151 številka. „KDINOIT" uhaja po trikrat na teden t šestih i«, danjih ob torkih, Aetrtklh •n •Oboluh. /jutranje izdanj« izhaja ob 6. uri zjutraj, vei»rno pa oli 7. •ri ve6ar. — Obojno isduij* stan* : »a J »len m«Mc . t. —.90, iiven Avrti-ije f. 1.*) «a tn mem, . . 2.60 , t _ za pol t«ta ... S,- . „ * za v.e leto . . . 10.— . . |A _ Na urtilt brez priložene naročnine »• ne jemlje «lr. I'o.araićne številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobak« v Iratu po a nvč., v Gorici po S nvć. Sobotno nierno i idanj© p iratu S ni., v Gorici 4 n«. o ^ V Trstu, v torek dne 18. decembra 1894. Tečaj XIX. EDINOST Oglasi »t« rakune po tarifu v petitu; t na^tnvi' * debelimi črkami s* plafuj l>roNti>r, kolikitr oW>i(.t avadnili *r«ti 1'ohiann o-emrtn cm« in j »»uozhIivitlo. <1 o nia^i ciglani itd.no 'irunajo po« ngc>dbi. V »i tlopi"i naj to ^oAitjajo -jredmitva ulicu Caaerm it. 13. V*ako pi-mo mi'-.i biti frnnkovutm. k.t nefrankor ana »e n« iiprnj imajo. Rokopisi ne ne vračajo. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Naročnino, ruklainainjt) in »iflan<« tpro jem« Hitrnrttiifro ulica Moline pie-•olo kit. S, II. nadst. Odprte reklamacija ■o proste poštnine. „ r kUm«N j* mer i < Shod zaupnih mož v Ljubljani. ji. Naii žestiti čitatelji imajo sedaj pred sabo ves materijal; slasti bi jih pa prosili, da zasledujejo pašno: kakove ao bite resolucije t prvotnem tekstu, t koliko ao se spre-menile iste po Želji naših zaupnih m6ž ter tak6 tudi vsprejele na shodu, in slednjič; kakovi ao bili oni predlogi zaupnih mož iatr-akih in tržaikih, koja je bil odklonil osno-valni odbor, oiiroma »hod zaupnih tnož. Paini čitatelj je že gotovo pogodil, da ao resoluoije v prvotnem tekstu poitevalo na sploh lanarodnain p o I i t i i k a stremljenja Slovencev, pustivii na strani analogna stremljenja istr« akih Hrvatov. Ne prihaja nam na misel, da bi očitali osnovalnemu odboru, kakor da je namenoma hotel liriti in utrjati kranjsko-slovenski separatizem, marveč priznavamo radi, da ao ga osiri na žalostne raamere na Kranjskem ailili izogibati se »s« mu, kar bi u-tegnilo dati povod nebroju nasprotnikov-ob-rekovaloev do aumničenja in ovajanja. Vse to rasamemo tudi mi; toda vai taki osiri — in naj so ta trenotek ie tako valni — ne morejo in ne »mejo siliti zareene in cilja avojega zavedajoče ao stranke, da bi v tre-notku, ko si določa program — in bodiai le sa bližnjo bodočnost — pozabila na ono, kar jo smatrati kot conditio sine qua non sa ko-nečno siaago. In tak neizogibni pogoj sa vspaino narodno borbo na Primorskem, specijalno pa ▼ Istri in v Trstu, jo solidarnost do skrajnih poštedio med Slovenoi in istrskimi Hrvati. Bres take vssjemnoati velja sa tržaške in istrske 81ovence: Lasciate ogni spe-ranza! Zato ae naii saupni možje za nikako ceno niso mogli postaviti na t&lio tesnoarčno stališče, marveč so sahtevali, da ae na toli važnem shodu naglaša vzajemnost z narodom hrvatakim, v prvi vrsti pa z istrskimi Hrvati. Ta sahteva naša je bila gotovo opravičena: s osirom na to, da ae prvotne resolucije same isreono sklicujejo na reso-I u c i j e shoda slovenskih in i a t r-sko-hrvatski h poslancev si. 1890; s osir. m oa to, da II. točka prvotnega teksta reaoluoij ssma puiteva v jednern slučaju tudi iatrske Hrvate (glej gimnasij t Pssinu), in naposled s ozi« r rom na dejatvo, da ae delokrog političnega društva „Edinost* rastesa tudi na hrvatski del Istre in da je politično delovanje Hrvatov in Slovencev v tej pokra« jini in v Trstu neločljivo. Ker pa ao istrski in tržaiki Slovenci menda ie vedno — ali morda ne P ! — sestavljajoč del naroda slovenskega, smatrati je nafte potrebe kot potrebe vsega naroda slovenskega, in je po takem ves narod navezan na složno delovanje s narodom hrvatskim, in s istrskimi Hrvati ie posebe. PODLISTEK. I Bardyjeva obitelj. Pi-igodba iz leta 1848-49. Poslovenil Iv. K uro t. Njemu na atrani sedi majhno, pokve-čeno otroče, na kojega obrazu berei ono bu-lehno blagost in krotkost, ki je skoraj vsakej nespodobi lastna. Vsakteremu, kdorkoli vidi njegove redke laece, koščene ročice iu stis-nena ramenca, se v srce smili. Ta nesrečni otrok je sirota, vnuk prvo-opisane prastaro gospe. Stariši so aiu žo pred leti umrli. Na drugej strani sedita dva popolnoma enako oblečena, po pet let stara, kakor jajce jajcu podobna si dvojčeka, otroka mlade gospe in njenega vedno veselega soproga Josipa. Ti railogi so toli tehtni, da se jim je uklonil tudi »h id ter da ae v vsprejetih resolucijah naglaiajo poleg Slovencev tudi Hrvati. V drugem oddelku I. resolucije so pred-Isgsli naii saupni možje poliiko viaje-mnostsavstro-ogerskimi Slovani. Ta nai nasvet je odklonil shod, ker se je osnovalnemu odboru videlo, da sega predaleč. Mi nismo te misli. Tu je menda prevladata bojasen, da bi stegnil navstati hrup med Madjari in da bi vzbudilo nevoljo tudi pri nali vladi, ako bi mi proglasili t svečani obliki, da ne hočemo vtikati v notranje stvari I diuge države. Ali gospdda, ako se hočemo pokoriti takim pomislekom, potem pa smo ae slovesno in za vso večne čase odpovedali tudi vzajemnosti z narodom hrvatakim — saj jc tuji narod hrvatski spojen s isto ,tujo" državo — z onim narodom, na katerega nas vežejo sorodstvo krvi, zgodovina skupnih muk in skupne nesreče, borba za ohranitev nvoje na-rc dne individualnosti in slednjič tudi zemljepisna lega. Posledice bi bile gotovo nepreračunljive, ako bi res hoteli vsprejeti načelo, da se ne smemo vtikati v razmero tiste „tujo" države. Pa ie nekaj ne smemo pozabiti, dejstvo namreč, da v isti »tuji* državi živi in s« bori za svoj obstanek tudi del našo*a naroda dlovonskega!! A vrhu tega nas učijo dogodki iz«n novejših dni, da so so za nevzdtžljive in žalostne razmere v isti ttuji" državi — katera pa nam v resnioi ni .tuja", ker nas spajatu ž njo skupna vojska in žezlo prejasne vladarske rodbine Habsburgov — briga in zanimiva danes ves svet in da se Romuni-mu-čeniki danes ne obračajo le do svojih sokrv-nih bratov, ampak da so se eč svojo glasovito spomenico obrnili do vse civilisovane Evrope in da je ves omikani svet tudi res izrekel svojo — obsodbo nad nasprotniki istih Ro-munov. Na drugi strani pa imamo sopet notori-iko istino, da se uprav ista „tuja* država I ogerska le prepogosto vtika v naie avstrijsko stvari, kakor jo tudi vse tostransko židovsko čatopisje kakor zbesnelo po koncu, ko tri ba motati polena pod noge o g e r-skim Slovanom, ovajati jih na vsgoraj ter vspodbujati žido-madjarsko pleme do na-daljnih nasilstov. Kakor hitro zapiie v tostranski državni polovici sapa, le količkaj ugodna verskim in narodnim interesom Slovanov, hitro so vzdigne ve« madjarsko-libe-rnlni tabor, da grozi celč kroni, čei: mi ne dopustimo nikdar, da obvelja takov sistem v Avstriji, ker bi utegnil uplivati tudi na ogerske razmere! In navadno ne kričo zastonj, kajti notoriika istina jo, da so Hohen-wartovo, konservativno in Slovanom kolikor toliko prijasuo miuisteratvo vrgli v prvi vrsti uplivi iz ono in iste tuje države, ka- aKssHBmanoBni^BfPM Na nasprotnej strani mise sedi dvajsetletni, krepki mladenič : Emerik Bdrdy, krasnega, veselega obličja, lepo vzrastenega, krepko razvitega stasa, mahovitik brk, kodrastih, do ramen sesajoči!) las. Prijetno in uljudno obnadanjo priča nam o njegovoj uzornoj uigoji. Eutcrik je edini sin zgoraj muo-njenega Tomaža IJdtdy-ja. Pri njem — zadnji pri mizi — sedi star mož belih las in bakrenastega, na Himno pitje spominjajočoga obraza, najbliži sorodnik hiAnega predstojnika. Imenuje se Šimon Hardy. Na vttacem obrazu te družine se opazi neka tuupna posebnost: visoko čolo, veliko teujrio-{lave, pomenljive oči zgnstimi velikimi obrvim>, — .Kako čudno* — oglasi se nekdo i zuied njih — ,danea nas jo pri mizi ravno trinajst!" Malega dojenčka so takrat prvič vzeli k skupnemu obedu. tere majo bi morali mi spostovati v svetem strahu. Okolnost torej, d* je shod v drugem odstavku druge resolucije odklonil nai nasvet glede viajemnoiti s ogerskimi Slovani, videla bo nam je toli važna, da sm>> morali — na stran pustivii vse pomisleke in osire na morebitne momontne nevšečnosti, ki bi utegnile nastati za stranko, na katero nas vežejo sicer ukupna narodna stremljenja — izve-sti posledice, kakor so izražene iste v izjavi, katero hočemo omeniti pozneje. Obžalovati pa moramo tembolj, da so ni vsprejel ta nai predlog, ker je bil v svoji sestavi tako pohleven, da ni vezal nikogar, ampak je apeloval le do onib, katerim „\ o slasti pri srcu", da se rasvija politiika v/ajomnost z avstro-ogerskimi Slovani. Komur to ni pri srcu, ali nima voljo aH poguma brigati so sa to, temu jo dano na svobodno voljo, da — se ne briga. (Dalje prib.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj jo vsprojela zbornica zakon o orožnikih, odkloni vii vro dodatne predlogo. l(ed t->mi je bil tudi prodlog posl. IlnfFmanna-NVel-lenhofu, zahtevajoč, da bi bilo poznanje nem-ičine pogoj za vsprejem k žandarmom. Gospoda nemški nacijonalci so vsaj dosledni: vse službo, mastne in Bkromne, bi hoteli rezervirati za — Nemcp, le davkov naj bi bili deležni tudi Slovani! — Zbornica jo odklonila tudi prodlog posl. Pacdka, ki je zahteval, da bi orožniki imeli službeno knjižico v domačem materinem jeziku, ter da bi smeli tudi pisati svoja poročila v tem jeziku. Proti temu predlogu so jo oglasil minister za deželno brambo naglaiujć, da tu ne gre za to, izišli iz tega boja kot zmagovalci. Moč po njih oznanjovano pravice jo bila tolika, da jo celo nemško-liberalni poslanec Mongor — puklonivši so najpoprod pred italijansko kulturo — pohvalil junaško in čestite Hrvate in Slovence ob Adriji, katerim troba tudi dati njihova prava. In tako jo doživela tudi na4a siromiina Istra „svoj dan" v postanski zbornici. Bolgarsko miuisteratvo jo odstopilo. Škandal v Italiji. ,Boibba jo počila, a iz isto je skočila pohlovna mišku, kuja seveda ni ranila nikogar" ! — Tako so prvi trenotek triumf>vali italijanski oficijozi iu njih židovsko-liberalni prijatelji na Dunaju, ko je komisija pregledala Giollittievo spiso. Toda ta laž jo imela jako kratko noge — niti 24 ur niso bile dolge. Giolitti jo se svojimi spisi res vrgel bombo v italijansko javnost, in ta bomba so je raspočPa z groznim treskom rani vii mnogo njih, v prvi vrsti pa g. Francesoo Crispia. Nastopil jo res škandal, da menda tacega Italija še ni doživela. Iz Da bi jim to takrat kdo rekel, li mu li verovali — — — — f * * » Listje začenja padati z dreves. V nekej dvorani Ilardy-jevoga gradu vidimo aristokrata Tomaža in njegovega sinu, 06a meri z naglimi koraki sobo, sin pa stoji pri oknu, opravljen v vojaškej uniformi : v sivem plašču, prepreženim s trakovi in rasnimi vrvicami. Rudeču oako s trobojnato kokardo drži v roki, ob levoj strani pa mu visi blesteča, kriva sablja. To je uniforma vojakov huzarjev. Hotel ao jo posloviti pri učotu in oditi v boj. Pioti očetovej volji se jo vpisal v Kološvaru mej Četo prostovoljnih huzarov. Očo še vedno jezno hudi po sobi bom ter tja. (Dalje prih.) objavljenih piaea j« jasno da j« oela vrat« ■initiroT in odličnih parlamentarcev lajeaaU is blagajn faltrane rimske banke. Med „dolžniki* ni te goapod Criapi, ampak tudi — f» o-« pa C r i v p i I! Criapi jn dobil rasne svote po 10*000, 25 000, 20 000, 90 000 itd. itd. Goap® Criapi pa je »pisana i 20 000, 3000 1400 lirami itd. Sedaj se aevcda ne iudimo priiadevanjena gotpoda Critpia, da bi pregovoril abomico, da naj nikar no apravlja na dan teh ikandulov, kakor so mu ne £udiino, d« je iipoaloval pri kralju, da ae je odložilo saaedanje abornioo. 8 tem je aanaiil zbornici uata, ter pridobil par mesecev časa. In goap. Criapi ai menda misli : *aa dobljen, vse dobljeno; Bog ve, kako se stvari poranSe takć ali tako t Ali pozabiti bi ne arnel, da ga ravno okolnost dela sumljivega, da je sam preprečil razpravo in au tako iiognil priliki do sagovors, kajti vsakd» ai mora misliti: kdor je ćiat, temu ae ni bati rasprave. Vojna med Kitajem in Japonsko. Londonskim „Central Nt>Wa* javljajo is An-tonga : Dne 13. t. m, pod veAer bilo je vej prask s i regularni mi kitajakimi vojaki. lati ao •e do včeraj ustavljali trdovratno, lfofan ja-ponaka četa opasila je, da ae Kitajci bližajo od Zapada. Kitajci ao priili do mesta Yib-Min-Ban blizo Feng-Kuana. Tam stoječe japonske ćet« napadlo ao Kitajca danea o »ori. Kitajakih vojakov bilo je okolo 400 mož v«6, kakor so ae bili nadejali Japonci- V bitko ata posegla Ae dva kitajska polka, taaedii defeaivue utrdbe. VidovAi to, ohrabrili ai ae Kitajai takd, da ao naskočili z dveh krajev, hoteč prelomiti japonsko pozicijo, toda Ja-ponoi ao odbili oba navala. Japoncem prihajajo na pomoč druge čete, in mogoče je, da bodo Japonci vatrajali na bojičču, dokler ne pride pomoč. Različne vosti. Za družbo «v. Cirila ln Metoda v Trotu nabrala sta dijaka v vegnli družbi pri S?. Ivanu 4 krone; g. Zafred dodal jc k tej avoti 2 kroni 40 atot. — V veseli družbi v gostilni g. Kravosa nabralo se je 70 nvfi. Za podružnico »v Ciril« in Metoda na Greti o priliki ,božićnice" darovali ao sledeči gg. : Storžinar M. 2 kroni, Žbona 2 kr., ResiČ 2 kr., Orilanc 1 kr., Kot*, Aichhelzer in Aioh-bolzer Jakob po 40 atot., Renko 1 kr., Itu-iička 2 kr., Milavo 1 kr., Babudar 40 atot., Marčelja 1 kr., Kenda 20 atot., Kodelja 1 kr., Cotič 1 kr., Stanislav 1 kr., Mraz 1 kr. 20 atot. in Konatanca 1 kr. Skupaj 19 kron. Vsem darovateljem in nabirstelju g. Storži-narju arčna hvala. — Darovali bo v isti na* men : Gosp. Ivan Š, in g. Maks Lavronrič, vsak po 2 kroni, Ivan Gerdol 1 krono. Javne dralbe umja. kd! itd. Minolo nedeljo sbrsli ao ae rasni trgovci in meietarji v borzni dvorani, da ae posvetujejo o javnih dražbah k6ž, uanja itd., katere prireja o. kr. uprava javnih skladiič. Trgovec Seppillj predložil je ta«le dnevni red : „Intereacvani na trgovini s kožami' in atrojiuami smatrajo za njih intereaa ikodljivo in brez praktičnega rezultata uvod'njo javnih dreŽb v Trstu." Trgovec Licbman protivil ae jo temu duaviiemii redu ,čei, da je ahod le privatnega značuja, ter da nima pravice sklepati resoluciji, kateremu menenju je pritrdila večina zborovalcev; torej ae je ahod raisel, ne da bi bil izrekel resolucijo. Razvidno pa jo is tega, da ao trgovci naaproti javnim dražbam usnja itd,, ker ae bojijo konkurenoije. Nova tovarna. Tukajšnja podružnica kro* ditnega zavoda prosila je dovoljenja, da sme zgraditi ua frakcijah semljeknjižuih it. 95, 97, 108 in 109 v gornji Kjatboli (sedaj iue-sto) tovarno za izdelovanje lioncja. Ta tovarna bode v rokah netnAkih kapitalistov, kateri razpolagajo v ta namen žo z glavnico 700.000 gld. Ker se ima postaviti v tovarno parni stroj, močan 250 konjskih sil, poživlja mestui magistrat vao dotične, ki imajo koji varok upirati ae temu, da izroč4 avoj ugovor piameno pri vložnem zapisniku na magistratu do 28. t. m., ali pa naj podnesojo svoj ugovor uatmeno pri komisiji, ki prido dntf 29. t. ob 11. uri dop. na lice mesta. Kužne bolezni v Trs u. Minnli teden je bilo prijavljenih 32 alućajev d&vice (prejšnji teden bilo jih je le 27 slučajev), 10 Blučajev škrlntice, 1 al. oaepnic in 2 al. vročinske bolezni. Umrla jo 1 oseba za fckrlatico, 8 oseb za davico in 1 za vročinsko boleznijo. Jugoalavjanski Stenograf. Izborni stenograf g. prof. Anton Bcienielt t Plov diva, prične v kratkem aopet izdajati aJugo-alavjanskega Steno£r«f t*. D rt'^ no „vabilo k narofbi" glasi so tal- d- le : Poretkom janu-varja 1895. atopi .Jugoalavjanski Stenogrsf* v VI. te>°>aj v novi obl.ki, p >vt<4aneu) olijeiiiu in s obilnejt vsebino, uredovna po svojem prejinj 'iu programu. Imel bode novo poaebno prilogo : »Glasnik, kulturno zgodovinski saju7.no Slov june" h slikami. lahajal bode mesečno (rasven avginta in septembru) v zveskih po 2'/a tiskane pole (okolo 40 strani velike oaun-rke) v al >ven-akem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem je-siku. ^Jugoslavjanski stenogrtif" prinaia članke o svoji stroki, potem o pisanji sploh, o pisalnih strojih i. t. d. „Glasnik" pa ima sledečo o Jdeixe : cerkov in *ola, književnost in um tnost, glasba in gledišče, naravoslovje in potovanje, trgovina in obrtnija, promet, društvene v< sti in raznoterosti. V vsakem oddelku ae nahajajo dopisi ali kratke verti (novine) is raznih krajev na alavjanskem jugu. Na ta način ae spoznavamo vzajemo ter so lehko razumevano med aabo, kakor to bratom pristaja. V novej4i>m času se sanimajo celo večji narodi za avoja posamezna narečja, če tudi imajo občni književni jezik; kako bi ne mikalo tudi Slovenca, spoznati jesik iti kulturne odnoiaje svojih bližnjih bratov. Tudi fsanimanje za stenografijo raste od dna do duo. Naše geslo je: „Spoznajmo se, ra-a u m i u> o ael "lu v tem smislu hočemo a boijo pomočjo tudi sanaprej delovati, računajoč na podporo prijateljev te ideje. Caoa listu ssjedno a prilogo ostane iata, pri vaem tem, da bo akoraj trikrat večji od prejlnjih letnikov, t. j. sa celo leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se poiilja s mednarodnimi poštnimi nakaznicami podpisanemu ureduiku. A posamezni zvezki ae prodajajo po 30 kr. pri knjlgariih: Kleinmayr in Bamberg ▼ Ljubljani, Drag. Hribar v GVlji, L. Hartman v Zagrebu itd. Isti kujigarji sprejemajo tudi uaročnino. Urednik in iaatnik : Prof. A. Bozenšek, Nadejati ae je, da se temu vabilu v obilnem žtevilu odzovejo tudi Slovenci, aaj je atenografija ne le lepa. nego tudi izobražencem potrebna veda. Želimo vrlemu g. profea orju najboljših vspehov. Pomlloifton. Nj. Vel. cesar pomilostil je zavarovalnega uradnika Pollitzerja, ki je bil obsojen na 4 mesecev ječe, ker je bil na ulici pretepel drž. poslano* Kaiserja* Včeraj so izpustili Pollitzerja i« rapora, Poikuftena samomora. 22letna „javna devica" Emilija Leuarduzzi, stanujoča v ulici Torretta hit. 5, zavdala si je predvčerajinjem, hoteča končati ai življenje, ker — ai jej je izneveril ljubček! Soaedje pozvali ao sdrav-nika z zdravniške poetaje, ki joj je izpral želodec in odklonil vao nevarnoat. Odposlal jo je pa vendar v bolnišnico, da okreva popolnoma. — 17letni trgovski pomočnik Aiilij Daltin, stanujoč v hiši št. 19 ulica Barriera, zavdai si je predsinočnjum s raztopljenim foaforjeun. Sorodnike probudilo je stokanje mladeničevo iu hitro ao poslali po zdravniku na zdravniško postajo. Daltin pa ae je upiral zdravniku b silo iti kričal, da hoče umreti, Z velikim trudom vailil mu je zdravnik požirek protiatrupa in potem ga ju odpravil v bolnišnico. Tudi tam se je upiral zdravnikom kolikor le je mogel; morali so mu po sili isprati želodi o in a tem bila je odklonjena daljna nevarnost. Mladi-nič si jo hotel končati življenje, ker nitna »reče v ljubezni. Samomor, Včeraj popoludne ustrelil se je na vrtu pred železniško postajo pri sv. Andreju 25l"tni železniški sprevodnik Fran Nolda iz revolverja v detllo uence. Slučajno tam mimo prišedši ljudje pozvali ao zdravnika s zdravniške postaje, ki jo obvezal tež-kormijenega in ga odpravil v bolnišnico, kjer so nesrečnežu s;cer izvadili krogljo iz glavo, toda kljubu teinu umrl je šo isti večer. Zgorel otrok. Včeraj pustila je kmetica Ivnna Sedmak, stanujoča v Sv. Križu, svojo filftno hčerko Ivano parno v kuhinji. Otrok bo jo približal ognju, vnela f-e jo obleka in hkratu bila jo deklica vsa v plamenu. Na klicanje uearoČnice prihitevfti sosedje so r, velikiui trudom pogasili gurečo obleko, potem so odpeljali strašno opečenega otroka v tukajšnjo bolnišnico. Toda vsa zdravniška po moč bila je zaman, kajti dekle je umrlo to noč v strpnih bolečinah. Nesrečna mati morala se bode zaradi svoje brezbrižnosti rago varjati pred sodiščem. Nenadna smrt Včeraj popii!uIna je bila nekaj ea^a aem na arou, in zadel» jo je bržkone kap. ZMaznel. Predvčerajšnjem na vse zgodaj zjutrnj prijel je ne/nan človek v vežo mestne palačo in zahteval po vaej sili, da mora takoj govoriti ali z županom, ali pa z ascaorjem tir. Artic). Ugovarjanje vratarjevo, da je še p 07goduj, ni pomagalo nič ; tujca moral je vratar odpraviti z grda. Irti jo vstopil v bližnjo prodajalnio klobukov, kj*-r je pokazal d >|g nož, grozeč se, da mora koga umoriti. Odpeljali ao ga na policijo in tum so spoznali, da so tujcu mešu v glavi, Odpeljali so gA v bolnišnico. BLrnencn so identifiItoTnll ; isti je 60letni umirovljeni uradnik mestne za-siavljavnice, Anton Bonvcnuti, rodom iz Pirana. Sodnijeko. Vfiuraj je bil obaojen pred tukajšnjim sodiščem 321etni čevljar Fran Buzdon, stanujoč v Kaatvu, zaradi nevarnega groženja na 2mesečno ječo. Pretil se je Ka-stavskeiiiu občinsktmu tajniku Josipu Štefanu. 73!etna Marija Jordas iz Voloskega je dobila zaradi prestopka proti varnosti življenja 4 dnij zapora. Starka bi bila mora dno 24. oktobra t. I. varovati 1% letnega sinčka snahe Ivane Jordas; ker pn ni starka pazila na otroka, spravil se je isti k ogojišču in padel z glavo v lonec, napolnjen z vrelim mlekom. Otrok je umrl poslednjega dne za opeklinami. Policijsko. Včeraj je ulomil neznan tat v ložo vratarja hiše it, 11 v ulici Barriera in ukradel 11 čep « vrednih 18 gld. — Policijski "fio. g, Tiz zaprl je 20ietnega težaka Ivam Viviauija, ker jo ukradel po noči na 14. t. m. trgovcu Sajeviču listnic* z 180 gl. — 49letnuga težaka Franja S. iz Komna so zaprli, ker je popival v neki gostilni v ulici Madonnina, ne da bi imel s čim plačati. — TOIetnega Jakoba H. iz Solkana ao odvoli v zapor, ker je prosjačil po mestu. Najnovejše vesti. Dunaj 18. „Wiener Zeitung" priobČuje cesarski patent z dne 16. t. m. giedl »klicanja deželnih »borov. Dež. zbori Češki, Nižje Avstrijski, Štirski, Moravski, Silczijaki in Goriško Gradišćanski se sklicujejo na dan 27. t. m. Gališki in Kranjski na dan 28., Solno- grafki, Komiki, Bukoviaaki ,in Tirolaki na dan 3. jan. 1895, Dihnatimki, Istrski in Tržaški na dan 10. Predarlberiki na dan 14. j::nuvarju. — De/*-lriim mar-aiou za NiŽje-Atstrijsk'' i" imenovan dež. posl. grof Oton Abensppg-Tr >un, :ij«ga namostoikom deželni poaianec Ilibi-rl. Bsligrad 17. V kazenski pravdi proti Cebincu radi veleizdaje prečital.* so so izpo-vedbo bivšega ministra Tauianovioa in nekateri drug' sphi odvzeti ntemn. Več prič je izpoved^fo v prilog obtoženca. Srsdec 18. Mini-iterstvo je odstopilo, ker amat;H svoj.) nalogo kot dovršeno. Sobranje je zaessno pretrgal > svoje delovanje. Waehlngton 17. Prizadevanja v poravnavo diferancij med Nomčljo in severoamo-rišk mi državami v trgovinsko politiškem pogledu niso privola do vspeha. Misliti je tornj, da so združene država poslužijo represalij. ako bt Nemčija še nadalje hotela škodovati anierikun-ikim interesom. Prepovedati hočejo naui eč uvoz vseh onih nemških trgovinskih p rod metov, katerih uvoz v Ameriko je tolik, kolikor^ri i je američanska trgovina s Nemčijo z živino in mnom. Tr^ovinnke brzojavke. Budimpešta. Pimii.'« /n spomlad 6.75— S-TS Komna 7.ii jesen 1»9t 7.07 <)o 7.08 Oves sa spa-mlail 6-95-5 M. Iti nova I 25-.>35. Koraza atara 5-50 do 5-70. Pši-nioH nova ml 78 kil. r. 6 #0—6 «5, od 7t kil. r. «-65-6'70, o.l 80 kil. f. « 70-6-75. od «1 kil. f. «75-6-60, o.P82 kil. 1'or «-80—6.85. (efmeit « 20—810 s proso 6-«0—6-60. Pšenica: Zmerne ponudbe. Popraševanja omajsaa trg miren nli c«n^ nospremenjone. Prodalo se je 12 001) metr. «tot. Vrema: mrzlo. Praga. Nerafinirani sladkor za dscsmbsr f. 11*70, januar f. 11.77. Ma o bolje, mrzlo Praga. Centrifugi novi, postavljen v Trat iu s cnr.no vred, odpoiiljatev precej f, 28 25 -98.50 Nov, maro f. 28.50—28.75 Concassč za novemher-niare S9'2l —. čotvorni za novombar 30'—. V glavah (aodih) zn k«nee decembra 30 — Havrc. Kiivn Snntus goor otektriiks l>očno svetlljke, a rinjo njiin jednako svetlobo. N.idalje z t dvorane, dclitvniou, prudnjalnlc1 i. t. d atevotzkuiene vcntllujoće re-^eneratlvne plinove avetlljke ter plinove avetlljke v steklu, kature se motajo rabiti pnvso i in sa priircrno za vse slufiaje. Uvi-dene so po tsoin svetu. Ceniki in proračuni zaatonj. — ik za Trst: HIBI ffAGNER, Via ^■enraa FRIDERIK % SIEMENS C. kr. priviligovaua tvornica priprav za razsvetlavo iu kurjavo. Dunaj, IX 2, Alaeratraaae 20. Odlikovan z /Jato Hvctinjo (najvišje odlikovanje) na i-nz8tavi za industrijo gasa v BruniImm'KU, v maju 189^. Odlikovan z častno diplomo in zlato svetinjo na mejiiurodni razstavi v Lirskom za rudeči križ, zdravstvo itd. meseca februv 1B93. Siemensove peči na preosnovani gas edina peč na gas a pravim preosnovanim plamenom, Izvfiircdno ugodnost; te^ft zisieiun: likorišćenje tračne vročine, z kat< ro so flevufjo telo jnko ngodno gruje, kakor na solnfnili trakovih. Zračen|e lastno In vspešno tako »otmiega /raka, kakor tudi izključno In 8iaurno odstranjenje zapaijlvega gasa. Pod se ogreva na naiin, da imajo osebe v Hobi hc nalazeče 1 enako gnrkoto pri nogali in na glavi. Izkoriščenje vročine, katero ima v sebi odstranjivani zapaljivi gas. Uzdržavanje plučam potrebne mokrote r posebnim izbluplji- vnnjeni vode. Čistoča, nift saj ni prahu od oglja, popela Itd. Posebno dobro svojstvo peči pri užignnju Sigurna in jedno-stavna regulacija toplote v sobi. Istodobno razsvetljenje prostorov, kakor z posebnimi ognis'-i (kumini). Na zahtevo razpošilja ae franko. Glavno akladiiče pri ^ CARL GREINITZ NEFFEN. Lastnik politično druitvo .Ediuost* — ladavatelj in odgovorni ur«dnik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Tratu.