primerih eksistenčne važnosti tudi vprašanje najemnin za stanovanja in lokale, je g. Vuk predlagal tudi resolucijo, ki se pridružuje predlogu najemniških organizacij, stavljenemu oa nedavni anketi ministrstva za socialno politiko ter konkretno predlaga: Naj bi se vplivalo na stanovanjski trg na ta način, da bi se za vso državo izenačil odpovedni rok, ki naj bi znašal 15 dni do največ enega meseca. Na ta način bi bilo najemnikom omogočeno, da v najkrajšem času menjajo stanovanje. zlasti v primeru, če se jim nudi prilika dobiti cenejše stanovanje. Tako bi se indirektno vplivalo na znižanje najemnin, ker bi imeli hišni posestniki vsekakor velik interes na tem, da obdrže svoje stranke. S tem bodo prisiljeni, da znižajo pretirane najemnine. Obenem naj bi se ukinila dosedanja določba davčnega zakona, po kateri ni treba za prazna stanovanja plačevati fgHBnSitt Ljubljana, 31. januarja. Naše Sokolstvo vrši v polnem razmahu svojo nalogo, ki obstoja v telesni in v enaki meri v duševni vzgoji našega naroda. Današnja zbora načelnikov m prosvetarjev ljubljanske župe in konferenca prosvetarjev iz vse dravske banovine so pokazali, da sokolska misel pridobiva na poglobljen ju m da je Sokolstvo činitelj, M bo v preporodu našega naroda imel vedno važno je vlogo. Napredek našega naroda na zdravstvenem in prosvetnem polju, poštena, trezpa in rodoljubna mladina so sokol-ki smotri in pri tem delu morajo podpirati Sokolstvo vsi, ki jim ljubezen do naroda in domovine ni prazna beseda. Delovni načrti, ki so se pretresali na današnjih zborih, naj rode obilen sad. Posvet načelnikov o letošnjem Na 6okolskem Taboru se je vrV a ua Ui- nes dopoldne uspelo zborovanje s-jkolskih načelnikov ljubljanske žune. U delež-! se je rhora od 69 žirpn-ih edinic 51 po <"3 delegatih. Zborovanje je otvoril župni načelnik • br. Vrhovec z lepim pozdravom :ia zup-nega starosto br. dr Pipenbacherja m zbrane" delegate, oaUar je podal izčrpn.. po-r .čl:o o župnem tehnično n delu v iscn-jcni rrome-sečju. Omenjal je predvsem dve važni nalogi, ki čakata letos našo župo žjp-i,; /let v Ljubljani m IX vsesokoivk' zJof v Pragi, kamor mora poslati ž up a evoje ; r i boljše *noei. N župnem načehiištv u oeiuje IS članov :n 14 Sanic, ki sc K'J vnemo pomagali < veli-poslo-• odo-"j(j nu pr: tehničnem \ i;)'u. Poročilo br. Vrhove« je brlo h ruvanjem »prejeto, nakar ««e je dnevni red. ki j'.- bU zelo obširen Župne tekme se bodo vršile ob priliki župnega zieta v Ljubljani 4. ki 5. junija letos. Tekmovalne vaje bodo i/šh y per »ebni brošuri. Obenun se bodo \ rši'e iz-Mme tekme prijavijenccv /a /let v Irag. Glede propagande /a zlet v Ljub' «n> in Pragi se bo Jo vršila predavanja ,>J ljub-•janski radijski postaji, za kar bo /uprio starešinstvo Pred zletom -i; vršili do 3dncvni xečaji /o predela* Za župni zie-t bo ž upa prosila za ee' vožnjo po železnici /a v^e udeležen' va.tnim in državnim siužbencem pa Do iz-poslovala enodneven dopust Spored župne ga zieta bo naslednji: v »»> boto 4. junija popokine tekme vseh oddelkov, zvečer ob 20 javna župna aka^-.a mija; v nedeljo 5. junija od 6. do 9. d'<- -krbeJ 5 ■ bodo 'o vaj. -•lusko :e pri- poldne ttlcme, nato izkušnje, sprevod po mestu, ob 16. javna telovadba Župna eta-leta pred zletom se bo vršila teden dm poprej. Točna navodila in izvedbo zupne štafete bo izdelal tehnični odbor ter jih raz nosi aii v presojo okrožjem m društvom Gledati je na čim večjo udeležbo vse-sokolskega zieta v Pragi, predvsem 'J atletiko in igre in tečaj za plavanje. _ O vseh teh tečajih se je vršila stvarna debata. ki je pokazala, da stremi sokolsk > članstvo za čim večjo izpopolnitvijo v tehničnem oziru. Pri slučajnostih se je oglasilo k debati več bratov in sester ki so v lep-h b«sedali izražali svoje misli in prošnje na župn. tehnični odbor, nakar jc brat !iače'r. k ob 13. zaključil izvrstno uspelo sokolsko zborovanji;. Zbor prosvetarjev ljubljanske župe In konferenca dravskih prosvetarjev Danes dopoldne so se sestali f i« Faboru prosvetarji ljubljanske župe. Zboru, k g t je vodil a-gilni župni prosvetar br. Janez Poharc. so prisostvovali poleg članov ŽPO župni starosta br. dr Ptpenbacher tajnik br.' Flegar, župni prosvetar goren^ke so kolske "župe br. Špicar. zastopnik ŽPO novomeške župe br Tratar in starosta So-ko'a I. br. inž. Bcve Br. župni prosvetar je v kratkih potezah podal nekaj misli o Tvršu. naikar se ;e zahvalil za pozdrav br. župni starešma n poudaril v svojem jedrnatem govoru pravo zavednost prosvetarjev, katere danes še te poznajo mnogi-bratje iz prosvetn h odborov edinic te župe. Sledilo je predavanje br. Špicarja iz Raduvlijiee o smernicah sokolskih odrov k;er nacn je delno v šegavem 'n resnem .>t'.'u podal mnogo praktičnih napotkov o tej tako važni vej- sokolskega prosvetnega dela. kateri p* se žal posveča ■><■ vss c emalo pozornost; Upajmo — vsaj tako je kazalo zanimanje poslušalcev — da bodo našle njegove besede odziv in da se bo naposled začelo tudi o tej vej s.Uolske prosvete živahnejše delo. Can ŽPO br. Joso Zidarič je ičrtal drugo važno prosvetno panogo^ v *okol-■»tvu: sokolska lutkovna gledališča, k; tudi še čakajo delavcev v društvih, saj naša mladina potrebuje te vrste duševne hrane -r zabave. ^upni prosvetar br Foharc je n*'o go-/otil o lanskem prosvetnem delu v župi in Smučarji! Prijatelji zimskega športa V kratkem prinesemo največji zvočni film zimskega športa Bela opojnost V glavni vlogi LENE RIEFENSTAHL sol knjižnici, davkov. Razen tega naj bi imele občine pravico stanovanja, ki so prazna nad er mesec, prisilno oddati po primerni najemnini v dotičnem kraju. S temi ukrepi bi st znatno olajšal položaj najemnikov in invalidov sploh, ne da bi bili pri tem hišni po sestniki kakorkoli oškodovani, ker bi se m ta način še bolj uveljavilo načelo svobodn konkurence Zborovaiei so sprejeli obe resoluciji . odobravanjem in izrazili zaupanje doseda njemu odboru s tem, da so soglasno skie nili, naj ostane predsednik g. Matko št> f e še nadalje na čelu invalidov dravske r.a novine. G. štefe se je iskreno zahvalil ju izkazano zaupanje in obljubil, da si bo cd bor tudi v bodoče prizadeval po svojih m o čeh ščititi interese vojnih žrtev. Po izvolit vi delegatov za kongres je g. štefe zaKtju čil lepo uspelo zborovanje s pozivom na vs; invalide, naj se oklenejo svoje organizacije ki bo tem uspešneje lahko zastopala njihove interese, čim več članov jo bo pri ten podpiralo. Popoldne je večja skupina udeležencev priredila Izlet na Falo, kjer so si ogledali tamošnjo elektrarno ža je dovoljenje za polovično vožnjo po želez niči prispelo šele tik pred zaključkom zbe rovanja, tako da mnogi, ki se jim je že mudilo na vlak, niso mogli več izkoristiti t; ugodnosti. V takih primerih, zlasti še, kadar gre za takšen stan, kakor so invalidi, bi bilo vsekakor na mestu, da se dovoljenja izdajo pravočasno. Ljubljanska nedelja i!?. sKega ue Sokol v Šiški ima svoj dom Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški ie dopoldne polagalo bilanco svojega delovanja v preteklem letu. Občni zbor se je vršil ob 10. v restavracijskih prostorih iiotela »Bellevue«. Udeležilo se ga ie prav lepo število članov. Zborovalce je toplo pozdravil predsednik g. Dolinšek. povdarjajoč. da ie današnji cbčni zbor od obstoja društva gotovo najpomembnejši, ker se vrši v znamenju uresničenih stremljenj društva in pod vtisom dejstva, da Dom Sokola v Spodnji Šiški že stoji. Podal je kratko, a pregledno poročilo o delovanju v preteklem letu in izrekel vsemu odboru za njegovo delavnost in požrtvovalnost posebno zahvalo. Zahvalil se je tudi ljubljanski mestni občini za razumevanje potreb Sokola v Šiški in pa kr. banski unravi za velikodušno podporo. Nato je obširneje poročal o dogovoru z mestno občino glede prevzema prostorov za zavetišče s strani mestne občine. Zavetišče za 120 otrok bo oskrboval Sokol, občina pa bo v kompenzacijo vsako leto Sokolu prispevala gotov znesek. Obširno tajniško poročilo je podal brat Javornik. Iz poročila ie razvidno, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu res intenzivno in da bo Sokol Šiška res prav smotreno izvedel naloge, ki si jih je stav:!. Med letom je pristopilo 37. izstopilo 13 članov. Umrli so trije. Ob koncu leta ie znašalo število članstva 22S. Blagajniško poročilo je podal računski vodia g. Kogovšek. Društveno premoženje znaša danes 828.499 Din. O finančnem odseku ie pa poročal g. Slavko Hočevar, o , gradbenem odseku pa g. Jakob -lesih. Zbo- j trajalo do 11. Obširneje bo o j poročal današnji »Slovenski Narod«. - Ljubljana, 31. januarja. Bilo je zadnjega, toda nedelja je bila ta-to sončna in prijazna, da je meščane v tru-nah izvabila na izlete In je bilo fletno po--•sod. čeprav skromnejše kakor kdajkoli. Ni-i nesreč ni bilo prehudih. V soboto zvečer so morali v bolnico pre->eljati 30 letnega Franca Bizjana iz šmart-iega ob Savi. občina Moste, ki ga je neki 'anez Zaic med prepirom sunil z nožem v jlavo in levo roko. Bizjanove poškodbe so irecej hude. Danes pa je reševalni avto od Eekod iz nesta prepeljal v bolnico neznano žensko, ti je bila nezavestna. Popoldne se je sicer •ena nekoliko zavedla, ni pa mogla govoriti, tenda ie neznanka tako nesrečno padla, da u je pretresla možgane. Baje je iz litijski ikolice. Mr. ph. Branko Hus ' V ljubljanski bolnici je podlegel pljučnici g. mr. ph. Branko Hus. Cisto nepričakovana vest o njegovi nenadni smrti je globoko oretresla široko družbo tovarišev m prijateljev, ki jih je imel posebno veliko v Ijob-ijanskih športnih krogih. Pokojnik se ]c noslovil od življenja v najlepši moški dobi, star šele 32 let Gimnazijo je študiral v Ljubljani, farmacijo pa v Zagrebu, nakar ie vršil službo v treh odličnih Ijuhljanskih lekarnah. V športu se je do nedavnih let agilno udejstvoval kot vzoren nogtmetni ■=odnik. Odlikoval ga je krememt značaj, mirna natura in brezprimerna {»o^tenost. Zapušča vdovo in otroka. Pogreb mnogo prerar.o umrlega moža bo v torek ob pol 15. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. žalujočim izrekamo iskreno sožalje a pokojniku bo ohranjen najčastnejši spomin. Slava Dravske pekarske čete Krstne slave naše vojske imajo med ljubljanskim občinstvom žc Mrok krog speštovakev, ki pravilno cenijo prelepi stari pravoslavni običaj in se radevolje poslužijo prilike, da ob vzorni gostoljubnost: prež:vijo par uric v dobri tovarišiji z vrlimi oficirji in vojniki. še prav posebnih simpatij je deležna Dravska pekarska četa. ki domuje v območju inten-dantskega skladišča onstran mosta nri Mostah. Ta vsestransko uvaževsna edini-ca naše divizije slavi svojo slavo na dan sv. Atanazija. Letos je slava padla ravno na nedeljo in zato je bilo današnje praznovanje rri Dravski oekarski četi Se tembolj slovesno in živahni. Povabilu komandirja g. poročnik i Zr.riše Tiankcviča so se odzvali zastonniki ban-ske uprave, županst ordinarijata, od kov pa so bili navzoči divizijski komandant g. eeneral Bogoluib Ilič v spremstvu ordonančnen časnika kanetana Sto.nov;-viča. poveljnik 4>. r>p. polkovnik ( vene načelnik intendanture podpolkovnik 11-vert, dalje pocin likovnika .L r"ov e od vojnega okrožja in Mn^ko N:!-",lič od 4i pn. ter številni povabljenci. OVed rezanja kolača je opravil c. protoiers' B »dimi r, nokar ie komandir oore-nik Banko- v Carigradu postal škof Bil je bogat mež in je vse svoje premoženje razdel i med siromake na ta način, da ;ih je prehranjeval s kruhom. V vseh krajih svojega širokega pod-očja je postavil peke in dei:! vsakdanj kruh siromakom. Tako je rešil cele pokrajine in zato zasluži na:o zahvalo. Pekarska četa je mala. toda važna edi-nica vojske. O-obito v vojnem času je preskrba z dobrim in okusnem hlebom^ nrav delikatna in težavna, ker je od prebrane borcev silno odvisna njegova sposobnost za vome napore Ko vam čestitam današnjo slavo, se nadejam da se boste tudi -"i kakor vaši starejši predniki izk-izali dostojni veličine nagega kralia in domovine. Vzkliku na čist vrhovnemu novelin ku so se vsi pridružil-, nakar so bin gostje prav go^pos!'niK.e je besedami: K-ikor pri v?.nk.i družini obstojajo tu« med vami vojniki gotovi običaji, med ka tcrc spada k"s+ni slava kot snom-n na tir« ep;mi li dni, 1 vere. ske čete -v so n a -. ': pr-u'^di spreieli krši Danes rroshvljajo v?e nnše rekar Atanaz:ia. ki je za časa lakote rovanje i tiiem tt dal za Tvrševo let > mnogo pnuiernui na-vetov drustvenin prosvetar jem. J« b) rv. š. o leto 5: » dostojmeje proslavi'eno v vsej ljubijansk. župi Podal je v ovojem referatu tudi minimalni prosvetni program, ki ga morajo vsa društva župe brezpogojno "izvršiti Dotakni1 se je vseh perečih prosvetnih sokolskih vprašanj, posebno eo-koVJkoga ti.-ka, ki je prav v tej žup- precej slabo razširjen. Zato bodo morali društveni prosvetarji na tem polju pač več storiti kakor dosej. Iz delovnega programa ŽPO v Tyrševem sokolskem sletu posnemamo, da sta v načrtu tečaj prosvetnih delavcev in administrativni tečaj sokolskih društvenih funkcionarjev. Po izčrpnih referatih o sokofekem prosvetnem d«4u ie sledila zanimiva debata zlanti o prirejanju iger Sprožila se je mi-o centralni garderobi m strokovni tflede česar se bo stopilo v stik Otrok je pc nesreči ustrelil otreka Brežice, 31. januarja. | V Bukcšku, ki je vas in občina blizu ; Brežic, se je zgodila te dni huda nesreča. Držiča Valentina devetletni in Počka štirinajstletni si c sta pri donašanju sena v hlev iztaknila v senu skrito nabasano puško. Ne da bi komu kaj povedala o najdbi, sta šla na pod. kjer ita izkušala sprožiti petelina, a patrona se ni užgala, ker se je na vžigalniku že nabral sloj rje. Ko pa je ta odpadla, je puška za grmela in zadet v glavo se je mlajši fantek zgrudil na tla ter v kratkem času izdihni' dena je preiskava Uve- Elitni kino Matica PRIDE! z ZKD. Tudi se je ponovno pokren-ila akcija za sodelovanje ŽPO z ZKD in se je poudarilo, da naj se včlanijo vsa društva v to eminentno napredno prosvetno centralo kolSkor jih tega še m 6tori'o So-pom-oč bo pač le v korist ljudski^ prosveti. Zato vsa sokofeka društva v Zi^D' I i vse debate je bilo razvidno, da je de-la in delavcev dovolj. Zato emo uver-jeni, da bodo društveni prosvetarji res reorganizirali, odnosno poživili svoje delo v društvih, da bomo dostojno končali Tvrševo leto. Uspeli zbor je zaključil prosvetar br. Poharc s pozivom na čim intenzivnejše prosvetno delo v župi. Popou-lne ob 13. se je vršila skupna konferenca vseh župnih prosvetarjev dravske banovine, na kateTi se je razpravljalo o enotni organizaciji Tvrševih pro3'av v marcu, o sek o 14; em tisku, o uvedbi slovenskih seikolskih radijskih predavanj in o drugih prosvetnih vprašanjih. Tako je bila današnja sokolska prosvetna nedelja važen dan v zbližanju sokolskih prosvetnih delavcev ki je dal tnno-«o novih smernic našm prosvetanjem. DREVI VSI NA PLANINSKI PLES NA TABORU DREVI VSI NA PLANINSKI PLES NA TABORU Šahovska zmaga Maribora nad Gradcem Maribor. 31. januarja. Šahovski klub v Mariboru je za danes povabil štajerskega klubskega prvaka, šahovsko sekcijo H a k o a h iz Gradca v Maribor. Boroa se je pričela ob 10. dopoldne. Prof Favaj ki je fungiral kot vodja tekme, je s primernim govorom otvoril plemenito borbo, zahvalil pa se mu je načelnik šahovske sekcije Hakoah g. VVeiss, ki je predal klubu spominsko zastavico v modrobelib barvah. Kot zastopnik vojske ;ie tU navzoč g. polkovnik Radovanovič. Zanimanje občinstva se je osredotočilo okoli prve mize, kjer sta igrala moj?ter Pire in madžarsk- prvak Lilienthal. Pire je otvoril kot beli indijsko igro in jo je igral skoro do polovice kakor lani v Stu-bmu, kjer ga je takrat Lilienthal premagal. Toda v sredi ko je sta! že na boljšem, ni izkoristil prednosti, ki jo je že imel. Igra se je začela zavlačevati v remis, ki ga je naposled Pire ponudil in Lilienthal sprejel. Pri drugi mizi sta igral? Poljanec in O. Rosenrauch Ta je partijo po 48 potezah tudi dobil Pr? tretji mizi je igra1 Kramer proti Reiohm^nu T* ^a ^e bf-la najslabša zaradi indisponiranosti Reichmanna. ki je izgubil že po IS. potezi. Nadalje je Stupan premagal Oskarja Weissa v 38. potezi. Ostanek pa Rosen-raucha Josipa v 40 potezi Konič ie premagal Samuela Weissa v 32. potezi. Ta igra je bila poleg igre Pirca in Lilienthal najzanimivejša. Na poslednji mizi je Mešiček izgubil proti Birmami. Maribor je torej zmagal nad Gradcem v razmerju 4 in pol proti 2 in pol in s. tem pokazal visoko stopnjo igre S-tem ie na novo utrdil sloves, ki ga uživa v šahovskem svetu. Zbor mariborskih hišnih posestnikov Maribor, 31. jan. Danes dopoldne je Imelo Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v dvoran; hotela Orla« redni občni zbor. ki se ga ie udeležilo lepo število hišnih posestnikov. Predsednik g. Meglic je po^al poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo je posvečalo vso pozornost današnjim razmeram in tako izvedlo marsikaj za dobro hišnih posestnikov. Storilo "je vse, da se obdavčenje obdrži na dosedanji višini, če sc že ne omili. Društvo je sodelovalo na anketah raznih gospodarskih organizac:;. da se ukine kuluk, ki je za nas nepr kladna dajatev. Predsednik sporočil da je baa-dc-lno upošte- sprevodom mask ob 22. Mask je bilo okrog 100, nekaj prav lepih in originalnih, največ pa že običajnih. Sprevod je aranžiral plesni mojster g. Jenko in bil je res lep pogled na pestro množico, ki je vrveJa med prelivajočo se svetlobo žarometov. Prvo na-grado ie prejela ga. dr. Enderjeva iz Koii-č°vega Dri Domžalah: njena maska je predstavljala kačo. — Drugo nagrado pa je njen nenavadni dekolte. Drugo nagrado je prejela gdč. Truda Petelinčeva iz Ljubljane, tretjo pa dve dami, adjustirani kot paža. Na karnevalu je bilo zelo živahno, občinstvo se je prav tiobro zabavalo. Prireditelji so točili tu a i izvrstno kapljico, bifeji so bili založeni z najboljšimi dobrotami, ki jih premore restavracija Slon . v baru so pa tudi najbolj razvajeni prišli na svoj račun. obrazložil predloge zastopnikov iz dravske banovine in stališče, ki so ga zavzeli hišni posestniki. Hišni posestnik' so proti vsaki Hmearni določitvi stanovanjskih najemnin in je po njihovem mnenju vsako tako-dolo-zajvomi nemogoče. Edino mogoč med najemniki in hiš-Zborovanje je zaključil 1.'. ure. canje po je. prost sporazum nimi posesti predsednik okh Objave ska uprava v zadnjem času vala spomenice raznih društev kakor tudi resolucijo Društva hišnih posestnikov ter znižala kuluk od 3 na 2 enoti, kar znaša v celoti polovico. Društvo je interveniram na odločilnem mestu, da se tudi dajatev za cestne doklade ukine. Glede vzdrzevanja občinskih cest ie društvo pokremlo potrebne korake in prav tako glede obdavčenja prekoparitetnih najemnin, ki n; v mtenc,-iah gospodarskih krogov, ker bi po mnenju hišnih posestnikov nova davščina le poslabšala današnie stališče najemnikov.- Na-dalie te ugotovil, da je bilo delovanje društva zelo živahno m da se je zanimanje za društvo povečalo. Izrazil je željo, da bi pr-stopili v društvo vsi hišni posestniki da bi tako društvo lahko zastopalo res celotno hišno posest v Mariboru. Predsednik Je predočil zborovaicem tudi naloge, ki čakajo društveni odbor v tekočem letu. Prva se tiče dimnikarske tarife, proti kateri se pritožujejo mnogi hišni posestniki, odkar je vse mesto razdeljeno na tri rejone. Ugotovi! je. da bi bilo potrebno, da se. h'šm posestniki sporazumejo z dimnikarskimi mojstri in da se tarifa času primerno zniža. Tajniško poročilo je poda! g Merčun. Društvo šteje ^"20 članov V preteklem letu je imelo 22 odborovih sej. O blagajniškem staniu je poroča1 blagajirk g. dr. Marin. Društveno premoženje znaša ob koncu poslovnega leta 89.701 Din. Sprejet je bil predlog, da ostane v bodočem letu ista članarina kakor doslej. Sledile so volitve in je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji odbor: predsednik Meglic, podpredsednik Saks. blagajnik dr. Marin, tainik Merčun. za odbornika pa ie bil izvolieH namenu inž." Kukovca odvetnik dr. Ferdo Lašič. Po volitvah ie s'edi'o poročilo o stanovanjski anketi v Beogradu. O poteku ankete je poročal predsednik g. Meglic, ki je > \ ašit Prihoda je prvič konvertiral r Ljubljani pred 5" leti. Takrat je imel v dvorani Uniona tako ogromen obisk, kakor -a še ni zlena imel kak nastopajoči umetnik v Ljubljani. Publika in kritika sta bili enodušni v sodbi, da ie Vaša Prihoda umetnik po volji božji, kateremu done gosli tako čudovito lepo kakor malokomu. Prihoda je velik v tehničnem pogledu: vse tu-'i največje in najhujše Pasaže obvlada z nepopisno lahkoto, prav tako dovršeno pa izvaja tudi vsa čustvena mesta posameznih del. ki so na sporedu. Opozarjamo, da se vstopnice že dobe v Matični knjigarni. Cene so običajne .koncertne, prav nič povišane. Sedeži' od ?0 Din navzdol. j \d »Triglav«. Družabni večer z običajnim programom bo drevi v salonu Mencingerjeve gostilne na šmartinski cisti. ciani, zlasti gg. starešine vljudno vabljeni. , „ . , Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral na praznik 2. februarja v Narodnem" domu (vhod z Bleiweisove ceste > >;Zakleto zrcalo«, pravljično igro v štirih dejanjih. Začetek točno ob 16 Taiiberjevo gostovanje podaljšano. Včerajšnja matineja ZKD je privabila množično navdušenih prijateljev lepega petja, da je bila dvorana Elitnega kina Matice do kraja zasedena Ker je moralo zaradi razprodane predstave mnogo ljudi oditi brez vstopnic, bo predvijala ZKD prekrasno Leliarjeve opereto »Dežele smehljaja« še danes ob 14.15 in jutri na praznik ob 11 dopoldne. K tema zadnjima predstavama operete »Dežela smehljaja :< vabimo vse, ki hočejo imeti užitek pri krasnem petju najboljšega nemškega tenorista Riebarda Tauberia. Cene vstopn -cam so najnižje, da si lahko tud' na«irši Vvo Qf- r\cr io/jp-^r. .'/vrfltnn rimsko opereto. Pri bolpznih f.ol^a in ieter. žolčnib kamnih. zlatici uravna naravna v Franc Jože-fova« grenčica prebavo na nravnost pooo-len način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s sFranc Jožefovo« vodo posebno dobro. če.jo mešamo s toplo vodo. izpiiemo zjutraj na tešč želodec. Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. fflilnnolrn ) ŽIVLIENJE IN SVET« > JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 1. februarja 1932 Sočani škofu Dobrili Komenioracija ob SO letnici smrti velikega svečenika Ljubljana. 31 januarja. Vsestransko agilno društvo Soča, v katerem se udeistvujejo tudi naši številni fstrani, ie priredilo sn-či v svojih društvenih prostorih v restavracfji p-; Levu izredno len in svečan večer v počastitev spomina 50-1etn'ce smrti velikega prepo-roditelja Istre, škofa Jurija Dobrile. Pred pričetkom programa je agilni odbor no d vodstvom g. Sfiligoja s pomočjo «e. Klsi-vorove okrasil dvorano in govorniška oder z zeleniem. zada i na steni pa je bila nameščena slika vel kega mo/a, katerega sr>'inninu je h'! posvečen večer. fi'an" so -nrihaial v velikem številu in ie bila dvorana /e pred nričetkom nabito nolna Večer ie otvoril z uvodno besed«' žn-m ljubljanski in nredsednik Soče g dr. Dinko P u c. na«1ašui'~č. da noben narod n* svetu ne bi hi velik če b: s? h? nje^a roc tr veliki možje ljudstvo ^e ne velika r; m i tako :ntenziv-v, za veh k a v o rt'vi-rja. zato morajo vstati posameznik" ki s svoiim delom ;n «vetl;m zgledom ka/°io narodu p 't in «-i dvi're i.^ - varili bodočnost a'i r*a v-aj dvižnih' iz mrtvila "' 'k ie hi) tudi v: 1 Iu " i Dobri!'. tako za !sfran» kakor 7Slovence — kl:ear našepa naroda, svetnik 'z "'.ulstva. katerega s no mm bo v na-.? ii dn-šab večno slaven in čestit. P.i teb uvodnih b"«ed-iS nr<"^ednika. ki c r, v <>■■<' i ? e ' ivrnim od°bra vanmm. /me •tet .t S.. ■ ^-f n nr« Most M4i gsoTVMPčna k^niia } n- nliivo »S'«v>... n *'.r..t "... idek'am"- ..MOHm-O Ts^ran"«-Na govorniški oder je stopil glavni go- vornik g. prof. Josip B a č i č. ki je zasnoval daljše predavanje o :kofu Dobrili. Podal ie izčrpno niegov življeniep;s in omenjal naravnost ganljive dngodbice iz njegovih otroških ;n dijaških let. pa tudi iz pozneišega živlienia. Dobrihjva mati se kot dekle spočef-a n- marala poročiti z ženinom Ivanom. Toda — pravi legenda — prerok« vano ji je b;'o. da bo rodila sina. ki bo nosfl svečenik Prerokovanje se je obistiniio Že kot prav mal študent je Intel Juri i postati svečenik, čeprav je študiral tedaj v r.aimizerne;ših prilikah Iz domače vasi se je neš odpravil v Karlove e. kjer i hi snreiet v konvikt frančiškanov. odkoder j" nato odšel nadalievat .š*-udi;e v Gorico. Takrat le stanoval pr; obiteio Pajerievi. k'er je b:l tudi inštruktor X« vo mašo ie ncl v Tl.njanu, kjer se zKrn! p reda; ogromno n^o^a iz Istre Govornik ie nato opisal Dobri! o vo na-i'a!jnio kari;ero. v kater' n1' nikoli poza-b;! svojega b^dne**'' naroda, katerega pro-b'id:te!» :n dobrotnik ie b;l vedno, zaradi česa- ra narod tudi nikoli ne bo mogel por ->bit\ Po učinkovitem prpd,lvanin prof. Račiču j - dfki-imiral g. Fm-do n°l-.?k pr^v temne-r^mentno, a t"di občntpno Grudnove ».MlnTje« in »Viziie«. Na nadalinjem snoredu so bile še deklamaciie Luceta /o-inla: »Lovorika t>" grob možu«. Iva »K1e":'o«i fcr Ro-:<=a Rož'ca, ki je >rednaša' Grnonikove ■»Pesmi starega begunca« Zaključni govor ie ■me! podpredsednik g. Ivo S-ncin, ki 'e oni=-'l de^vaive škofa Jurija Dobrile kot politika. Po vsem tem. zares lenem nmurnmu se ie v dvorani razvila prijetna domača zabava. JL .i TI Razgovor s Slavlsom Barto, sedobnlm Herkialom Celje, 31. januarja. J stekla pred štirimi desetletji zibelka naj->;<:avk: so me vodili v ljubko močnejšemu iugoslovenskemu državljanu ' Slavku Bartl. Že v rani mladosti ga je življenje zaneslo v Zagreb, kjer ie poslej preživel več:no svojih let. Se v času svetovne vojne ie obolel na revmatizmu, ki se ga je v zadnjih letih poskušal rešiti v najrazličnejših evropskih toplicah in zdraviliščih, med drugim večkrat v Pištanih. v Badnu pri Dunaju, v Abannu v Italiji in drugod. Toda nikjer ni dosegel zadovoljivega uspeha. V oktobru lani pa je poskusil srečo še v Laškem, kjer se ie njegovo zdravstveno stanje močno popravilo. Zato ga je njegov luksuzni avtomobil pred dnevi zopet pripeljal za nekaj tednov v laško Radio-thermo Svetovnemu šampijonu Barti so posvečali vsi veliki evropski pa tudi ostali svetovni listi na vseh njegovih uspešnih turnejah dolge, zelo simpatično pisane članke, proglašajoč ga za najmočnejšega človeka sveta. Še danes v svetu niso utihnili raz-1 govori o Bartinih skoro neverjetnih pro-!■ rtnkoiiaii L-o zadrži s svoiima mišičastiiria rt- mestece ob bistr; Savinji. Novo -Mii rane mestne ceste v Laškem :a tujca prav ugoden vtis. kar škotin naraščanju tujskega pro--sr: seveda \ radio-iermalnem Zh, Oglasil sem se tudi v en in s! ogledal notranjo ure-■opališkega poslopja. Kljub torej daleč Izve-n sezone, zmeroma zelo živahno o gostov predstavljajo ki zdravijo v učinko-■ pil vodi svoje bolne v m r: revmatizmi. ishi-eevšečnosti. Ob zvokih > prijateljem okusno M'bi kopališke restavra- ci o r' meta kopa IS kopališč d tev 1 l z ntskemt! v'ada v zgr;...' r: •* z pol c ž en i e. 7. arovanci i )L Z11 radio-akvti\ • . k' muč '< ge take ravhava ri'an'š; z:.sedeta mizo po eg naui dv: dva no- razpraViajoča med s^boj v glas-donečl zagrebšči"!. Takoj je vzbudil I jo pozornost krenkejši. ki človeku že na •• pogled imponira zaradi svoje orjaške, a žito atletske postave in energičnega, pa :b temu zelo simpatičnega obraza. Pod iko pristriženimi, ogljeno črnimi brki se „,•>!.•: :•) govoru zajeste be'i, zavui-nr;re /' h:e. ;z">od š:rokega čela pa faio temne, tmdeznive oč:. razodevajoče umnost m poštenje svojega junaškega iko; aiiln: j dukcijaii, ko zadrži s svof rokama, prosto stoječ sredi aerodroma, dvoje velikih, v nasprotne smeri s polnim plinom vozečih potniških letal, katerih motorji delujejo s -150 konjskimi silami. Ali pa: ko izstreli iz svojih ust, držeč jo s samimi zobmi, veliko, 350 g težko ekrazitno pa-trono napolnjeno z 250 grami razstreliva in vzdrži pri tem. ne da bi se premaknil, štiri-desetkratni odbojni pritisk običajne Man-iicherjeve vojaške puške. Ob priliki zadnjega obiska v Berlinu so zdravn:ki na tamkajšnji kliniki izmerili njegov zobni pritisk, ki znaša 150 kg. dočim doseže krepak, normalno raščen Človek kvečjemu 40 do 52 kg pritiska. ______ _______ , G. Barta se je udeležil kot dobrovoljec Veg- tovar:š pa zastopnik j v balkanski vojni v črnogorskih vrstah hu-•etovne ;ndustrije v belem j ^ih bojev proti Turkom in bil štirikrat ra- /..aže. da se moj prijatelj ni rec dobro poznata. Precej dolgo že nista v .le a in zato najdemo pri mno-pr:srči!ih obojestranskih vprašani ko-■ i:: i iko, da se seznanimo. Starejši, at--ost :e znar.: jugoslovenski junak, t v v>em mednarodnem športnem živ-u uajmnčneiši človek sedanjost5: Barta" " e velike .. ebu. Za skupno tr zo se kmalu razvije ien pogovor, ki ga sem in tja prikinja-s požirki žlahtne domače kapljice. ' radovednost g. Barta v vsakem p »gledu ljubeznivo, z največjo ustužnostjo :streže. V debri četrtinki ure že skoro prijateljskega kramljanja mi je v glavnih - , znano njegovo 40!etno pestro živ-' - e. k' ga je ob nadnaravni telesni moči, z.;ledu di-ševnl energiji in dolgoletnem si-stematč-iem treningu postavilo v ospredje žvahnega zanimanja vsega sodobnega športnega sveta. V prijaznem .1 aser.ovcn sredi Slavonije je in sicer v težki atletiki. Dobro znani so še njegovi boksarski nastopi. Pozneje pa je Barta izgubil veselje do tega težkega, ne preveč nežnega športa in pr.čel razmišljat5 o drugem načinu razvijanja svoje izredne moči. Leta 1920. je priče! s privitfii poskusi izstreljevanja ekrazitmh patron izmed zob. V začetku je uporabljal le po 7 gramov razstreliva, pozneje pa vedno več. dokler rn dosege! količine 250 gramov. To je bilo leta 1925. v Badnu pri Dunaju. V štiriletnem treniranju je izstrelil okrog 1300 takih patron. Popoln uspeli so dosegi« njegove poznejše turneje po Avstriji, Nemčiji in Franciji. Letos pa ga bo povedla pot v Severno in Južno Ameriko in od tam na Japonsko. V Jugoslaviji je nastopil tudi v Beogradu v korist BSK in to z obema omenjenimi produkcijama. Pri izstrelu patrone mu je držal neki vojak na tilniku ostro brušeno sabljo, toda Barta ni kljub silnemu odboju ob eksploziji z vratom niti zadel ob ostrino sablje. Naslednjega dne je zadržal na zemunskem -aerodromu ob prisotnosti letalskih oficirjev in številnih generalov dvoje potniških letal s po 450 ks celih 300 sekund, ne da bi se mogli ganiti, dasiravno sta motorja delovala s polnim plinom. Kak silen napor je to bil, si lahko mislimo, če vpoštevano, da napravi vsak motor pr. tem po 1800 okretov na minuto in predstavlja pri tem silo potega po 850 kg. t no patrono ie istotam izstrelil med ušesa divjega konja, na katerem je sedel, zaradi česar ie konj popolnoma podivjal. Barta se je izkazal tudi kot izboren jahač in ie dir-iaiočega konja z enim samim stiskom s krepkimi koleni ustavil v trenutku. Pred' nastopom svojega javnega športnega udejstvovanja je bil Barta v Zagrebu tovarnar šampanjca, imel pa je tudi znani kino Music-hall. Ko pa se je odločil za veliko evropsko turnejo, je oboje opustil m prodal. Nekai tednov bo letos prebil Barta tudi na francoski rivijeri. Naš junak dneva ie še vedno samec, in sicer prav čeden, iiubezniv samec, lepo pet;čen in pa navajen solidnega 'življenja. Hrano uživa večinoma le vegetarijansko, kolikor pač more, pri tem pa visoko ceni kozarček dobrega kranjskega cvička. S sprejemom od strani kopališke uprave in zdravnikov v Laškem jc nad vse zadoyolien in ne more prehvaliti njihove ljubeznivosti. Skoda, da no moremo videti njegovih produkcij tudi pri nas. Ker sem v" pogovoru' neopazno zamud:, svoj vlak, me je ljubeznivi g. Barta s svo-iim Studebackerjem, elegantno limuzino, v nekaj minutah potegnil v Celje z obljubo, da bo prišel v ponedeljek 1. februarja tudi on med naše celjske obrtnike na XH1. obrtniški ples v Narodnem domu Danes ob 20. uri VSI V „UNI©N" na železničarski ples Zbor ljubljanske podružnice SGRJ Ljubljana, 31. januarja. V Delavski zbornici se je danes dopoldne vršil lepo obiskan zbor 'jubilante podružnice Saveza grafičkih radnika Jugoslavije. ki je bi! posebno važen »ato. ker je imel na dnevnem redu predloge za *a-vez.ni kongres 15. februarja v Zagrebu. Zato je tudi bila udeksfJba polnoštev^na. Članstvo je sprejelo poročila upravne.ga odbora, tarifne komisije iti nadzornega odbora brez debate na znanje in jih odobri' o. Pri voilifcvah je bilo predlaganih mnogo kandidatnih '.d«t. Po dolgi debati ie bila naposled izvoljen« komisija. Ivi je sestavila novo kandidatno listo, katero s d spre- njih mesecih -silno nara-V.a in dosegla žc 10 odstotkov vsega podružničnega i an-a. ti.ko da bo morala organizacija začeti iskati rešitev te težke brezposelno-u tudi > pi.močjo tarifne politike ki i i zlasti primerno regulira dotok naraščaja Izdatki za brezposelne so zahtevali 213:»"'.! Din. invalidski- podpore pa preko 4 'o.OiJO D m. \'~r»:j za vse podp >re je znašala an-ko leto skoro en mvHion Din Podružnica šte-e danes 97ft članov in ie v dmvsle l.ano-v i r, ■ ' organiziranih v.seh 100 odstotkov grafičnega deSav^rva Pre i dvema letoma re pričela podružnica zbirati vdovski fond ki ma danes 208.350 D n gotovine Pr ^eh letih obstoja tega fonda, torej v e*u 1°'3., prične podružnica z Izp aecvani -m "dov-skih podpor. \" lanskem letu ie imela organizacij re-š:f več važnih zadev med njimi knigo-veško mezd'o c;b-'nje. zaradi Katerega ^ r»riš*-r» do enote ! m-ke -stavke v fu"o=!o- ujen. V svetovni vojni pa se je bori! Barta letalec v avstrijski armadi in je bil po štirikratni ranitvi 1915 odpuščen kot invalid v civilno življenje. Vendar pa je ostal na njem kot bivšem srbskem dobrovoljcu sum politične nezanesljivosti, ki mu je prinesla rad štirimesečno internacijo v Nov-ski. Se danes nosi g. Barta v svojem telesu več velikih šrapnelskih in puškinih krogel, od katerih mu leži ena skoro v višini srca. Po vsem telesu se vrste večje in manjše brazgotine davno zaraslih vojnih ran. Kot vnet športnik se je priče! Barta z uspehom uveljavljati že v svojem 18. letu. kot »i; I L' ' V1.MV. . .. - ... , zborovalci skoro oglasno. Za pre Jacque? Cezembr« Kralj železniških razbojnikov Od nekdaj sem imel na potovanju nedol-, i slabost, da sem opazoval svoje nezna-sosede, seveda z vso potrebno obzirno-V zabavo mi je. ko poskušam uganiti, • utegnejo biti. kakšno vlogo igrajo na •u itd. itd. Ta je igra kakor katera in čas vam mine ob njej. re da bi bil ta kazai. sem proučeval upno dvojico. Zdela se mi nista ne av-•i)*ka ne angleška. temveč ameriška. !nr je človek dolgo koiovratil po belem -u pozna ljudi po kaki malenkosti. Ki površni opazovalec ne vidi m ki običajne vara Mož ie imel takšno barvito : i, svetle mornarske oči, k; za vselej načuiejo človeka, pa naj si bo katere->li narodnosti. V njem je bil takšen mir . tako dostojanstvo, ki očituje načelm.Ka. "tez dvoma častnik, ženica, očividno jako ► na, je kazal« tisto sijajno polt, ki je de-i-k krasnih Američank. Hitro po svatbi t a se morala vkrcati v San Frančišku, da bi napravila dolgo vožnjo po Oceaniji. Ko sem pokadil svojo pipo sem se vrnil na svoj prostor v predelku. Pravkar srno zapustili Gympie in z veliko brzino nrdrali proti Marvborcughu. Menda sem bil nekoliko zadremal v zibajočem gibanju vlaka, ko sem nenadno zaslišal vpitje poleg sebe. Hkratu me je krepka pest stresla iz moje otopelosti. »Na pomoč! gospod, na p>omoč!« Bil je častiti svečenik Bil je bled in pre-pal. Roke so mu trepetale. »Za Boga svetega!« sem kliknil, »kaj pa vam je?« »Ako razpolagate s samokresom.« je rekel z medlim glasom in vsa njegova oseba je pričala o najhujšem strahu, »imate priliko, da ga uporabite.« »No. kaj pa je ? . ■. Govorite.« sem ponavljal. videč kako malo hladnokrvnosti kaže vrli mož. »Tu. . tu .. . moja soseda: mož m žena... tatova, gospod. Sedajle me obirata. Pojdite brž. Jaz pa potegnem zasilno zavoro.« Imel sem pri sebi revolver, kakor treba. V dveh sekundah sem. bil v hodniku pred vrati predelka, ki ga je bil pravkar ostavil nesrečni c!ergyman. Dvojico sem opazil, ko sta stoje brskala po potni torbi. Po torbi ubogega pastorja, to se razume. Moj domnevni častnik in njegova zala družica sta bila le prostaška dolgoprstni-ka. »Roke kvišku!« sem zagrmel. žena je plaho jekaila. Mož se je-osupel okrenil in v očeh se mu je zabliskalo. vendar si nisem mogel kaj, da ne bi občudoval njegove mirnosti. »Ni slabo narejeno.« se je oglasil. jAm-J pak nikar napraviti neumnosti da bi stre-1 ljali. Dal vam bom svojo listnico, vendar dela z urejevanjem notranjega poslovanja. Eno najvažnejših nalog pa je bila dograditev Djma grafikov ki je bil oktobra :ns „eca dograjen tn izročen svojemu namenu Z irnpozantno zgradbo na porta^u Ljubljane ki' predstavlja lepo vrednost si je grafično delavstvo postavilo temelj z* rada! m je plodno delo m -si je uf-tvarti«« obenem viden idiaz -svoj? not rame orga-nizatoriSne sile, k- bo gotovo -sposobna ustvariti ostale lepe zamisli, ki i:h .r- pod-črtavalo članstvo na občnem zboru da naj si grafično delavstvo ustanov- okrevališče v kakem kram Gorenjske in počitniški dom ob morju. Želmo. da grafično delavstvo -oreenin tudi te misli, ki si jih je postavilo za program daljše bodočnosti. ples Grafike vansk pog: ■'■> t - - V'1 TO O<•'.';' n;zae:" i je U"elavala na pustno soboto V KAZINI Razstavljena so dobro ocenjena vina in sadje Konjice. 31. januarja. V lično okrašeni- veliki dvorani Okrajne hranilnice je bila danes o:\orjena vinska razstava v zvezi z vin.kim sejmom. v Včeraj dopoldne je kemisija, uSotoieca iz banskega svetnika g. inž. Iva Zup^niča. g. Glaze:va J Ska. upravitelja trsnice :n ure\esniee v Kapeli g. Iva Rreganta klc-tarskega rnetru k to rja vinarske šale v Mariboru in g. Nemca Ivana. 6 reške.g a kmevj-skega referenta v Konjicah, u-en^a za "dz-stavo pripravljena vina. Razstav!jaleev jc 40. razstavljenih je 70 vrst vina in «deer sej to vina iz Skale. Suhado'a, \ ebkega Lipogiava, Žič, Podgorja. Cresaiic, Sp ia-liča. Zbelovsike gorce in Oplotmee. -z v~st vina je dobilo odlično occno. 10 prav dobro oceno. 12 dobro oce.no, vse druge vrste pa zadostno. V splošnem ocena daleko pre; e-ga prieaMovan.le. Rezultat kaže. da so vinogradniki Lireza Konjice napravi i_ "a >-d-nje v nske razstave, ki se je vršila pred dvema letoma ogromen napredd^ v v n urjenju in kletar.ienju. Vsak razstavljale«" dobi rezultat komisijske ocene v pUmenem . o-rooilu. Oficijelna otvorkev vinske razetave se je vršila danes ob 9. uri v prisotno.,ti odposlanca bana, g. bansikega svetnika Trste-njaka Karla, častnega pred=edn:'--a razstave ■i. ban o vinskega svetnika Jereba Rada. narodnega poslanca Gaj^a Karla ter ztstrn-nikov" krajevnih oblastev in uradov. Predsednik prireditvenuga odbora o teren Vv Lnd'ischgriitzovega veJeposcstva g. Zcovc Joža je ugotovil.* da je vse za otvortev razstave pripravljeno in preuri g. notarja Jereba, da prevzame častno predsedstvo. Banovinski svetnik g. Jereb Rado 'C pozdravil navzoče odposlance in podal rato bc«-edo odposlancu g. bana, fci jc častita! odboru k vestno pripravljeni razstavi, omeni! njen pomen in izrazil vcsc,:e nad rezultatom komisirske ocenitve. Nato pa jr v imenu g. ba.r.a otvoril prireditev. Sreski kmetijski referent g. Ivan Nemcc je še kratico stavil svoje prlnunbe h Komisijski ocenitvi in poudaril napa.ee, -;i jih je komrsija dognala pri ocenitvi vin iz konjiškega src/a; te naj boao šola -a.ore vinogradnik«', ki še vedno ne polagajo dovolj skrbi in pažnje na vinarienje in kleta-rjenje. Lahko se pa tudi glede naprecKa vinogradništva v r-rezu v teku zadnjih dveh let." da morejo konjSLa vina mirno kon-fcu.rirati z osta*im vinskim pride'k'm v banovini. Po oficljflintm delu prireditve se je takoj napolnila dvorana in se je pričela yin-fka nokušnja. Razstavljana so našle dni a vina:^muškat, silvancc, beli burgunclee. loški rizling, tra.ml.ncc. moelavec. modri bur- gundec. modra frankinja, ru!an,o:c ter razna mešana črna in bela vina vse te. vn»te letnikov 1929. 1930 in največ 1931. Razstavni prostori so praktično in 'fčno oprem'ieni.. \Vtnarstvo dr. \V indiseh-griitzovega veleposestva je posvetno vso Tkrb okusni okrasitvi prostorov. Vzpcrediv | z vin. ico razstavo so razstavljene 'udi razne vrste leno sortiranega sadjr konjiške-kega sreza. 'Obi-lcovaKevo oko r-c prijetno razveseljuje na krasnih kardinalih razwh vrstah renetk. bob ovca. karmelitark ko-s.naeev, kanadk. mošančk in londonskega pelinga. Tvrdka Josip Vid^nšek iz M^.r'bo-ra je" razstavila v prostorih razno kleto-Tsko m sadjarsko orodje tovarne »Kovine«, vse domačega izvora, in si naj vsak otti-lcova-lec, ki želi napredka v vinogradništvu, c g! 2 da to orodje. _ Vsem interesentom, zlasti vinskim Kupcem in našim gostilničarjem, ki hočejo nudili odjemalcem aM gostom prvovrstno, pri-.'no domačo in ceneno kapljico, pr,po roer.mo, da si nemudoma ogledajo razstavo. ki traea tud: še na Svečnieo. Prireditvi sami pa želimo mnogo uspeha. v „UNIONUM- 1. FEBRUARJA 103-2. jen --- ------ sediniika organizacije so izvolili g. Drago-ti-na Kosma, ki je poleg te funkcije obdržal tudi prejšnji funkciji tajnika tarifne komisije in člana centralne uprave. Poleg tega je bil g. Kosem izvoljen še za vodjo ljubljanske" kongresne delegacije. Za podpredsednika upravnega odbora je bil izvoljen g GusLna Aleksa in za tajnika istega odbora g. J Štrukelj za njegovega oamest n f:a na g. Lenarčič F. Za predsednika tarifne komisije je bil izvoljen g Vlahovič Vili Ln za podpredsednika g. Hartman L. V nadzorni odbor je občni zbor ;zvoln gg-Smerdelja E„ Pintarja F. in Pogačnika D. Po končanih volitvah je občni zbor sprejel 10 predlogov za kongres, s katerimi hoče grafično 'delavstvo dravske Pano vrne doseči reorganizacijo celotne organizacij" na podlagi dosedanjih izkušenj. Zlasti ee hočp izpopolniti humanitarno delovanje organizacije- Podružnica je imela v lanskem letu mnogo izdatkov, zlasti za podpore br-zpose-nim. ker je nezaposlenost posebno v zad- i Sirov pretep pri piezi Ptuj. 31 .januarja. V naših krajih je navada, da povabijo k svatbi tudi fante, kar imenujejo prežo. Tako ^e prišla 27. t. m. zvečer k nekim novoporočencem večja skupina fantov na prežo. Med njimi so bili tudi Holc Martin. Zaje Frane in Predikaka Franc, vsi posestniški sinovi iz Zupečje vasi. Pn-šedši do hiše, kjer je bila svatba, so opazili pri oknu Predikako Martina, posestniškega sina iz Doklecev, ki je gledal skozi okno v hišo. Bog vedi zakaj so ga napadli, vendar ne je Predikaki posrečilo, da je pobegnil v hlev in se zaprl. Nasll-niki so pa razbijali tako dolgo po vratih, da so jih naposled odprli in tedaj so začeli udrihati po Predikaki. Eden sirovih napadalcev ga" je udaril z nekim železom po čelu, drugi zopet z rečico in nožem po glavi in po obrazu, tako da je napadenec dobil po vsem telesu hude poškodbe, posebno na čeljustih. Predikako Martina so mera1! prepeljati v ptujsko bolnico. Po-živinjeni napadalci pridejo pred sodnike. *e ^ S* neprm* T in kožna rdečica ! m ' Bazpocena Uo.a ^ • r^EME SMO* 5te po- Kekaj CR^^ . utnivan}a, pa f r še vlažno oa vremensKnn na kozo, . d vetrom m v polnoma varnt pred neprili^mt. ^^ r Ravnajie se natanlo p opozorim vas. na ni kdo ve kaj rejena. Jaz sem vajen plačevati s čeki. Da bi vam ga pa zdaj napisal, je bolje, če me ne silite. Neizbežno bi vas zašili, kadar bi šli vi po izplačilo. Filis, draga moja.« je dodal proti svoji družici, »ne boj se, neprijetni trenutek bo takoj minil.« . , »Saj se nič ne bojim, Donald,« je reKla preprosto. To ime je bilo zame kakor žarek svet- l0b(3' - - , »Ni treba, da bi še naprej igrali to komedijo.« sem zavpil. »vi ste Donald Bruce. zloglasni ropar Kaj bi tajili? Zasačil sem vas, ko brskate po torbi, ta torba pa je tistega ubogega clergymana. ki je sedel nasproti vam.« »Zmešalo se vam je.« je dejal mož toa prepričljivo, da me je presunilo »Jaz sem poročnik Herrings od ameriške trgovske mornarice. Ta torba, ki je moja. nosi moje začetnice, kakor lahko vidite. Kam pa je prešel vaš clergyrnan?« i Stvar je taka, da1 se mi je pastorjevo vedenje pričelo zdeti sumljivo. Vendar signal za poplah je bil potegnjen. Vlak se je ustavil. Uslužbenci so begali po vagonih. iščoč vzroka za vznemirjenje. »Semkaj,« sem klical, "»semkaj.« In še vedno sem s svojim samokresom brzdal neznanca in njegovo pridrugo. »Ker ne skušata bežati,« se je oglasil možak, »ste pač v dotori veri. Hitro bomo razpršili ta nesporazum. Ampak če me marate poslušati « ie pristavil z nasmehom nikarte izgubiti z vida svojega cler-gvmana. čigar vloga v tej prigodi se rni zdi silno sumljiva.« Odmakni! sem se za nekaj korakov, a svojega položaja nisem predrugačil. to se pravi še vedno sem parčku preti! z revolverjem. Tako sem prišel v hodnik m sem moge' tvegati pogled v svoj kupe. kjer i bi po vsej pameti moral še biti duhovnik, i Pa ga ni bilo več. j Moja potna torba je pač še bila tu. vendar ne gori v mreži kamor sem jo bil položil ob odhodu iz Brisbana. temveč je ležala na klopi. Z jako ostrim rezilom, bržkone z britvijo, je bila lazparana po vsej dolžini m vsebin? je leža1^ vse križem po tleh. še se nisem utegnil razpoznati, ko so prišli vlakovodja in uslužbenci. »Okraden sem!« sem zavpil. i Boga mi.« se ie oglasil nekdo za mojim hrbtom - to je storil vaš duhovnik. Vašo pozornost ie spretno drugam obrnil, ko vam je natvezil da sva ga napadla midva. moja žena in iaz.- Okrenil sem se To je bil poročnik Herrings in tedai nisem yeč dvomil, da mi je povedal po pravici. »Vse tako kaže gospod.« sem se odzval, »da smo bili vsi trije žrtev neokusne potegavščine. Ali niti trenutka ne smemo izgubiti, slepar se nam bo izmuznil.« V nekai sekundah j- bilo vse na progo-vini. Iskali smo na vseh straneh. O ou-hovniku ne -duha ^ sluha. Mahoma pa je zaklicala gospa Herringsova. ki je bila prihitela do parnega stroja: -Glejte ga. glejte ga!« Hipoma me je obše. prejšnji sum in meri'"! sem — to priznam — da nas mlada žena skuša varati, hoteč pridobiti časa in omogočiti beg onemu, ki je bil po moji misli njen sokrivec. . , Srčkana Američanka namreč m kazala na pričakovano svečeniško osebo, marveč na nekakšnega dosti mlajšega mehanika, oblečenega v srajco iz rjavkastega platna. Vendar sem se pognal naprej, da pridem na cisto. Poročnik Herrings jo je brisal za menoj. Lažni mehanik je bi' videti zelo miren, ko smo se mu bližali. Toda zdajci je izpremenil vedenje. Zdirjal je in bežal na vse pretege. Po nagonu sem zakričal: -Primite ga! ... Držite ga!« Sicer je bilo to dočista smešno, kajti možakar je poskrbel, da je uprhnil v smeri, kjer mu n: mogel nihče zastaviti pota, in jaz sem mu bil od vseh potnikov, czi-roma železniških uslužbencev najbliže. Takoj sem izprevidel. če bi kdo mogel prijeti tatu ali tatinskega sokrivca, je bil to Herrings ali pa jaz. Ameriški častnik jo je naglo rezal m tistikrat sem bil tudi jaz še čisto dober za tekmo na štiri sto metrov. Tod3 urno sem razbral, da bo zasledovanje preseglo to razdalio kajti' begunec naiu ie močno prekašal. Ubiral jo je naravnost preko polil z gibkostjo. z lahkoto, ki je glasno govorila o njegovih silah. Ta lopov je moral svoje žive dni gojiti šport. Litvinov v Berlinu Na poti v ženevo se je ustavil ruski vnanji komisar Litvinov v Berlinu, kjer je obiskal državnega kancelarja. Slika kaže rusko delegacijo na kolodvoru. Od leve proti desni: ruski poslanik v Berlinu Hinčuk. gospa Litvinova, zadaj (s kapo na glavi) bivši prosvetni komis-.r Lunačarskij, vnanji komisar Litvinov in šef tiskovnega oddelka sovjetskega vnanjega ministrstva L~zmanskij. Drevesni Starci v LlbSSiOnn prepričanja, da tako nc gre naprej. Zveza neniskin biologov je zato letos stopila v stik s predstavniki delavskih strokovnih j orgamzacij, da bi na ta način zadržala ie-! tošnje abituriente od visokošolskega štu- Od slovitih svetopisemskih ceder na Libanonu stoj: danes ie kakšnih dreves, i. i rase jo na rebrih Daj-el-Ho< t in so različne starosti in velikosti. Sedem nai-starejših dreves stoji na ras Ji visok; ravnic; na jugovzhodni strani. Naj i in poza nt-nejša med t:; i mi jc cedra, ki men v premeru 14 m. Ta stoji tik neke kapelice ;n sc naslanja na močan zid. V večernem su-rnraku sc vidijo ta drevesa nalik ' nom, k' so sklenil: v«.■Le k molitvi dvigajo k nebu. Libanonci pa vidijo ' ži\c svetinje ur jim pravijo »bož. Gostija za podgane Angleško založništvo Constable & Co., eno najstarših in najuglednejših podjetij v Angliji, izdaja svoje knjige na najboljšem papirju hi v solidni platneni vezavi z usnjenim hrbtom. Lani je prejela tvrdka iz vseh krajev, kamor je poslala svoje knjige, poročila, da napadajo miši in podgane Constableove knjige kakor besne Ravnatelj neke škotske knjižnice je pisal založništvu, da ni videl v svojem muzeju že cela desetletja nobene miši in podgane, zdaj ^a so pridrvele nad knjigo Constableove izdaje v tropih in jih požrle do zadnjega vlakenca. Po tej pritožbi je založba uvedla preiskavo, da dožene vzrok podganje pohlepnosti po svojih edicijah. Kemiki so ugotovili, da privablja podgane vezava knjig na hrbtu, ki so bili iz kozjega usnja. Constable je odtegnil vse svoje lanske edicija iz prometa in jih bo nadomestil z novimi izdajami, vezava knjig pa bo v bodoče samo iz platna. Novi kitaisKi zastopnik pri Društvu narodov . 'Si • Pred oliirspifsdo v Lake Plači da ii} Jif.?-•• -• Proga za bobsleigl fžrav!iat; na ciiki noei prestop: z ,ol na univerzo 2;i> do itov. ki se začno s tem pn- j ruske carske rodbin skovske vlade žc nekaj čas obnavlja. Ivo j bodo popravila dovršena, sc bodo nje?o- j va vrata odprla lieninarajskim učenja- j kom. ki bodo hodili tja na okrevanje. S Prvi čas po boliševiški revoluciji ni n:h- j ' če vedel, kaj bo s Petrovim dvorcem, i ki stoji bH/u Carskega sela. Slednjič je ; vlada odločila, nai ostane zgradba kot zgodovinski spomenik »premagane dobe«. niki, ki jih jc prej sreča val na platnu, kjer ni danes o njih več duha ne sluha. Kj, je Collecn Moore? Kje Vilma Banky? In Liiijara G i sli? Nu, usoda kinematografskih zvezdnic in zvezdnikov je pač nagl-> spremenljiva. Kak r hitro zvezda zažari, tako hitro se lahko utrne... Govoreč: film je pokvaril mnogim bivšim ljubljencem občinstva kariero. Zaradi njega se je zgrnila tem i pozabljen ia nad Vilmo Hankv, Lauro La Plantc, ,l«.hnom Giibcr-tora in Collec.i Mooreoin. ile>sie I.owe je takisto ostavila film in se vpregla \ za k n-ski jarem. Tem Mix &e udejstvuje samo še kot filmski producent. Clara Mmv pa ne more d'kjer obnovi:' pogodbe žara d" Škandalov, ki so neločljivi od njenega Kreuger kupuje zlatokope Y letnem poročilu Kreuger je vega fi-I nančnega trusta Kreuger & Toll d. d. sto-i ji, da znaša dobiček lanskega 'eta 21 nv'i-1 jonov d'jlarje\ proti 32.7 milijonom dolarjev v 1, 1930. Zanimivo je dejstvo, da j prevzame Kreugerjev trust zlatokop Bo-| liden v severni Švedski. 15 on d en ve.ja za I eno najbogatejših zlat h ležišč na svetu. \ No f ta S i \ /: ■ •>'lli oorat ure;en, ala na 12.000 kg ; je torej raztegn prod'. M - r v Bivši vnanji minister in sedanji poslanik v VVashingtonu Jen je imenovan za kitajskega 3 delegata v ženevi. kade-ms ki poklic. Približno ! Zdaj pa bodo v njegovih k-asnih vrto-• „.-, c. r,. S \ih in divnih dvoranah uživali počitek in strtma tega stevtm ne doseže nikoli s\o- t, . Š v i h in divnih dvoranah uživali počitek in odmor učenjaki, k- bodo potrebni poko- iega smotra m ruu- za 'iste. ki konec kuncev naprav jo vse skušnje, ni niti nolovi- | ia no napornem znanstvenem delu. ca potrebnih mest na razpolago To pomeni praktično, cia ostane vsako leto v Nemčiji 10 do 12.000 medicincev, juristov iilologov m drugih ak ha. Od štud Izk | Preurejanje ruskega Versailles.a za od- < ličnike učenosti prihaja sicer pozno, ven- | dar pa ne p reka sn o. Poznavalci ruskih raz- demikov brez k: u- i mer smatrajo, da je dal pobudo za izboli- casanie. jjudie niti v akademikov, akademikom. Pedagogi h nimajo me drugega nego i šanie razmer mtelektulcev sam Stalin, ko na pa kaže, da pri izbiri i je lani v umi ju izjavil, da je treba bolj o o potrebi ne vzamejo v temveč dajejo prednost ne- . soeialui. praktiki so prišli dc nego (lotil p % upr>5fevati intelektualce v javnem življenju. Zahteval je za inženjer-je. tehnike in znanstvenike boljše življenjske pogoje. Najhitrejši človek na vodi Japorics v s Kna izmed glavnih ulic v šanghaju. čigar zasedba po Japoncih lahko izzove resne za« pletljaje z Zedinjenimi državami, ki so interesirane na tem šestem največjem mestu na svetu. na. ise d,:ha ne sluha m tudi Philbins, Ksteri Rals<,ns in drugih, dučim se bodo Dulores del Rio, Pola Negri in Corina Grifiith baje kmalu zopet pojavite na platnu. Na plesih se znalo troši lz Berlina poročajo, eki s;; letošnje prireditve navzlic krzi dobro obiskane. Obisk ne zaostaja v splošnem skoro me za lanskim. Pač pa poznajo hudi časi pri potrošnji plesalcev, šampanjec se le peredkoma naroča, če pa sc pije, ne naroči skoro nihče steklenice, ampak si ga da na točit i samo v eašo. Ce pelje kava1 " svojo damo na plesno zabavo, se oba zadovoljita s skromnim šiicem žganja, časih so čakal' na plesnih prireditvah og oni-ni bifeji. Danes je ta pojav izginil, kvečjemu par miz je na razpolago gostom za okrepčilo, ki se zadovoljijo s sendviči in sličnimi malenkostmi. Silno je nazadovala poraba salat. ribjih jedi in tort na plesih. Tudi v plesih ni videti posebnega napredka. Rumba. od katereja su si prve čase toliko obetal:, je obtičal ia sc ne nremakne nikamor. Kova e&Hlfa š?rr ';abnosti v Aaglifi lz Lond. pa pt.ročajo. da ču:; od jeseni tudi ..r _'e'ka -»boljša družba- •>■ sledicc .josp-darske krize. Omejiti -e -morala kakor drugi slojda je^ lahk-vzdržali na /u-l:en skem standardu rn' nulih ler. O v.>jvodini" Ricbmondsk; p-pevedujejo, da ni stanu v-eč prireja^ doma svečanih sprejemov in pojedin, ker pa se po dragi strani tudi ne more odrcc-gost<;ir. -p iiavoi, je našla rovo o svojini | pojme, ki jih vsakdo ne deli z menoj, ven-! dar ako to izvzamemo, sem človek, ki se mu pravi vrli dečko, dobroživček, in svoj živ dan nisem niti mušici prizadel nič m> dega.« Ko sem po svoji izpovedi odhajal izpred sodnika, mi je zaklical: »Ne rečem vam zbogom, gospod lovec, ampak na svidenje. In glejte, da prihodnjič bolje opremite svoj krnir.=< John Donald Bruce je bil, kakor sem omenil, obsojen v prisilno delavnico do smrti. Med nami rečeno si jo je pošteno prislužil. Pn vsem tem pa je bil vendarle prikupen malopridnež in pozneje mi je bilo prav pogosto žal. da ni tako jedrovit mož bolje porabil svojih prirodnih darov. Za svojega bivanja v Maryboroughu in Brisbanu sem se močno sprijateljil s Her-ringsom in njegovo ženko Seznanili smo se na tako čudaški način, da nas je spomin na to prigodo vselej zabaval. Več let pozneje mi je biia dana prilika, da sem se srečal z njima v Parizu in z veliko naslado smo si priklicali v spomin moj prihod v njun predelek. z revolverjem v roki. »Dragi gospod Robin,« je često ponavljala gospa Herringsova. »naravnost pretresljivi ste bili. ko ste zavpili: »Roke gor«. Imela sem občutek, kakor da doživljam, prizor iz ameriškega filma,?. (D, A) Proti višku tekmovalne sezone Dva podsavezna dneva v obmejnem kotu - GZSP ie končal svoje prvenstvo v navzočnosti g. bana dr. Marušiča - Inž. Janko Janša podsavezni prvak v kombiniranem tekmovanju — LZSP je končal prvi del prvenstva Kranjska gora, 31. januarja. , Ves naš obmejni kot uživa že tretji teden krasno zimsko sonce in idealno smučarsko vreme Dan za dnevom se zbirajo v njem od vseh strani vedno številnejši prijatelji belega športa, posebno razigrano smučarsko veselje pa zavlada tamkaj ob nedeljah ko se lahko odtegnejo dnevnemu delu večje množice zimskih športnikov. Zato je razumljivo, da je imela današnja nedelja v Kranjski gori prav posebno rekorden obisk. Vršilo se je namreč tekmovanje za smučarsko prvenstvo GZSP Svečano razpoloženje tekmovalcev in ostalih smučarjev je dvignila idilična Kranjska gora še sama s tem. da se je tudi na zunaj odela v praznično obicKO Kaz hiš plapojajo trobojnice. izza naselbine Pokajo topiči, sredi trga pa donijo zvoki koračnic .. Oficijelna otvoritev prvenstvenih tekem GZSP je bila že v soboto opoidne z žrebanjem startnih številk in pregledom tekmovalcev, ki sta ga tzvr-SMa zdravnika dr Marčič z Jesenic in dr \Vohlbank iz Kranjske gore Pri žrebanju ie dobil številko 1 najstarejsi smučar GZSP Janez Kolman iz Beguni, ki se jc Že precej približal štirim križem bavorit tekme in naš olimpijski tekmovalec mz. Tanša ie dobil številko 45 Cas do starta ki ie b:l določen na pol 15 uro. so tekmovalci pridno izrabili za mazanje. Tekmovalna proga Točno ob pol 15 je dal starter g. Zupan /nak za odh<.d prvega tekmovalca Proga, je bila izbrana zelo težko in je znašala •brih 17 km. je tekla od starta na trav-ku nad cesto v Podkoren proti elektrarna to čez H senco navzgor proti gozdu, i tam čez železnico in čez Savo po go-u na južno pobočje, po katerem ievo-po «o z dna tem terenu do Ride (600 m) ,s7.aj v dolino pred vas Podkoren, od čez železnico m zopet navzgor do (040 m) ter končno pod Vitrancem i ki ie bil tudi na startu Snežne -e so bite n-av dobre. Višinska raz- znašala 175 m. ekmo ie bilo prijavljenih 5b tekmo-x članov dvanajstih klubov, in sicer c /.j kombinacijo, deloma za posa- n>"c ■ scipline pusebej. Med startajoči-mi - zastopani SPD Kranjska gora (O-1 -e. Klofutar). Sokol Gorje (Zem v a (■■ OPD Rateče SK Boh mi (Godec - Murovec. Sodja). SK Begunje. S-. oho * '. esenice. LK Skala Jesenice, s O Borec J, seir.ee, SK Bled (inž Janša). 5K Bratstvo. Jesenice (Smole). Ravnk Jo; /c. Zupan Ivan), in Sokol Javornik, bK Do v, c-Mojstrana (Lakota, Jakopič, Klan-čnik). Na startu je bilo 45 tekmovalcev. t.d katerih je prišlo 36 na cilj dočim jih je 7 izstopilo, 1 pa je bil diskvalificiran. Med drugimi jc moral odstopit: tudi bo-dec, ki bi bi! gotovo nevaren tekmec za nrva mesta. Podrobni rezultati smučarskega teka 90 bili naslednji: _ a> Za kombinacijo: 1. Jakopič Albin (Mojstrana) 1:23.5S. 2. Janša Janko (Bled) ! 25 27 3. Tarman Anton (Kranjska gora) !■".(! 03. 4. Cerne Ivan (Gorje) 1:30.43, - Rabič Maks (Mojstrana) 1:32.15, 6. Zem-Lovro (Gorje) 1:32.34. 7 Oitzl Hubert (Kranjska gora) 1:32.46, S. Zore Zdravko (Kranjska gora) 1:33.32, 9. Lakota Oni ('Moisfcrana) 1:34.28, 10. Sodja Maks (Bo- hini) 1:36.10. f, f . ^ 4 b) lr samem teku: 1. Smolej Franc (Bratovo) 1:24.37. 2. Klančnik Alojz (Mojstrana) 1:2535, 3. Kavčič Drago (Kranjska -ora) 1:47.26, 4. Praprotnik Martin (Ja-ornik) 1:38.03. 5. Pečar Jože (Kranjska rtvra) 1:33.09. 6. Arh Lovro (Bohinj) T:38.57, 6. Klofutar Peter (Kranjska gora) 1:38.57, 7. Košir Alojz (Kranjska gora) 1:41.41, s. Juvan Maks (Rateče) 1:41.56, o Kozjek Karel (Bratstvo) 1:46.47. Zvečer se je vršil v salonu hotela Slavec pozdravni večer tekmovalcem. na katerem je predsednik GZSP mag. Zabkar pozdravil vso tekmovalno gardo in štev.lne goste, ki so prispeli na prvenstvo v Belo cerkev. Pozdravnemu večeru sta prisostvovala tudi gg podban dr Pirk-majer in zastopnik komandanta Dravske divizije g. polkovnik Novakovič. Davi po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane, ki sa je pričakovala na kolodvoru velika množica domačinov in gostov. kakor tudi v s: funkcionarji za pod-savezne tekme, so se pričele na svečano okrašeni skakalnici tekme v skokih. Tudi skakalnica je bMa v prav dobrem stanju, tako da so lahko številni tekmovalci res pokazali vse svoje znanje. Kot sodniki so fungirali gg. Pelan, Zupan in Božič. Na častni tribuni so prisostvovali tekmam g. podban dravske banovine dr Marušič. zastopnik ministrstva vojske in komandanta Dravske divizije polkovnik Ljubo Novakovič. srečki načelnik dr Vidmar iz Radovlnce *ef obmejnega komisariiata g Grbic z Jesene, g. Zdenko Švigelj kot zastopnik IZZS župan g Lavtižar iz Kranjske .gore itd Po kratkem športnem programu je prvi skakalec švignil preko mosta. Za skoke se je prijavilo 25 tekmovalcev, ki so tudi vsi nastopili na startu. Dočim so se prvi skoki v konkurenci zaradi razumljive treme precej končavali s padci, med katerimi je Selan Jože iz Bohinja dobil težje poškodbe ključnice, so šli drugi skoki v konkurenci mnogo bolj gladko. Posebno razveseljivo je ogromno število nastopajočih, kar ie najboljše znamenje, da bomo v doglednem času dobili vsaj nekaj rutiniranb skakalcev. Na prva mesta so se seveda plasirali starejši mojstri te Stroke. Podrobni rezultati v skokih za kombinacijo so bili: 1. Inž. Janša Janko (SK Bled) 206.20, (26.27), 232.50, skupaj 438.70. Prvak GZSP v kombiniranem tekmovanja. 2. Jakopič Albin (SK Dovje - Mojstrana) 157.90 (29.28), 240 skupaj 397.90. 3 Rabič Maks (isti) 184.60 (23.25). 198. skupaj 382.60. 4. Tarman Andrej (SPD Kranjska gora) 165.20, (21.22), 258. skupaj 373.70. 5. Markelj Leopold (SK Bratstvo), 203 (26.26) 145.80. 6. Ravnik Joža (isti) 347.10 točk. V skokih za sebe so se plasirali: 1. Zupan Jože (SPD Kranjska gora 166 (21.21). 2. Zupan Ivan (SK Bratstvo), 142.50 (26.26). 3. Praček Ciril (TK Skala Jesenice). 13S.50 (26.25). 4. Smolej Ignac (SO Borec) 116.20. 5. Ravhekar Tomaž (SK Bratstvo) 69. Pred popoldanskimi propagandnimi ebo-ki je kranjskogorska občina priredila pokrovitelju prireditve g. banu in ostalim gostom obed v hote'u »Razor«, kjer je predsednik GZSP s kratbm nagovorom pozdravil in se zahvalil gospodu banu za pokroviteljstvo in pobudo za nadaljnje delo. S precejšnjo zamudo, ki je nekoliko neugodno vplivala na zaključek sicer krasno uspelega prvenstvenega^ programa, so ee popoldne okoli 15. prijele propagandne tekme v skokih. Tudi udeležba na teh je bila zelo številna, vendar pa zaradi propagandnega značaja borba ni bila tako ostra. Podrobno so bili doseženi tile rezultati: 1. Jakopič A. 216.90. 2. Prilbovšek (Ilirija) 205.40 3. Oitzl H 193.70, 4. Praček C. 185.70! 5. Ž prava L. 184.20. Ob 16. je bila zopet z nekoliko manjšo zamudo kot popoldanska prireditev v salonu hotela »Slavec« razglasitev rezultatov in rozdeltiev 21 daril, med njimi tudi darila g. bana. Najbolj obdarovan je bil podsavezni prvak inž. Janša, ki je dobil razen darila predsednika GZSP tudi darilo g. bana in povrhu še torto kot posebno počastitev »Slavceve« kuhinje. Organizacija prvenstvenih tekem GZSP, ki so bile obenem krstne prireditve tega podsaveza, je bila zelo dobra. Pri vsaki podrobnosti se je opazilo da je agilni odbor mislil na vse in izvedel obširni tekmovalni program v splošno zadovoljnost tekmovalcev in gledalcev in v zadoščenje za svoje dosedanje delo. Prvi del prvenstva LZSP Mojstrana, 31- jan. 1932. Ob krasnem vremenu in velikem zanimanju občinstva se je danes izvršil prvi dol prvenstva LZSP. t. j. tek na 15 km. Mojstrančani so z veliko vnetno in največjo požrtvovalnostjo preskrbeli vse potrebno, da se je prireditev izvršila v najlepšem redu, lahko rečemo vzorno. Ze večkrat smo imeli priliko opazovati, da ima Mojstrana med vsemi našimi? zimskimi postojankami zelo mnogo zmisla za zim* f c i šport in organizacijo. Točno ob 9. uri je startalo 35 tekmovalcev v pa'm inutnih presledkih. Proga je potekala od starta za hotelom Triglav proti cementarni, dalje je zaokre-ni'la v precej velikem vziponu nazaj proti vasi, potom v smuku proti Savi in dalje proti Jesenicam, kjer se je zaokremla in šla po ma.lo višji pob nazaj na cilj. Id je bi'! za Šmercovo gostilno. Kontro je -ilo vseh gkupaj 9 Od 35 tekmovalcev jih je 5 izstopilo zaradi defektov na smučeh. Rezultati za kombinirano tekmovanje. 1. Knap Leo 1.02.45 (Ilirija). 2. Nany Brvar 1:04.24. 3. Jakopič Avgust 1:07.14, 4. Decman Tone 1:07.45, 5. Baebler L. 1:10.27, 6 šramel j Bogo 1:11-06 (vsi Smučarski klub Ljiibljana). Rezultati tekmovalcev v teku: 1. Giramdon Karol 1:09.23 (Llmrija), 2. Fiirst Danilo 1:14.29 (Ilirija). 3. Šencov Lado 1:14.32 (Šm. ki. Lju!b'jana). 4. Frank Stane 1:14.45 (Sm. ki. Ljubljana). 5. BJei-\Veis Jana 1:14.55 (Ilirija), 6. Trkman Franc 1:16.01 (Sm. ki. Logatec). V kombinaciji je priš'o na ciilj 12 tefemo-vaicev, v teku samem pa 17. Izven konkurence je starta' Mušič Ljuba« (S. P. D. Maribor) in pirevoz.il progo v času 1:11.48. Po klubski pripadnosti je etartak) 14 Ilinjanov, 10 članov Sm. k. Ljirb.lja.na, 4 S. K. Kamoik, 2 Sm. kM>a Logatec. 2 SK TrM* ter 1I SPD Zagorje. Ob 12 je predsednik LZSP g. Gradorvee pozdravil navzoče športnike posebno pa Slane naših provinciailniih klubov ki so prvič prišli na večjo prireditev _ Zahval se je vrlim Mojstratičamoim r.a njih gostoljubnost in pripravljenost. Obenem je razglasiti rezultate. Dragi del prvenstva to je skoki se vrši v torek na skaikaftnia v Mojstrani obenem z akademskim prvenstvom v e&okah. Smučarsko prvenstvo ZZSP Delnice, 31. januarja. Danes se je vršila v najlepših, naravnost idealnih razmerah in ob veliki udeležbi tekmovlacev in občinstva smučarska tekma za prvenstvo Zagrebškega zimsko-sportnega podsaveza. Lani je postal prvak naš Brvar, ki pa včeraj ni bran:! svojega naslova, ker mu je bilo — doceja razumljivo — važnejše prvenstvo LZSP. Startalo je rekordno število 128 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih skupinah, seniorji, juniorji, subjuniorji m dame. Poleg tega se je vršilo tudi tekmovanje domačinov. Organizacija je bila dob-n. Seniorji in juniorji so imeli 18 km, sub-iuniorii pa 8 km dolgo progo. Rezultati so bili: Seniorji (50 tekmovakev): . Zingerim (Maraton) 1:52.27, 2. Miloševic (Runohst) 1:56.42, 3. Koščec (Hašk) 1:57.42 Juniorji (41 tekmovalcev): 1. lopah (Concordia) 2:01.25, 2. (Skiklub Del- nice) 2:05.20. 3. Prister (Hask) 2:0p,23 Subjuniorji (25 tekmovacev): l. burbek (Runolist) 48.29. 2. Slavetič (HPD) 50.23, 3. Dugan (Slijeme) 50.®. Dame (12 tekmovaLk): 1. Radman (Rit-noST 55.32, 2. Vučko (HPD) 5*36. 3. Bram (HPD) 1:00.34. 4. Ravnih«r Ksenija (SPD) 1:01.42, 5. Spanovič (Delnice) 1:10.04. Nogometni tnridr v korist pomožne akcije v Mariboru Maribor, 31. januarja. Z današnjim turnirjem so tudi nogometaši prispevala k pomožni akciji za brezposelne in ©ircoiflfce. Podčrtati je tTeba disciplino vseh moštev, la so nastopita kompletno m dokazala, da 6e zavedajo dolžnosti poedincev napram skupnost* S finančnim uspehom smo lahko zadovoljni, zlasti če upoštevamo, da publika oo zora ni vajena hoditi na športne prostore. Na drugi strani je bila to pripravna prilika za potreben trening. Pri vseh moštvih ,e nno namreč opažati pomanjkanje treninga. Zato tekme niso bite na običajni višrni V najboljši kondiciji je b«l L SSK Maribor, ki se mu je poznalo, da je preteklo nedelj'o absolviral tekmo z graškim Sturmom V smislu propozioij so se tekme odigrale vsaka po 20 minut. SK Rapid—Svoboda 3:1. Mlado moštvo Svobode je sicer za grafo zelo živahno in je rutmirainemu nasprotniku od začetka nudilo trd odpor. Sodil je A. Vesnauer. L SSK Maribor—SK železničar 0:0. Tekma se je pričela v ostran tempu, ki je ostal do konca. Maribor je mel nekoliko več od igre. vendar se mu kljub rahli premoči tega ni posrečilo izraziti v rezultatu. Sodil je g. Nemec. Maribor — Svoboda 6:0. Svobodaši imajo očividno pred Mariborom prav poseben respekt. Drugm nasprotnikom se pogumno positavijo v bran. napram belo-orraim jim pa vedno odpovedo noge. Igralo se ie ves čas samo na pou> v ici Svobode. Maribor je šestkrat potresi nasprotnikovo mrežo. Sodil je g. Bizjak. Železničar — Rapid 0 : 0. Tudd ta tekma je končala neodločeno. Moštvi sta si biilii pri?bl»žno enakovredni, pri malo večji sreči bi lahko zmagal eden a'!d drugi. Dobro razpoložena vratarja pa sta obvarovala svoji svetišči. Sodil je g. Bergant. Svoboda — železničar 1 : 0. Bdimo presenečenje in hkrati senzacija turnirja je bila zmaga Svobode nad favo-riziranMnd ZefeziMČarji. Svoboda ;e bila kakor prerojena in je po poteku ig^e zma-jo tudi zaslužiia. Sodil je g. Mohorko. Želoziiičar je zara-di toga poraza padci na tretje mesto. Maribor — Rapid 0 : 0. Rapid je ojaoil svojo enajstorico «? spočitim Barlovičem, kd je dobro zamenjal Kurzmana. Oba stara rivala sta se krepko spoprijela. Mariborov napad je bil nekoliko prela-htf: za robustno Rapidovo obrambo. Ostvaril si je sicer nekaj zrelih šans. toda nemogoče detno kri^o je vse Tekmovanje za prehodno darilo dr. Fttchsa Po dvodnevnem tekmovanju si je Schwab (Ilirija) letos priboril prehodno darilo bivšega svetovnega prvaka v umetnem drsanju dr. Fuchsa - V hitrostnem drsanju smo šele začetniki Včeraj dopoldne s« je vršilo prosto drsanje za prehodno darilo dr. Fuchsa Led je bil idealen in je dopuščal brezhibno izvajanje. Pred tekmovanjem je bilo na sporedu propagandno hitrostno drsanje na 500 in 1000 m. Na prvi progi je startalo 9 na drugi pa 8 tekmovalcev. Vsi brez izjeme so pokazali, da še nimajo elementarnega znanja hitrostnega drsanja Le trije tekmovalci so uporabljali nordijski način vožnje (roke na hrbtu), docim je bilo prav pri vseh opaziti pomanjkljivo tehniko, posebno na zavoiih, na katerih je treba popolnoma obvladati prestopanje. Vsak začetek je težak, sčasoma se bodo tekmovalci tudi v tej panogi drsanja izpopolnili. Rezultati so bili: . Tek na 500 m: 1. Pogačnik T. 1:12 2. I 2. Golob R 1:16.2, 3. Biber J. 1:22, 4. Oberlintncr R. Tek na 1000 m: 1. Golob R 2:41 2 Pogačnik T 2:47.5. slednji je tik pred ciljem padel in je prišel Golob na lahek način do prvega mesta, 3. Mlakar M 3K)J. Časi so slabi in mnogo zaostajajo za povprečnimi. Sledilo je nato prosto drsanje za darilo dr. Fuchsa. Nastopili so Avčin. Schwab m Thuma. Prosto drsanje traja za vsakega tekmovalca po 3 minute in je potrebno, da drsalec po zvokih poljubno izbranega godbenega komada izvaja like Kakor že pri šolskem drsanju, moramo tudi tukaj omeniti, da nam nastopajoči niso nuetili pričakovanega Predvsem ni bilo med izvedbo in godbo nikake skladnosti, manjkal je ritem. Tipična napaka je bila tudi, da so tekmovale sicer prav dobro izvaiali posamezne like, ni pa bilo med njimi ni-kakih prehodov Liki morajo biti vezani drug z drugim — šele tedaj nudijo lepo harmonično zaokroženo celoto Glede raz-noličnosti in težavnosti je letošnje prosto drsanje vsekakor visoko prekašalo vse dosedanje, ni jih pa doseglo v pogledu vezane enotnosti v izvedbi Seveda je treba upoštevati, da smo bili dve sezoni brez ledu, kar ni ravno najboljše vplivalo na pokvarilo. Zelo dobro je bilo razpfoženo levo krilo, ki 6e pa še ni popolnoma vživelo. Notranji trio je igral nekaj časa dobro. bil je pa preveč počasen. Krika v tej sestavi so ustrezali svoji nategi, vratar se je potrudil, branilcema se je poznal trimesečni odmor Rapid še vedno boleha v zasedbi srednjega krilca moštvu je potrebna veča povezanost Rapidov napad je bil v sp^šnem zelo prodoren od krilcev pa je bil najboljši stranski igrač Golinar. Sodil je dr. Planinšek. Končni rezultat pokalnega turnirja je: Maribor 4 točke, razmerje golov P : 0. Rapid 4 točke. 3 : 0. Železničar 2 točk* 0 : 1 in Svoboda 2 točki 2:9. . . Po končanem turnirju je dr. Pi.imir cfc s primernim nagovorom izročil zmagovalcu Mariboru pokal MOLNP. Ostale nogometne tekme Trbovlje: SK Celje : SK Amater 3:0 (0:0). Prijateljska nogometna teKma se je odigrala v stalni premoči v tehničnem in kombinatornem oziru na strani Celjanov. V Trbovljah že dolgo ni bilo videti tako tepe igre. Domačini so se trudili in branili, kolikor so mogli, a niso bili kos boljši tehniki gostov. Ker ni imel SK Amater druge žoge — prva pa je med igro počila — je bila tekma zaključena v 18. minuti drugega polčasa. Sodil je g. Rajtmajer. Beograd: Jugoslavija : Kispest 5:2 (4:1». Realen rezultat. 2000 gledalcev. Zagreb: Včeraj se je končalo tekmovanje za prvenstvo zagrebškega L razreda. Viktorija je zasedla prvo, železničarji drugo. Jugoslavija pa tretje mesto. Včerajšnji rezultati so bili: Viktorija:Grafičar 3:0 (2:0) Sparta : Ferraria 5:0 (3:0), Slavija : Sokol 2:0 (2:0), železničarji : Jugoslavija 1:1 (1:0). . „ 0 Praga: Sparta : Admira (Dunaj) t:J., DFC : Liben 5:1 Nachod : Slavija 2:1!, FTC (Budimpešta) : čechie 8:2, Rakovnik : Nuselsky 8:2. Dunaj: Pokalne. FAC : Shell 11:2, BAu : Heeressportvereiningung 1.1. Donau : Wa-cker 2:1!, Slovan : Simmenng 2:0, Hakoah : DFC 3:2, Vienna : Burgtheater 10:2, Rapid Amateure : Neubau 4:2; prijateljska: Libertas : Nicholson 7:2! KoJn: Austria (Dunaj) : mestna reprezentanca Kolna 4:2. Budimpešta: nacionalna reprezentanca : Sportklub (Dunaj) 3:0. A. S. K. Primorje (plavalna sekcija). Danes v kopališču hotela .-.Slon« redni tre-miing, in sicer za juniorje od 15. do 16.30. za senriorje od 16.30 do 17.15, za dame od 17.30 do 18. Ta red velja odslej za 'sok redni ponedeljki trening. Članstvo se po-zivlje. se ga zanesljivo m točno udcie-žuje. Prinesite seboj brisače! formo naših drsalcev. Ce bo sezona trajala še nekaj časa, se bo pač hitro pokazal napredek ter smo prepričani, da uam bo bližnje državno prvenstvo nudilo povsem drugo sliko. V prostem drsanju je prijetno iznenad-.i Thuma, ki je pokazal celo vrsto prav dobro izvedenih piruet v raznih legah. Prav dobro se mu je posrečil Axel Paul-sen. Dva od treh sodnikov sta mu prisodila prvo mesto. S c h w ab po težkoči predvajanega sporeda vobče ni zaostajal za Thumo Njegov spored je bil bogatejši, način p^ednašanja tudi v pogledu ritma od vseh najboljši. Avčin si je izbral najtežji spored, zlasti se je odlikoval v raznoški (Mond) in skoku v razmoško. Njegov Axel Paul-sen je bil vsekakor čistejši kot Schwabov, čeprav ni bil neoporečen Drža je pomanj-klidva. glavo ima preveč upognjeno. Sodniki so klasificirali tekmovalce naslednje: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I DREVI VSI NA planinski ples NA TABORU Obvezno -4- prosto drsenje: Schvk-ab Thuma Avčin Bloudek 71 +54 63+60 67.5+ 4S Kavsek 913+45 75+54 70 \Visiak 99 +66 80+63 90 +60 Skupno število točk dobimo, če seštejemo točke obveznega ?n prostega drsanja vseh treh sodnikov in dobljeno vsoto delimo s tri. Na ta način dobimo: Schwab 142.1. Thuma 131.6. Avčin 128.8. Sodniki so soglasno postavili na prvo mesto Schwa-ba. dočim pri ostalih dveh ni bilo soglas- "^Končni rezultat ie: 1. Sohvrab 142.1 (mestna številka 3). 2. Thuma 1316 (7) 3. Avčin 128.8 (8). Zmagovalec si je letos prvič priboril prehodni pokal dr Fuchsa. predlanskim je zmagal Thuma prej pa dvakrat zaporedoma inž. Bloudek. Tekni?si del rabrike «rej«j* aTUf hnieai Novo dirkališče pri Barceloni Pred kakimi desetimi leti je zgradila posebna družba veliko krožno dirkališče, ki je bilo gotovo eno najlepših avtodromov na svetu. Na tem dirkališču pa se je takrat vršila le epa sama dirka. Dcnarniki gradbe so se namreč uračtinali. Gradba je stala mnogo več, kakor ie bilo denarja na razpolago in pri prvi prireditvi so imeli še posebno smolo: vreme je bilo slabo, tako da ni prišlo na dirko dovolj publike in ker so razpisane nagrade za vozače bile precej visoke, so morali žrtvovati vse denarne rezerve. dirkališče pa so zaprli. Ta primer Je precej enak onemu konzorcijev za gradbo drugih dirkališč (Nur- f burgring-a i. dr.), ki so ravno v zadnjih letih pretrpeli precejšnje izgube in so navadno po nekolikih dirkah opustili dirkališča, ali pa iskali nova denarna sredstva za obratni kapital. Dirkališče pri Barceloni pa po prvi neuspeli dirki ni več našfo denarnih sredstev in tako je ležalo deset let mrtvo. Sčasoma so začele zgradbe (tribune itd. propadati in že se je mislilo, da bo ves denar, ki je bil investiran v ta avto-drom, propadel. Sedaj pa se je naše! navdušeni športnik, ki je zbral potrebna denarna sredstva in sedaj bo dirkališče zopet odprto. Mnogo mesecev so popravljali :u delali, a zato ie avtodrom sedaj baie mnogo lepši, kakor pa je bil prvotno. Dolg je ravno 2 km. a širok celih 18 metrov. Zavoji so lepo dvignjeni, tako da se bo na tej krožni progi lahko vezilo s poljubno hitrostjo. V sredini dirkališča je še dovolj prostori, tako da bodo tam napravili aerodrom, ki ga bo baje priznala tudi španska vlada. Na samem avtodromu bodo letos priredi.i nekoliko dirk za avtomobile in motorna kolesa. Izvršilo se bo baje tudi nekoliko produkcij aeroplanov. Tako ie torej i Španija dosegla sloves, da ima modem avtodrom, ki ga bodo skušali sedaj popularizirati s prirejanjem mednarodnih dirk. V Berlinu odiavllajo avtomobile. Čeprav je nemška vlada dovolila, da se davek na avtomobile plača v mesečnih obrokih, so odiave avtomobilov na dnevnem redu. Tako so samo v Berlinu 1. t. m. odjavili 4.37-motornih vozil. Tovarna Brennabor bo kmalu zopet delala. Svoiečasno smo poročali, da ie nemška tovarna Brennabor ustavila pogon tn da bo dobavljala le nadomestne dele ter opravlia'3 popravila. Sedaj poročajo berlinski iisti. da ie poravnalno postopanje tovarne končano in da bo kmalu zopet začela s produkcijo avtomobilov. Značilna razsodba. V neki berlinski garaži so uporabljali svetiljke za lotanje z odprtim ognjem za gretje moUrjev Prej so svetiljko prižigali vedno izven garaže. Nekega dne pa. ko ie bil zunaj hud veter, so prižgali svetiljko v sami garaži; plamen je »drtelek v«n«a Oit Campaii*. vnel v bližini se nahajajoče posodo z bencinom; nastal je ogenj, ki se je kmalu razdrli na biižnie avtomobile in na de! garaže Požar ie povzročil precejšnjo škodo. Garaža ie zahtevala od zavarovalnice odškodnino, ta je pa zahtevo gladko odklonila. Nato ie sledila tožba; sodisce je pa garažo kot tožiteljico zavrnilo. \ razsod-tt pravi sodišče, da je prižiganje svetiljko za lotanje v garaži skrajna neopreznost za katero zavarovalnica ni doizna plačati nobene odškodnine._____ Divje svinje v bockih gozdovih Poljčane, 31. januarja. Znano je, da skrivajo Boč in njegovi sosedni gorski bratje v svojih gozdovih nemalo divjih svinj. Lani so se Pojavde v večjih krdelih in zlasti na poiju povzročale mnogo škode. Zato so sc takrat lovci na poziv sreskega načelstva zbrali z vseh strani, da ugonoDijo škodljivo zverjad. B -lo je pred letom dni, ko so j:h nek.j eksemplarjev postrelili. druge pa pregnali, tako da smo imeli do zadnjega časa mir pred temi zvermi. V teh dneh pa so začele zopet strasu.-Zato je prišlo v četrtek pogledat v bocke gozdove več lovcev iz Maribora m bližnje okolice, a zaenkrat brezuspešno. M.rova.i pa tudi niso domačini, ki se jun je sreča res nasmehnila. V soboto so namreč na^: lovci žnidar, Hauptmana Stanko m AiOjZ in Drnovšek ustrelili velikega, o*rcg 2o0 kg težkega merjasca, in to v lovišču g. Hauptmana v Zalonču. Merjasec, ki je dolg 2 in pol metra, je razstavljen v gostilni Hartwerjevih dedičev. Ker bo v ponedeljek tam planinski ples, je to kot nalašč ugodna prilika da si lahko vsa.-c ogleda zver. . *__ gledališče ljubljanska drama Začetek ob 20. ko cerkvena miš Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1. februarja: Cvrček za pečjo. A. Torek 2. ob 15.: Jureek. Izven. Znižane ec-ue Ob 20 : Vzrok Izven. Znižane cen". L.TUBLJAS8RA OPERA Ponedeljek, 1 februarja; Zaprto. v Torek. 2. ob 15.: Ricoletto. Izven. Znižane cene. - Ob 20.: Triie mušketirji Izven. Poorreh I>rn?. dr. loanoviča Beograd, 31. jan. p. Tz Beodre javljajo, da je bil tamkaj danes na najsvečanejši način pokopan naš veliki učenjak na polju medicine dr. Giorgje Joanovič, ki je v četrtek preminul v Beogradu. Novi Jier* 5»t par; za dajan ie naslova aH Eif.ro ps S Dia. (1) Vsaka beseda 50 par; za dajenje nasJovs aii ia šifra os 3 Din. (2) Prodam Hišnika MBimps in poltenega vrejmem sak-»j. Naslov v •i*'a»nem f.u-Ie:'ci »Jntra« ; oglasni oddelek »J^i-tra«. •M)-! i 2717 T rgo\ ski pomočnik mešane strose. išče službo Mariboru. Naslov pc-ve Kuharico za vse »um-o i letn:m! spričevali, fčtj sJov. oUt»'j v Zagre-o. Vi.ražati !>s. R'.n*sk: s. it. IMT. Natakarico inteligentno, sprejme bfrij-ša kasarna v Primorjn. — Ponudbe s sliko na ogi^a. >.M.^.-k ».lir,m t pe-i šifro »•1'lačiiiia«. 2670-1 Plačilno natakarico vk>%i sp^ejaiem. Ponudbe . m og!.°.sni oddelek ..Tr.ka« pod »Natakarica«. 3127-1 Kuharica •».mAstojnn in vajena vseh hlinito dei ?. dobrimi spričevali, a-obi stalno službo petčlanski družini v Kranju. Nastop službe ta ';>}. Sam-i poštena dekle-•a, stara d»> 35 let, oaj stavijo ponudbe pod ».Sn.-ž-r.« c uharica r na osrlasni oddelek »Jutra-. 201 S-1 Vrtnar veš'? v cvetličnjaku teolih gredica-h lu splošnem dela r vrtn želi sta-hie namestitve aii prevzame dela pri novih stavbah. Ponudbe po-i »Agilen« na ogia&ni c-ddelek »Jutra« 5057-2 Kot služkinja za domača ;d hišna d .'ia iščem službo za takoj. — Sumi Ivana, vas Krašr.u 83. r-ožti L-uk-o-vica iJ254-3 Inteligentna gospa zelo dobra kuharica išče mesto. Naslov v trgovini s papirjem, Maribor, Stolna ulica št. 5. 2 <20-21 Zaslužek Ogla« trg. značaja po 1 Dia beseda; za da jsnje naslova «35 ea šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vaa ka beseda 50 pa«-; »a dajanj« uaslov® ali za šifro pa 3 Dio. (61 Lokali Vsaka besed« 1 Din; za dajanj« naslova aii •ia šifro p« 5 Dio. (19) nih zmožnosti, ki bi jih usposabljale za iresto v pisarnah. Ta »poklicna izobrazba za primer potrebe« se vidi praktična glede na izkušnje povojnih let. toda glasniki tega sistema ne upoštevajo, da človek, ki se je od rane mladosti z zanimanjem in pazljivostjo posveti! poklicnemu deiu, ne more tisti trenotek. ko se njegova življenjska pot križa z življenjsko potjo drugega človeka, opustiti vse, negirati vse. zapustiti vse. kar mu je do tedaj pomenilo clj in vsebino življenja. Žena. ki stori tako. postane nezvesta sami sebi. razvije se v drugega človeka, kakor ie bil tisti, ki je vzbudil moževo nagnenje in položil s tem vnaprej temeljni kamen nesrečnemu zakonu. Tako ženo lahko primerjamo z umetnico prejšnjih časov, ki se je odrekla svojemu poklicu možu in njegovemu družabnemu ugledu na ljubo in tako nostala nesrečna ali pa je naposled pretrgala vezi meščanskega zakona in sledila pravemu klicu v sebi. Silno pogosto je na žira n ie. da so umetniki izjemni ljudje, katerih življenjske poti so nekako določene od izoolnji^o-čega j'h ognja njihovega poslanstva Toda umetnost ni le zadeva darovitosli. kakor tako često misli lajik. Umetniško udeistvovanje zahteva mnogo več dela, mnogo ostrejšo borbo, mnogo višjo napetost kakor večina d-u<*ih poklicev. Prirojeno darovi tost je treba razvijati, ustvariti ie treba prvi pogoj za izlitje v formo. Ker je tu mesto le za nekoPkd izbrancev. potrebuje vsak vec intenzivnosti. da prodre, kakor izvrševalci drugih poklicev. Le tisti človek Da ustvari vrednote v svojem Doklicu. ki oblikuje svoie delo s stvariteljsko siio umetnika. In sodobna žena hoče biti tak človek. Četudi je mnogo poklicev, ki ne zahtevajo niti stvariteljske siie niti sploh individualnega dela, ki včasih ni niti zažeiie-no, četudi se mnogo žen ne počuti dobro v svojem poklicu, ki so ga prevzele Ie po sili gospodarskih razmer, vendar iz teh dejstev ne smemo kar brez nadaljnjega sklepati, da bi opustitev takega poklica sprostila ali stopnjevala notranje vrednote žene. zakaj vprašati se moramo, s čim je poklicno zaposlenje nad-omestliivo. Večina ljudi misli tako: če je mogoče, da človek, ki je prej opravljal stroj A. postane jutri strojnik pri stroju B. katerega regulacija je sicer nekoliko drugačna. oskrbovanje pa je hitro umljivo, potem je tudi mogoče, da se žena ki dosedaj sedela pri šivalnem stroju, knjižila ali izvrševala kako drugo mehanično delo, v zakonu brez nadaljnjega posveti gospodinjskemu delu. S tem da ne bo škodovala svoji osebnosti, temveč da lahko le pridobi, ker so ta opravila vse bolj mnogo« transka. Ta primera je napačna ne glede na to, da mnoge žene tudi po poroki ne morejo opustiti službe, ker so po uresničenju t<» ideje na slabšem v toliko, da so svojo pekunijarno samostojnost zamenjale za finančno odvisnost. Ne smemo tudi prezreti, da poklicno delo. četudi izrabi in uničuje človeka, ustvarja vendarle tudi vrednote, ker zahteva trajno napetost vseh sil, ker vsako popuščanje in vsaka zamuda ograža eksistenco. Čim manj je človek notranje navezan na kako delo, tem važnejši je za razvoj njegovega čuta dolžnosti tisti »moraš«, ki mu ga nalaga poklicno delo. Če si ogledamo ta problem z vseh strani, moramo ugotoviti, da žena, k: opusti svoj pokPc, v nekih okoliščinah sicer ne Gostilno na prometnem kraj« ob državni cesti oddam najraje samski osebi. — Ponudbe ea ogiaani oddelek »Jutra* uod »Notranjsko« 3150-1» more ničesar pridobiti, v vsakem primeru pa lahko mnogo izgubi. V prvi -vrsti izgubi stike z ljudmi, s katerimi jo je vezalo isto stremljenje Dalje izgubi veselje nad posebnimi uspehi, ki se po lavi jo le tam — vsaj pr: povprečnih ljudeh je tako — kier vlada neko tekmovanje m čaka posebna nagrada. Predvsem izgubi tudi stik z drugim' družabnimi krogi, ki je tako zelo važen za njen človeški razvoj Izgubi tudi zvezo s svojim mladostnim doživljanjem n stremljenjem. kar ie s človeškega stališča velikega obžalovanja vredno. In najvažnejše: v vsakem primeru izgubi svojo pekunijarno samostojnost. Žena v ruskem sodstvu Nemški meščanski žurnalist Hans Siem-sen si ie lansko leto ogledoval razmere v Rusiji, katere popisuje v knjigi ^Russland -ja und nein*. Zlasti o sodiščih poroča prave kurioznosti. Skoro vsi sodniki so delavci in delavke. Poklicnih juristov je prav malo in ti so navadno zaposieni v upravi. Delavstvo obrata izvoli iz svoje srede zanesljive tovariše. Ti najprej poslušam pri razpravah, nato delajo v sodnih -Jisarnah. Potem jih za preizkušnjo pndelijo sodnikom. Zvečer pa morajo obiskovati tečaje, kjer se seznanijo s sovjetskim pravom in izvežbajo v administrativnih poslih. Čez nekaj mesecev morajo reierirati tovarišem svojega obrata in če je referat sprejet, je dotični redno delegiran kot sodnik. Nato jc prideijen sodniku in obiskuje nadalje večerne tečaje. Po enem letu postane prav sodnik. Na tem položaju ostane tri leta, nakar mora nazai v obrat in se delegirajo drugi tovariši. Sodnica delavka, ki ie obiskovalcem razkazovala sodišče, je izjavila: »Vsi se veselimo. da pridemo nazaj v tovarne. Pri nas je sodnikovo opravilo častno. Tudi je fizično manj naporno kakor tovarniško delo. Toda duševno! Pravijo, da sem stroga sodnica. Ker moram biti stroga! Toda ko sedim sama v svojem uradu, bi si oči iz-iokala: toKko gorja, toliko krivičnosti, toliko zlobe, toliko neumnosti! Hudo je sodniku. Nič več ne spim tako mirno kakor prej. Kakšen človek mora biti oni, ki je rad sodnik! Zato se veselim na tisti čas. ko bom zopet pri svojih tovariših v obratu, kjer je delo mnogo enostavnejše.» V večjih mestih ima vsak okraj svoje sodišče, kier so pa obenem tudi posvetovalnice, skrbstvene stanice. Tu se torej ne obravnavajo samo kriminalni primeri, temveč sen, prihajajo po nasvet tudi žene, ki so ostale same z otrokom, očetje, ki so jih zapustili sinovi (ki so skrbeli zanje), stara mati, ki je ostala sama z vnukom, zakonski par, ki hoče stanovanje in tako naprej. V teh posvetovalnicah so sodniki po večini žene, in sicer ne samo delavke (manuelne). temveč tudi učiteljice, zdravnice in zastopnice raznih drugih stanov. Najbolj presenetljiv vtis napravi na Evropca dejstvo, da ni nobene razlike med sodnikom in tožencem. odnosno tožiteljem. Pri teh sodiščih uživa žena posebno za-, ščito svojih tovarišic sodnic, še večjo pa otrok. Razpad družine je v rcsnici precej drugačen kakor se prikazuje v Zapadni Evropi. Sklepanje zakonov je zelo lahko: zakonsko zvezo je treba samo registrirati. Tudi ločitev ni dosti hujša. Pravice in dolž- nosti moža in žene so enake. Tako sta na primer oba dolžna, tudi po ločitvi podpirati drug drugega: ne samo mož ženo, ampak tudi žena moža — kdor je pač v potrebi. V primeru, da je eden obeh brezposeln, ga mora drugi podpirati pol leta: če je nezmožen za delo. pa eno leto. Nikdo pa ni dolžan, drugega podpirat vse življenie. kajti zakon ni zavarovalnica za ž-vlienie. Pri ločitvi se pojem krivde izključuie. Kdor misli, da ta nekomphciran način ločitve in sklepanja zakona omogoča možu. da si vsakih par mesecev poišče drugo žensko. se moti. kajti v sovjetskem zakonskem pravu ie otrok še bolj zaščiten kakor žena in nihče se ne more odtegniti plačevanju alimentov za otroka do IS. leta. Mož. k' bi lahko plačeval ahirente, pa iih noče. se kaznuie celo z zaporom. Zanimivo je deistve. da 60 odstotkov vseh ločitvenih predlogov stavijo ženske. V Rusiji ni nikake razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom :n ie ta izraz vobče eliminiran iz žargona. V posvetovalnici nihče ne vpraša, aii ie otrok zakov ski ali nezakonski, za vsakega se poskrbi v enaki meri. Siemsen piše o ženi sodnici, ki mu je dajala pojasnila: »To je pametna, previdna, resolutna žena. Z našimi juristi se ne more primeriati. Ona nima talarja. ne bareta. ne akademske izobrazbe in najbrže tudi ne pozna točno paragrafov, po katerih mora soditi, toda ona pozna ljudi, ki iih mora soditi. Pozna njihove skrbi, njih stiske njihove izkušnjave. Ona ve, koliko velja kilogram sladkorja in česa :e sposobna gospodinja, da debi za svoje otroke kilogram sladkorja več kakor njena soseda. Ona pozna dušo obtoženca in prič, pozna njih napake in vrline. Ona govori isto govorico kakor oni: govorico ljudstva. Zato zna ž njim govoriti, zato jih more tudi razumeti.« S n Danskem je izšla naredba. ki določa, da dobi vsaka državna ali občinska uradnica, ko se poroči, izplačano od države doto v višini letne plače v zlatih kronah, ako opusti službo. Unogo žen je že zaprosilo za izplačilo tega zneska, ki jim omogoča nabavo pohištva m gospod n i-s-k.ih potrebščin. Nekatere uradnice pa -o tudi po poroki ostale v službi in se odrekle državni doti, da ne izgube pokojnine. To naredbo je vlada uzakonila, da cmUi žensko konkurenco v državni službi in vrne otrokom spet matere in vzgojiteljice. Liga žen za mir in svobodo, Jugoslovenska sekcija je imela 17. t. m. v Beogradu svoje zborovanje. Govorila je gospa Milica Topalovičeva, ki je obravnavala smernice in delo lige. Državni odbor nemških mladinskih zvez, ki obsega 4 milijone mladostnikov v preko 100 zvezah, je prvič, odkar obstaja pod ženskim vodstvom. Za prvo predsednico je bila soglasno izvoljena Margareta Schu-ckertova. . Amalija p!. Schalscha-Ehrenfeldovi. predsednica katoliških društev poklicnih žen in deklet, jc bila odlikovana oJ papeža s častnim znakom Pro ccclesia <*t rx>n-tifice v priznavanje dolgoletnega delovanja za blagor katoliškega socijalnepa ženskega gibanja. V Madridu so radikali stavili predlog, da bi žene pri prihodnjih parlamentarnih volitvah še ne mogel izvajati svoje volilne pravice. Predlog je bil odklonjen s 133. proti 127 glasovom. Jajce 80 par na drobno nudi Sever & Komp., Ljnbljana, G-espo svet-ska cesta 5. 3133-t; Umetnine lepe oljnate slike pro- i dam. Naslov v ogl. odd. i »Jutra«. 3176-6 i Majhen lokal aa Dunajski cesti takoj oddam. Nas!»v pove <>gl. oddelek »Jutra«. KJ86-19 Slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo z inventarjem, ustanovljeno 1S35. staro in dobro podjetje, radi starosti počeni na prodaj. Naslov v riodru-žnici »Jutra« Mari bor. 3030-19 Delavnico ali prostor, ki bi "se dal preurediti v teto, iščem. Ponudbe ha oglas, oddelek »Jutia« pod šifro »Klepar« 3172-19 V Celju oddani velik vrt, cvetMčiiik. topi« grede, stanovanje, v na jem. Naslov v trafiki K« vač. Celje. Aleksandrova 32C7-17 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v Tavčarjevi ulic; i te-v. t/I. S19J-« Avto, moto Dekle i znanje .i? atsm*c:ae f« •?če k b-V.j-ši rodbini sut nomoč v gospodinjstvu 'vsa domača opravila). — Naslov v ogiasnem oddel Id j Jutra t: ' 293P-: Pridno učenko s i> r e j jd e m-vdni salon »Elvsee«, Sovi trg 5». 5. 3097-1 Služkinjo za vse požteno in marljivo -urejmem takoj. Nasiov v ogl. odd. ».Tu-t-Ta«, 3159-1 Kdor i i 6 e za.sr o h d i ansluiek. pa ia vsako bi^edo 1 Din, ta dajanj« aii ea Šifro pa 5 Din. (S) Vsasa beseda 1 Di n j za daja-nje oaslara ali za šifro pa 5 Din. (10) Prodajalca avtomobilov, motornih brizgal Itd. iščemo. — Obširne ponudbe verzi-ranlh, agllnib na ogl orid. »Jutra« pod »Visok tudi postran«l:l zaslužek«. 2087-i Postrežnico tjri/loo in snažno, s pvreimem v Zilj .'iesa ulici 7. za Vrtačo 3255-1 Šivilja izurjena za parilo in obleke, gre š:v»t iu dom. Naslo-v v ogiaanem oddelku ijufcrsc. 0052-8 Pouk bosoda l Din; » (tajanj« aaelova »H t* &is>« 5 Din. Dijaki, ki iMe;.o in str akcije, pia-ta>o vsak* besedo 60 par; za šifro ali ta da-jatijo naslova S Din. (4) CAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 Prva oblastveno koncesijo lirana. 1'rosj. kt 15 zastonj — pižf.ite ponj! C i » j « » .t»r»iema las. 251 Limuzina ti-ne 9' C&evrolet, 15.000 km vožeoo, ugodno pro dam. Naslov pove o?lasn; oddelek »Jutra«. £751-10 Kapital Vsaka baseda 1 Din; za lajanje nastars ali r.a &ifro pa R DId. clgl Din 400.000,— posojila iščem proti vknjižbi na prvem mestu na veliko posestvo z vpeljanim podjetjem. IVragd be pod šifro »Varna na iožitev«. 2923-10 V najem Vsaka bvante 1 Din; aa lajanje na«l«va aH za Kfro pa 5 Din- (17) Trgovino z tn'-^anim blagom, v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam v najem ped ugodnimi pogoji. Naslov v ozlasnem oddelkn »Jutra« 2901-H7 Gostilno v bližin.! kolodvora oddam s>a.mski osebi ali zakoncem breiz otrok v najem. Mesar Franc, Jcsenice. 2086-17 fc^l Zobje beli, v kolikor izginejo »Usta polna bakterij« Ako ee pri vašem naemohu _ pokažejo zobje grdi, brezbarvni hi po-I kvarjeni, je to za.to, ker imate »usta polna bakterij« — stanje, katero ir.rovejo mikrobi v ustih. Kolv-nos naglo pobeli »obe. ker njegova a-ntiseptična in pokipeJa pena odpravi ostanke hrane jn nevtraJizira, kisuo«. — Uporabit« en centimeter Kolvnosa na sulii šče>tki tri dni. Vaši zobje posfa-( ne jo nato z& tri nijanse bolj beli. j Antiseptična RREMA X A SE O B E K0LYN0S Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« usivva aii za šifra pa 5 Diru (20) Parna žaga v najboljšem stanju naprodaj. Ponudbe oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga«. 2037-20 Parcela na Vodovodni cesti, poleg trgovine Drvar naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2440-23 Vilo eno- ali dvostanovanj-sko, v velikem vrtu, najlepša lega, prodam zaradi Izselitve. Ponudbe pod »Zelo ugodno na ogl. odd. s Jutra«. 3202-20 od u a ' Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje naslova ali «a šifro pa 5 Din. (21) Petsobno stanovanje solnčno, z vsem kom-fortom, ob Kongresnem trgu, prosto v marcu se odda. Povpraša se: Toni Jagtr, trgovina, Dvorni trg St. 1. Stanovanje dveh sob in kuhinje (vi soko pritličje) ter vrt bli zu tramvaja se odda takoj mirni in zauesljivi stranki. Kje. pove oglas ai oddel. »Jutra;. 2952-21 Stanovanje sobe in kuhinje tak.-j oddam v Zg. šiški, Vodni kova cesla 103. 3103-21 Štirisob. stanovanje solnčao, v brezhibnem stanju, s souporabo vrta oddam takoj a'i r*>zne;e. — Ogledati v Kuaftjevi ulici ii. 13,11. 3Ctii-21 Stanovanje suho 'ni čisto, obstoječe iz 1 sobe m kuhinje, išče miren zakonski par Urez otrok. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« šilro »Stalila mi^n.i stranka II«. 2-sobno stanovanje išče mirna stranka 4 odraslih o-wb. Ponudbe pod »Uradniška 'Iru&ina« ua oglasni oddelek »Jutra«. Sobo odda Opremljeno sobo s strogo separiranim vlio j oddam. — Nrsiov v c-g.asnem oddelku Dve prazni sobi ? I. nadstropju, ua i'ri>-metni cesti o^dam r.a ordinacijo ali plsa-no. Parket. elektrika, piiu ;n - o-dovol. Naslov v oglasnem oddelku sjutra«. 2750-23 Opremljeno sobo oddam na Blehreisov! c. sli. y»s!-vv pove oglas.ni oddelek »Jutra--. 3255-23 fttapisi vsaka beseda 1 Din. n d ijanj-e naslova aii .-a Cifro ra 5 Di.n. (301 Fotoamaterska dela ks-kor tuj; strokovni dela naredi do sedaj najbolje in najceneje fotograf Josko i m u e. \Vollova !3 m Šrpcisi:^ foto-trgov .s A. 'muc, Marijin trs št 3 V9'.il W6!t*V9 -..".■-? Št. 1. Telefon 2059 Vsaka beoeda .VI p^r: za dajanje naslov« ali Vsaka beseda 3 Din. is dajanje nasiova ai šifre pa 5 Din. (24) šifro 3 Din. (23) i Sobo v Vižmarjih .rtidam. Naslov uuve ogl oddelek ».T.itra«. 291S-->3 Gospodična Iva Dv'g i.* o pismo I Odgovor prejel. — I. B. PREMOG suha drva i Pogačnik, Bohoričeva štev. 5. 32"i21 Občina Ljnbljins Uestai pogreb.ii cavoi Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni, dobri soprog in očka, odnosno sin, brat, svak in stric, gospod Mr. pharm. Branko Hus v nedeljo dne 31. t. m. po kratki in mučni bolezni. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2, februaria 1932 ob pol 3. url popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31* januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi £ Ljubljani.