6. štev.
V Kranju, 47. svečna 1900.
L leto.
Gorenjec.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, /.a četrt leta 1 ki ono. Za Kranj brez pošiljanja na dnin stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska
dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. — Dopisi naj se izvolijo trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina,
reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice.
Sospodom  državnim poslancem!
Nobena moderna naprava ni povzročila toliko krika, boja in strasti kakor šola. Vsaka politična stranka jo izkuša pridobiti za svojo namene, dobro vedoč, cegar je Sola, tega je bodočnost. Nasprotniki ji očitajo, da je predraga, da dežele ne morejo več zmagovati troškov i. t. d. Res je, šola stane denarja, veliko denarja; a če pomislimo, kolika dobrota za ljudsko izomiko in blaginjo naroda je dobro urejena šola, se prepiičamo, da donaša ta kapital visoke obresti. Da je nova šola vkljub vsestranskemu spletkarjenju in napadanju dosegla velik uspeh, tega ne more zanika*i niti njen najhujši nasprotnik.
Vsaka naprava, bodisi posvetnega ali duhovskega izvora, se je podražila tekom časa, ne da bi si ji vedno očital denar, ki se potroši za njo, četudi služi morda v pokoneevanje ljudi; le za šolo, za tako važen kulturelen zavod je vsak vinar preveč. Res nekatere dežele, med temi tudi Kranjska, komaj zmagujejo šolske potrebščine, ali da bi jih zmanjšali, na to niti misliti ni, kajti če bi se zgodilo to, bil bi jasen dokaz, da samo ne napredujemo, ampak nazadujemo, s čemer bi bili deležni očitnega ropa na ljudski izomiki.
Take in enake okolščine so dovedlé druge naprednejše države, da so ali prevzele vse šolske potrebščine v svojo oskrb, na pr. Francoska, ali pa jih podpirajo z izdatnim državnim doneskom, na pr. Pruska. Naša država pa ima nasproti ljudski šoli dobro zaprte državne blagajne — tisto malenkost, ki jo dá okrajnim šolskim nadzornikom, niti omeniti ni vredno —• dočim ima na razpolago milijone in milijone za nove topove, ne pomislivši, da se vrednost armade ceni po njeni inteligentnosti.
Poglejmo, kakšne pravice si prilastuje država do judske šole. Tu je bas nasprotno. Ona ne plača nič, imeti pa hoče vse. Imamo namreč c. kr. okrajni šolski svet, c. kr. deželni šolski svet, c. kr. naučno ministrstvo. Vse oblasti, ki odločujejo o usodi šole, so cesarsko kraljeve.
Edini krajni šolski svet ni, a še o tem pravijo, da je odveč. Dežela, ki mora pokriti vse šolske potrebščine, ima pravico voliti cela dva zastopnika v deželni, od-nosno okrajni šolski svet. Država ima torej v vseh mero-dajnih šolskih oblastih pretežno večino, ne da bi ji bilo treba v to kaj žrtvovati.
Čudna logika! Tisti, ki ne da ničesar, ukazuje, a oni, ki vse vzdržuje, hlapčuje. Mi pa pravimo: Država, ti imaš glavno besedo pri šolstvu, v tvojem interesu je, da napreduje ljudstvo, kajti nazadovanje, četudi le v posameznih deželah, oškoduje moč cele države kot celote posameznih delov. Tvoja dolžnost je torej,da pomagaš gmotno slabejim deželam s preostanki bogatejših vsaj takrat, kadar je treba odrajtati krvni davek; tudi ne poprašuješ po njenem gmotnem stanju. Ce imaš dovolj milijonov za nabavo različnega ljudi morečega orožja, potem je tvoja sveta dolžnost, da krepko podpiraš kulturne naprave svojih podložnikov.
Na Vas, gospodje državni poslanci, brez razlike strank, apelujemo, da pri prihodnjem državnozborskem zasedanju v tem smislu krepko zastavite svojo besedo. Priložnosti bodete imeli dovolj. Razna avstrijska učiteljska društva so vložila na državni zbor prošnje za zvišanje svojih plač. Ce pomislimo, da so državni sluge, stražniki, tinancarji orožniki i. t. d. bolje plačani kakor uritelji, vzgojitelji naroda, želimo prav iskreno, da se jim ta želja tudi izpolni. V svoji prošnji so povdarjala, da ima država največ dobička od ljudskošolskega zakona, da je njena dolžnost, prispevati k šolskim troškom. Kot državni prispevek predlagala so tretjino vseh deželnih šolskih potrebščin.
Razni državni poslanci obljubili so že svojo pomoč, le slovenski poslanci še molče, dasiravno bi posebno ti se morali prav krepko zavzeti za to vprašanje, ker s leni nalože velik del deželnih troškov državi, svojim učiteljem pa pornorejo do boljšega kruha. Na delo torej, gospodje poslanci, po Vaših delih Vas bomo sodili!
Posamezne številke veljajo 8 vinarjev.
V Kranju, dne 17. svecna. Državni zbor se snide dne 2'¿, t. m. Zborovanje bo trajalo Štiri do pel tednov, potem pa bo vlada sklicala do Velike nori deželne Zbore. Na dnevnem redu prihodnje
seje državnega zbora bode tako pišejo razni listi - -objiovhenje vojnega zakona za eno leto; zakon, ki dovoljuje vladi pomnožiti število vojaških novincev; delega-cijske volitve in novo kvolno pogajanje. Treba DO zbornici tudi voliti prvega podpredsednika namesto dr. IMetaka. ki je poslal minister za (ialicijo. Za to volitev se bodo morale stranke najbrž šele dogovoriti, kar se gotovo — kakor po navadi ne bode tako naglo izvršilo.
Spravna pogajanja so se doslej sukala zgolj okrog zadev, glede katerih sploh ni dosti nasprotstev in je torej lahko bilo doseči soglasje, gotovo pa je. da bodo vsa pogajanja brezuspešna, kakor hitro pridejo na vrsto druga Vprašanja.
Občinske volitve na Dunaju se bodo vršile meseca siišca. Zupan Lueger nima dovolj upanja na zopetno izvolitev. Proti njemu in njegovi stranki bodo šli v boj združeni socijalni demokratje, naprednjaki in nemški narodnjaki.
Županom v Pragi jé izvoljen Staročeh dr. Srb. Dobil je dva glasa seč. kakor dosedanji župan dr. Podlipnv. ki je dobil -11 glasov, Mladočehi so žvižgali novemu županu.
Foznanjski Poljaki so odslovljeni iz vseli državnih in deželnih služb.  Česar baje odobrava to počenjanje,
Vojna v Južni Afriki. Angleški general Ruller je bil Iretjikral poražen. Deloma se mu je posrečilo, prekoračili reko Tugelo, da pribiti na pomoč obleganemu mestu Ladysmithu. Ves čas svojega prodiranja j«' imel velik«1 izgube. Dne I. ni. pa so Huri zažgali suho travo na hribih okoli rek« Tugele ter pri svitu požara napadli Angleže. Buri so ustavili Angležem oklopni vlak, ki je peljal 2000 vojakov. Angleži nikakor ne mislijo na kako premirje ter bodo še vedno iskali svoje sreče.
Dopisi.
Z Jame. Ker piše .Narodni gospodar* v prvi Številki, na strani 2.. o pridelovanju žila na velikih, srednjih in malih kmetijah,  pripomniti moram kot izkušen
PODLISTEK. ~~ Doktor Silvester.
Povest, spisal Podkrnski. V.
<U gospod doktor Silvester!« sliši se mogočni glas gospoda Kosovskega, ko vstopi doktor Silvester v njegovo hišo.  <Ste vendar prišli! Su/.ana pridi semkaj!«
Na očetov klic prihiti i/, vrta Suzana, zdravnikova hči in plaho pogleda očeta, na to pa Silvestra.
'Suzana! predstavljam ti gospoda odvetnika Silvestra, ki nas je nedavno razveselil s svojim prihodom.« Suzana je sramežljivo podala Silvestru roko in malo zardela.
Odšli so na lo v sprejemno sobo. .Maita prinesi nam i/, kleli vina, in sicer iz velikega soda, lam v kotu. Toda ni potreba tebi, grem sam tudi lahko, kajne; le pojdi z menoj, imava oba opravek. Prinesi, prinesi, Marta, kaj za prigrizek, jaz pa grem v klet.»
Gospod zdravnik in hišina .Marta sta odšla, Silvester i i Suzana pa sla ostala v sobi.
kmetovalec, da ima pisec v prvi vrsti prav, ko trdi, da pride pridelovanje žita na velikih posestvih z vsemi najnovejšimi pripomočki cenejše, kakor pa malim in srednjim kmetovalcem s staro obdelavo. V drugi vrsti, ko trdi, da imajo oni veliki posestniki z novejšimi pripomočki dvanajst- do petnajstkratni dohodek — v poštev jemljem rž in pšenico — pa mogoče pisec misli le one posestnike, kateri so tam v daljni Ameriki naredili iz kakega pragozda njive. Le ondi je mogoče doseči tal; dohodek, a Še to le v gotovih letih, ker se tudi tamkaj žitni dohodek krči in to tembolj, kolikor dalje časa se obdeluje tisti prostor, ki se dandanes zamore zadovoljiti s šest-do sedemkratnim dohodkom. Pri nas na Kranjskem ni moč dobiti pri navedenih vrstah žita petnajstkratnega žitnega dohodka z vsemi razpolagijočiini sredstvi. Kjerkoli mora kmetovalec svoje polje gnojiti, bodisi s hlevskim ali z umetnim gnojem, ga to drago stane. Vrhutega ne doseže dvanajst- do petnajstkratnega dohodka pri žitu, tudi vele-posestn k ne. Vse drugače, cenejše pr delu jejo žito na Ogerskem in v Slavoniji, nego pri nas. Ta sta namreč reki Donava in Sava nanesli v pradavnih časih vso od narave najbolj gnojno zemljo, iz naših krajev Sava, tam Donava, dol v nižave in tako nakopičile zaklade še za sedanjega poljedelca, kateri pa ne obdeluje ob jednem vse zemlje, kar jo ima. ampak nekaj let jo obdeluje le polovico. Ko pusti svoj čas drugo polovico počivati, da mu more pozneje roditi brez gnojenja in glavnih troškov, in tam doseže pet- do sedemkratni dohodek, seveda z veliko manjšimi troški kakor pri nas. Ako bi se dala zemlja tako izkoriščati, da bi nam dajalo žito petnajstkratni dohodek, to bi bilo koristno (lukrativno), in gotovo bi se tudi mali in srednji kmetje poslužili teh sredstev, da bi ta učinek dosegli, kar • pa tudi veleposestva ne morejo. Za gorenjskega kmeta bi bilo velike važnosti, ako bi imel še kak postranski zaslužek, le potem bi mogel dobro izhajati. Vzemimo slučaj, da bi bila kje na Gorenjskem kaka cukrarna, kakoršnih je več na Češkem. To bi bilo posebno ugodno za kmetovalca. On bi imel s pridelovanjem pese veliko več dohookov, kakor pa s pridelovanjem žila. Morda mi bo kak teoretičen veščak ugovarjal proti upeljavi take cukrarne, češ, da Gorenjska nima sposobne zemlje za pri-
«Krasen vrt imate, gospica Suzana,» izpregovori doktor Silvester; «vidi se, da ima vaš vit vrlo oskrbovalko.»
Suzana mu naglo odvrne in pravi: « Seveda imam veliko veselje z našim vrtom; a kaj je ta proti onim, ki ste jih videli na Dunaju. Tukaj se že moram s takim zadovoljiti. Toda kdaj ste me vendar videli na vrtu?»
«Skoro vsak dan, kar sem tukaj v Logu. Stanujem namreč v sosedni hiši, katero le vaš vrt loči od naše. In okna moje sobe so'ravno na vaš vrt, kako bi vas torej ne videl ?»
Med tem stopita gospod Kosovski in Marta v sobo ter položita prinesene reči na mizo.
«Veste kaj, oče,» oglasi se Suzana, «gospod doktor Silvester stanuje v sosedni hiši za našim vrtom.»
Me prav veseli,» odgovori Kosovski, «čim bližje, tem bolje. — Prosim, sedaj se pa precej posluzite!»
«Na zdravje, gospod zdravnik, gospodična Suzana!»
«Na mnoga leta, gospod odvetnik!«
V naši veseli druščini je čas hitro tekel. Slednjič zapustijo sobo, in gospod zdravnik hiti razkazovat svoje domovje.
delovanje pese, vendar moram trditi, da bi bilo to izvedljivo, ker gorenjski kmet je delaven in vztrajen, ako-ravno nima tako dobre zemlje, kakor drugod. Marsikaj se je že vpeljalo in izboljšalo za kmetijstvo od vlade in kmetijske družbe v živino- in svinjereji. Svinjereja je bila pred dobrimi petimi leti še popolnoma odvisna od tujih dežela, n. pr. od Hrvatske, Slavonije in Štajerske. Danes naredilo se je že toliko, da ne potrebujemo nobenega komada iz tujine uvaževali na Kranjsko, ker imamo domačih prašičev dosti. Želeti bi bilo, da bi se vse občine na Kranjskem obrnile do pristojnega mesta s prošnjo, da bi se uvoz tujih prašičev in goveje živine prepovedal. To je ravno trn, kateri kmetovalca zelo bode; prvič njegovo blago nima take cene, kakor bi jo lahko imelo, in drugič nam po tem uvozu zaneso vsakovrstne bolezni pri goveji živini in prašičih, katere posledice nas tarejo. Gorenjski kmet. (Opomba uredništva. Dopis nam je dosel od kmetskega posestnika, kar tnači, da slovenski kmetovalec dandanes potrebuje bolj premišljenih in poučnih sestavkov, nego je oni v «Narodnem gospodarju*.)
Iz Podbrezja. Prosim, gospod urednik, dovolite tudi meni, da izrazim svoje mnenje glede pisave »Radovljica«. Pred tridesetimi leti sem občeval z nekim Gorenjcem, ki je rad povdarjal, da je Radoljčan doma iz Radoljce. Nikoli ni izrekel besede «Radovljica». Tudi pozneje nisem čul, da bi kak gorenjsk rojak izrekel besedo «Radovljica«. Izjema je le oni, ki si je to skovanko prilastil v šoli ali pa iz kakegn časnika. Dosedaj mi ni še nobena šola dokazala, da je bolje pisati »Radovljica«, nego pristno domače ime. Cul sem že večkrat «Radoljca», torej naglas celo na prvem zlogu. Res čudno, odkod oni «v»! Je li ta «v» skoval kak Marko Pohlin? — Še nekaj. Bliža se pust. Radoljčanom svetujem, naj narede »Pusta«. Na hrbet naj mu napišejo velik «v» in na pustni dan naj ta «v» s pustom vred pokopljejo. Prorokujem — velik pogreb. Podbreški.
Z Gorenjskega. Gospodu dopisniku, ki v četrti številki «Gorenj ca»poprašuje, kako naj se piše ime mesta Radovljice, priporočam v premišljevanje in pouk prof. Levčevo razpravo v «Planinskem Vestniku« 1. 1891)., kjer na str. 75. temeljito dokaže, da je pravilna pisava «Radovljica». Učitelj. (Opomba uredništva. Dali smo prostor tema dvema dopisoma, da smo culi oba zvona. Sicer pa mislimo, da je brezplodna vsaka nadatjna beseda o tem predmetu.)
»Pojdimo še na vrt, ravno se dela hlad, in v tem času sem prav rad na vrtu,« pravi zdravnik.
Vrt je bil res vzoren. Z belim peskom posute steze so se križale med ličnimi gredicami, na katerih so cvetele najlepše cvetlice. V senci košatih dreves pa je bila postavljena utica, v katero so se konečno vsedli naši znanci...
Luna je pošiljala svojo čarobno svitlobo, in zvezdice sp migljale na modrem nebu, ko so se naši znanci poslovi.i drug od drugega.
«Srčna hvala, gospod zdravnik, in lahko noč---»
«0 prosim, gospod odvetnik! Na svidenje! Upam, da se v kratkem zopet zglasite pri nas. Saj ste tako blizu; samo en korak, pa ste tukaj.  Torej lahko noč!«
Zdaj še pristopi gospica Suzana, poda gospodu Silvestru roko in zaupno pravi: »Glejte, da pridete prav pogosto k nam, kadar bodete le imeli čas.   Na svidenje!«
Kakor je bilo videti, je napravil ta obisk na Suzano prav ugoden vtis . . . Krepko mu je stisnila roko, pogledala mu v oči, na to pa zopet povesila svoje, in preletela jo je lahna rdečica, ki ji je prav dobro pristojala.
Na to so se razšli. Se nadaljuje.
Z Dunaja. Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju se najiskreneje zahvaljuje vsem blagim daro-valkain in darovalcem, ki so ga blagovolili podpirati v zadnjih treh mesecih. Društvo je tekočega šolskega leta razdelilo: meseca listopada lanskega leta 44 velikošolcem 244 kron v denarju, 860 obednic, skupaj 422 kron, meseca grudna 4<> velikošolcem 280 kron v denarju in 208 obednic, skupaj .'$84 kron, meseca prosinca letošnjega leta .!$8 velikošolcem ;J14 kron in 141 obednic, skupaj ;>84 kron 50 vin. V treh mesecih je društvo razdelilo 1P.H) kron f>0 vinarjev. Društveni odbor iskreno prosi, da vsak po svoji moči daruje za bedne mlade rojake na dunajskih visokih šolah. Darove bode hvaležno sprejemal društveni blagajnik g. dr. KI. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju L, Singerstr. 7.
Novičar.
Na Gorenjskem.
Izvrševalni odbor narodne stranke je v svoji seji dne 8. t. m. sklenil izraziti zahvalo češkim članom spravnih konferenc na Dunaju za njih izjavo, s katero so vstopili v spravna pogajanja, in je načelništvo sporočilo to zahvalo načelniku češkega kluba, poslancu dr. Englu, z naslednjim dopisom: Vaše blagorodje! Izvrševalni odbor narodne stranke na Kranjskem je v svoji seji dne 8. svečna t. 1. sklenil, izraziti Vam, zastopnikom čeških ljudskih strank, zahvalo za izjavo, katero ste podali, predno ste vstopili v spravna pogajanja. Slovenski narod je z velikim zadoščenjem vsprejel osobito Vašo zahtevo, da je jezikovno vprašanje urediti v vseh deželah, v katerih stanuje po več narodov. Ta dragoceni izraz slovanske vzajemnosti pozdravlja slovenski narod s trdno nado, da bodo zastopniki bratskega naroda češkega vedno vstrajali na tem stališču in zastavljali vse svoje moči v podporo slovenskemu narodu, da doseže jezikovno jednakopravnost, ki mu je neizogibno potrebna za narodni obstanek. Obveščajoč Vaše blagorodje o tem sklepu, se usojam prositi, da ga blagovolite na znanje vzeti ter o tem obvestiti svoje češke tovariše pri spravnih konferencah. Beležim z odličnim spoštovanjem Vašemu blagorodju udani za izvrševalni odbor: dr. Blehveis vitez Trsteniški.
Osebna vest. Občinski svet v Podkraju je podelil našemu državnemu poslancu, g. dr. Andr. Ferjančiču, častno občanstvo v priznanje zaslug, katere si je pridobil za občino.
Umrla je v Kranju v sredo zvečer gospa Marija Pavšlar, rojena Jamnik, v starosti 73. let. — Danes so pokopali v Radovljici gospo Josipino Roblekovo, rojeno Kamen, soprogo župana in lekarja gospoda Robleka. N. v m. p.!
Predpustne zabave. Danes zvečer napravi »Gorenjski Sokol« predpustno veselico. — Narodna čitalnica v Kranju priredi plesni venček v soboto dne 24. t. m. — Slovensko bralno društvo v Kranju pa bo imelo maskarado v nedeljo dne 25. svečna t. 1.
Velik požar je bil v ponedeljek dne 12. t. m. okrog 9. ure zvečer v Kranju. Vpepelil je del gospodarskih poslopij gospoda Mavrilija Maverja, tukajšnjega pivovar-narja. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Sum pa leti na nekega potepuha, ki se je večkrat klatil tam okrog. Gosp. Mavrii Mayr je bil zavarovan za 2700 kron, škoda pa znaša okrog 12.000 kron. Gasilno društvo kranjsko je bilo takoj na licu mesta, vendar ni bilo mogoče ničesar rešiti in moglo je le ubraniti, da se ogenj ni razširil na sosednje predmete. Pri tem požaru se je zopet pokazalo, kako potreben je vodovod v Kranju.
Podoknico so priredili vtorek zvečer dijaki tukajšnje gimnazije g. dr. Valentinu Korunu k njegovemu imendnevu.
Radi ošpic med šolskimi otroci na Primskovem so zaprli ondotno šolo za štirinajst dni.
Na zabavnem večeru kranjskih mojstrov je po pokritju troskov ostalo ('•istega prebitka 50 kron, ki so se naložile v tukajšnji mestni hranilnici Za uporabo snovanja mojstrske zadruge.
Na Primskovem pri Kranju so dobili novega župnika gospoda Karola Miklavčiča i/. Trboj vkljid) temu. da se je njegovemu prihodu proti vil kranjski dekan gospod Anton Mežnarec.
S kamenjem napadli so fantje pri (lerkljah orožnika Franceta Ziherla, kije imel nočno stražo nuni Dvorjami in Cerkljami. Dne i"), t. m. ob L uri ponori je namreč naletel Ziherl na trumo fantov, ki so vpili in razgrajali. Tedaj jim je velel, naj si; mirno razidejo in ne delajo nepokoja. Kantom seveda to ni šlo v glavo, temveč so jeli metati kamenje za njim. Orožnika je jedcu fantov zadel v nogo. Ta jim je zagrozil, da bo rabil orožje, če ne bodo dali mini in se razšli. Med tem ji: dobil Ziherl pomoč iz Gerkljan v osebi orožnika Jakliču. To je fante nekoliko oplazilo, da so jeli bežati, a od daleč so se posmehovati orožnikoma, tako da sta bila prisiljena teči za fanti. Posrečilo se jima je ujeti Franceta Štempiharja, Franceta tabornika in Andreja Bobnarja. Ko je Jaklič uklepal Labornika. sunil ga je slednji s tako močjo v prsi, da je odletel proč, in tako se mu je mogel izniuzati. Sele s pomočjo došlega orožnika Pere a se mil je posrečilo, ga zopet ujeli in ukloniti. Imenovano tri fante so izročili c. kr. sodišču v Kranju. Državno pravdništvo pa je vložilo tožbo zaradi javnega nasilstva proti devetim fantom.
Požar. Dne 12. t. m. je nastal pri posestniku Andreju Jeiiču v Stiski vasi, županija Cerklje, ogenj, ki je v kratkem času vpepelil hišo in gospodarsko poslopje. Jerič ima škode 2200 kron. Ogenj je najbrž zanetil štiriletni posestnikov sin, ki se je igral v shrambi za steljo, kjer je začelo goreti. Jerič je bil zavarovan za svoto 12JJ kron.
Nevarnega tatu Peti a Kalana i/. Ševelj, občina Selce, so vjeli v Ljubljani.
čudnega župnika imajo v Pieski, Ta je neki svojim ovčicam »prepovedal*   - plesati v letošnjem predpustu.
Veselico priredi bralno društvo" na Bledu v nedeljo dne 18, I. m. v dvorani blejskega doma. Na sporedu je pelje in vesela igra «Blaznica v prvem nadstropju*. Sprem-Ijevanje glasov i rjo je prevzel gospod M. Guštin.
Občni zbor radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva jo bil v četrtek dne l-\ t. ni. v Lescah. — Železniško ministrstvo je podarilo temu društvu 200 kron za napravo in zaznamovanje potov. Natančneje poročilo o občnem zboru smo dobili ž;il - prepozno za to številko, priobčili pa ga bodemo prihodnjič.
Napad. Vsem luibolazcem dobro znani vodnik in gostilničar po domače Smeic i/. Mojstrane je bil pred kratkim težko ranjen. Nek nadležen fant. katerega je Šmerc iz biše peljal, ga je z nožem hudo ranil, vendar je upali, da Sinerc kmalu okreva.
Vojaški nabori ha Gorenjskem se bodo vršili po naslednjem redu: V Kamniku dne 20. in 21.SUŠC0 za sodni okraj Kamnik: na 1'revojab dne 23. in 24. SUŠca za sodni okraj Brdo; v Radovljici dne 8., 4. in 5. malega travna za sodna okraja Radovljica in Kranjskagora; v Kranju dne 7., 8. in 9, malega travna za sodno nkiaja Kranj in Tržič; v Skofji Loki dne 10.. 11. in L2. malega travna za sodni okraj Škotja Loka.
Sijajen koncert napravi pevsko društvo «Lira> v Kamniku jutri v nedeljo v prostorih narodne čitalnice v Kamniku. Iz prijaznosti sodeluje kamniški salonski orkester. Pri plesu svila kamniška mestna godba. Vstopnina za ude 40 vi;.uijev, za i.eude bJ unai/v.
Na Kranjskem s p 1 o 11.
Potrjena izvolitev. (lesar je potrdil izvolitev gospoda Jos. Kušarja predsednikom in Ant. Kleina podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske.
Tisoča slovenska predstava je bila dne 18. t. m. v deželnem gledališču v Ljubljani. Igrali so «Jamsko Ivanko«, • Zupanovo Micko» in «Staro pesem«. Gosp. Nolli kot starosta drame in opere je dobil lavorjev venec. Naše gledališče je odličen kulturen zavod, pravo svetišče drainališke umetnosti, in smemo biti nanj ponosni.
Blaž Ravnik, ki je umoril Zvana z Gorij, je bil na dan svojega godu poiniloščen v dosmrtno ječo. — V četrtek ob devetih ponoči je ušel iz svoje celice na Žabjaku v Ljubljani. Imel je namreč pilo, katero mu je baje prinesla njegova žena, in prepihi železno omrežje svoje celice, potem skočil na dvorišče, vzel ondi stoječo desko, jo pristavil k zidu in splezal na streho proti Hrenovi ulici. Dva niimo-gredoča trgovska pomočnika sta zapazila neko premikanje na strehi in takoj obvestila na straži stoječega vojaka, ki je poklical paznike. S pomočjo kleparja Albina Uraniča so našli skritega za nekim dimnikom — Blaža Ravnika. Prepeljali so ga menda danes v Gradiško.
Lanskega vina imajo — kakor se nam poroča iz krške okolice — še vinogradniki v bližini Krškega (Gesta), v fari Sv. Duh in na Studencu pri Krškem. Vino je iz starih in novih trt, in sicer belo, rdeče in črno. (lena mu je 136 do 40 kron hektoliter; kapljica je izborna, zatorej, Gorenjci, sezite po njej!
Na Štajerskem.
Pred celjsko poroto se je te dni vršila obravnava proti učitelju gospodu Fr. Gostinčarju, ki je o priliki izleta čeških in slovenskih visokošolcev v Celju v silobranu ob-strelil Josipa Polanca. Gospod Gostinčar je bil obsojen na mesec dni zapora in v plačilo 1H80 kron ranjenemu napadalcu Polancu. Pri znanih ondotnih razmerah se temu nihče ne čudi.
«Celjski Sokol priredi na pustno nedeljo dne 2,"). t. m. sokolsko maškaiado v »Narodnem domu» v Celju.
Križem sveta.
Zavarovanje za slučaj bolezni je uvedlo ministrstvo
za začasne in pomožne sluge. Tro. ke hoče plačati država.
Vse se draži! Nedavno se je podražilo železo, in govori se zopet, da se še podraži. — Papir se podraži za 10 odstotkov. Vzrok premogarska stavka! Tako se je govorilo dne 2. t. in. v Pragi pri shodu trgovcev s papirjem in izdelovalcev tistega.
Najnovejše vesti.
Celje 10. s večna. Ambrožič, urednik «Deutsche Wacht», je bil obsojen radi žaljenja gg. dr. Sernca, dr. llrašovca, učitelja (Jostinčarja in ;>2 Sokolov na globo 200 kron.
Dunaj 16. svečna. Sekcija za Češko se je včeraj pozno v noč posvetovala o uredbi jezikovnega vprašanja pri avtonomnih oblastvih. Zjedinjenje se ni doseglo. Nemški delegatje so imeli posvetovanje v parlamentu, češke pa je povabil Körber k sebi. Pričakuje se važna izjava ministrskega predsednika glede češkega notranjega jezika pri državnih uradih.
Dunaj 17. svečna. Cehi so izjavili veleposestnikom, da žele ohranitev desnice, nadaljevali pa bodo opozicijo.
London 17. svečna. Kimberley osvobojen skoraj brez boja. Buri so rešili vse topove ter gredo v iilom-fontain.
Prodajam razno blago iz china - srebra vsled pomanjkanja prostora pod kupno ceno. 41-1 Z velespo^tuvanjem H. Suttner, itrur v Kranju.
Gospodarske stvari.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu prosincu 1900. leta je 184 strank vložilo 92.771 kron 11 vinarjev, 93 strank vzdignilo 46.072 kron 90 vinarjev, 1H strankam se je izplačalo posojil 32.000 kron. denarni promet 439.814 kron 60 vinarjev.
Telefon Dunaj-Reka so izročili prometu dne 13. t. m. Kdaj ga dobimo v Kranju ?
Druga železniška zveza s Trstom. Po najnovejšem pregledu raznih prog, ki naj vežejo Dunaj s Trstom, bo železnica črez Ture dolga 101. črez Karavanke (Beljak-Jesenicc) 38, črez Bohinj (Jesenicc-Gorica) 00, Gorica-Trst 0 t kilometrov. Poleg tega bi znašala proga (lelovec-Jesenice (Karavanska železnica) 52 in Phvrn-železnica 48 kilometrov. Proga Solnograd-Trst bi obsegala 415 kilometrov, in sicer Solnograd-Bischofshofen 53, Bischofshofen-Schvvarzach 14, Črez Ture 101, Mdllbrucken-Beljak 40, Beljak-Jesenice o*<S, Bohinj 00. Gorica-Trst 04 kilometrov.
Tedenski sejem v Kranju dne 5. t. m.
Prignalo se je 200 glav goveje živine, 1 tele, 85 prašičev. Pšenica 100 kilogramov 17 kron, proso 100 kilogramov 15 kron, oves 100 kilogramov 12 kron, krompir 100 kilogramov 4 krone 50 vinarjev, leča 100 kilogramov 21 kron. fižol 100 kilogramov 20 kron 50 vinarjev.
Loterijska srečka dne 10. svečna t. 1.
Trst: 47      25      20      45 «0
Anton Rakove
tovarna u^njei v Kranju
kupuje
sveže in suhe kože vsake vrste
najvišji ceni.
I I l! ! i
i II ¡1
15
I
I II II
Naznanilo.
Častiti duhovščini in slavnemu usojam javiti, da sem prevzel
občinstvu si
2—3
zastopstvo c. kr.priv. vzaj. zavarovalnice proti požaru v Gradcu
in prosim, da se blagovoli v zadevi zavarovanja name obračati.
Z velespoštovanjem
Ferdinand Hlebš
trgovec in posestnik na glavnem trgu V Kranju.
V pretočenem letu so se izplačale naslednjim posestnikom brez ovire polni zavarovalne svote: Kopač Mariji na Mlaki    .   .   .     800 kron Bo i ki Janezu iz Poženika    .   .    1500 » Likozarju Fr. na Primskovem .   1200 » Rehpergar Mariji na Klancu .     300 » Trilarju Matiji iz Drulovka.   .     800 »
!
s
1 1
1
a
5
Listnica uredništva.
Gospod B'-jmir v K.: Naznanite nam Vaše pravo ime, ker drugače ne moremo priobčiti poslanega spisa; to je običajno pri vseh uredništvih listov, ker se na brezimne dopise ne ozirajo in jih po navadi devajo v — koš. — Gospodu «Mohorjanu> v K.: Poslano prejeli. Hvala! Vendar dopisa ne bodemo priobčili dotlej, ko nam pošljete Vaše pravo ime.
V izložnem oknu gospoda Karola Floriana je razstavljena krasna slika Ljubljane, na katero opozarjamo ljubitelje lepih slik. Cena tri krone. Naročila sprejema knjigotržec Karol Florian v Kranju.
t
S tližnim srcem javljamo prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno dobro mater, oziroma staro mater in taščo, gospo 40
Marijo Pavšlar rojeno Jamnik
posestnico i. t. d.
p<> dolgi in mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umirajoče, danes zvečer ob 8. uri, v 73. letu njene starosti, k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb predrage rajnee bode v petek, dne 16. svečna, ob pol petih popoldne.
Sv.maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Nepozabljiva rajnea se priporoča v molitev in blag spomin.
Venci se na željo drage rajnee hvaležno odklanjajo. V Kranju, dne 14. svečna 1900.
Tomo Pavšlar, veletržec in posestnik, sin. — Marija, Antonija Pavšlar, Ivana Hubad, rojena Pavšlar, Josipina Pavšlar, hčere. — Jožef Hubad, C. kr. gimnazijski ravnatelj, zet. — Jerica Pavšlar, rojena Florian, sinaha. — Tomo Pavšlar, Jožef in Serafina Hubad, vnuki. — Elizabeta Pavšlar, svakinja.
Prodajalnica ali skladišče (magacin)
odda se takoj v najem.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*.
Zaloga „Belske kisle vode"
(Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje.
7 zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev.
Istotam se sprejme tudi 29—3 učenec iz dobre riiše, ki je dovršil vsaj dve srednji šoli.
Primož Košnik
izdelovalec opeke iz cementa in zidarski mojster v Britoft.1 pri Kranju
izdeluje opeko iz cementa vsake vrste in barve, strešnike in tlak ter se priporoča za mnogobrojna naročila. 25—3
C c t;
-
laMillillfll^ i 1.
1
1 i
i
i 1Í
Naznanilo.
Podpisani javljamo slavnemu občinstvu mesta Kranja in na deželi. <la izvršujemo v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 30 30—I
pleskarsko delo ~m
za stavbe in opravo po najnižji ceni ter se priporočamo v tnnogobrojna naročila.
S spoštovanjem
Andr. Bricelj, Fr. Oražem, Iv. Korbar.
1
il
i il
m §
i
Q3
* o
i-§-
	N			3
w				
			C/5	
	N		ni	ri
w			rt	.o«
			—.	3
poátnine			a	
	IT" C9<		(S	g"
				
	T •!		N	
	i 7. *"			
►i			P	rs
)StO.	S i;	C sr	eves	3*
		pa		C/5
	»	3	cd	
Popi	2 c	O		žepi
<		p«		D*
a n ©	1__Z¿ a	P*		C/3
ct-			Ml	
o	—' --		•n	rs
o tí	0 g"		"H	3 a;
o				7T
5"	2 *G		v: i—h	pr
(i cd	•ilik odj		tO O	s ji
tí	CE O			
O	* ■*			N_
(f	0	tc		W
N <1	d		p	3
cn< cd-	C			ine
£ es
í I
		09
		S"
		
		a"
		<
		
		o
		«5
		tO O
	•a o	
	03	i—>
	S.	
		
	I—"	
	M	M
	12.9	
		O 3
	N)	
	l*»	
	P?	
	►"f	
	O tí	H*, tí
	Oi OS	arje
	<	<
	3	
-5«	>-»	
■HM	u (6	w
		
		z.
		a
		D4
		•tí o
		<7t-
	ca □'	o«
		H.
	t C	p-
or ■t o
N 0
a
p)
3 i* 3
OP
O
-i
CD 0)
C
CD
CO
n •i
- r. < <
70
83
021149