771318 607007 *•••«••• «.*. primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER .Grand . Casino Lipica /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ •v >\il ■... 5! -iZTirž.«;-"-it "zZtJA Cas/ivo porforoJk >>c<>>x><>o<<>ck>oo<><><><>>c<^^ Beograd Srbija ne bo popustila Osamosvojitev Kosova, avtonomne pokrajine v sestavi Srbije (1,3 milijona prebivalcev), sedaj pod mednarodno zaščito, ni preprosta stvar, če vemo, da o tem oklevajo celo Združeni narodi. Ali bo kosovska skupščina konec januarja res razglasila Kosovo kot samostojno in neodvisno državo, bo pokazal čas. Srbi so na Kosovu izgubili že dve bitki; eno na Kosovem polju leta 1389, ko so bili usodno poraženi od Turkov, naslednjo pa v času razpada skupne domovine Jugoslavije, ko je zaradi neredov interveniral Nato in razrušil srbske mostove, vojašnice in ceste. Po “pomoti” celo kitajsko ambasado v Beogradu. Nihče ne ve kaj se bo zares zgodilo ob morebitni razglasitvi neodvisnosti Kosova. Bo to zadnji vojaški spopad nekdaj složnih jugoslovanskih ljudstev do dokončne razcepitve bivše SFRJ, ki se bo končal v Beogradu; tam, kjer seje leta 1991 začel? Kaj bodo storili zavezniki Srbije - Rusi in ali lahko Poslanska pobuda Prof. dr. Marko Pavliha, poslanec SD je predsednika Državnega zbora RS dr. Franceta Cukijatija prosil naj ukrepa. V skladu z 240. členom Poslovnika DZ vam v prilogi pošiljam pisno poslansko pobudo, ki jo naslavljam na ministra za promet mag. Radovana Žerjava in ministra za notranje zadeve, g. Dragutina Mateja. Kdor ni spodoben, mora ven! Naslov v nemškem časopisu Bild Kdor ni spodoben mora ven! s fotografijami turških državljank in državljanov, kaže na prve močnejše znake ksenofobije - sovraštva do tujcev in vsega kar je tuje. Toda Nemci, ki so dolga leta živeli v gospodarskem izobilju, so si tudi sami krivi, da imajo v njihovi deželi naenkrat toliko tujcev, saj niso hoteli prijeti za umazana, manjvredna dela. Skoraj da ni dneva, ko v Nemčiji ne bi prišlo do napada na starejše ljudi ali drugih kriminalnih dejanj. “Sram me je”, je za Bild povedala mlada turška natakarica Nacife Mus (27), ki pravi, da jo je strah voziti se v podzemni železnici ter da taka dejanja žal gredo na rovaš tudi številnih turških državljanov, ki si pošteno služijo kruh v Nemčiji. V Berlinu so štirje turški mladoletniki napadli voznika avtobusa, podobnih primerov pa je kar nekaj. V Nemčiji so se v zadnjem času začeli tudi spraševati, zakaj bolj odločno ne ukrepajo organi pregona in zakaj tako počasi in indiferentno delujejo sodišča. Odgovor: V Nemčiji trenutno primanjkuje 4000 sodnikov in državnih tožilcev! Portugalski komunalni delavec Antonio Sousa (42, ki živi in dela v Stuttgartu, se strinja, daje treba teke delikte kaznovati, nepopravljive storilce pa poslati nazaj v njihovo domovino! Pravi tudi, da bi morali starši več pozornosti posvetiti pravilni vzgoji svojih otrok. Mnogi tujci se tudi prepočasi prilagajajo na novo življenje, kulturo in vrednote. Klimatske spremembe so lahko tudi usodne za tisoče ljudi V Evropi ni več prave zime, prihajajo sušna obdobja. Take in podobne napovedi lahko preberemo v raznih znanstvenih revijah in niso daleč od resnice. Žemlja se v resnici počasi segreva, pa čeprav morda doslej le za pol stopinje. Na območju Antarktike se topita večni led in sneg. Klimatske spremembe, ki bi imele za posledico tudi ogrevanje ozračja in zemljine skorje, na primer za eno stopinjo, bi lahko bile usodne za tisoče ljudi, ki imajo težave s krvnim obtokom in dihanjem. Prišlo bi tudi do večjega onesnaževanja zraka in koncentracije nevarnega ozona. oo KXKXXX>«Xx> Nova Zelandija Umrl je človek, ki je pred 55 leti prvi stopil na vrh Mont Everesta V 88. letu starosti je umrl Edmund Hillary iz Nove Zelandije, ki je 29. maja 1955 skupaj s šerpo (vodnikom) kot prvi človek na svetu stopil na vrh najvišje gore sveta (8.848 m) Mount Everest (Himalaja). Od leta 1922 pa do danes je poskušalo vrh doseči več kot 10.000 alpinistov, več kot tri tisočim je ta podvig tudi že uspel, žal pa je tam za vedno ostalo 207 gorskih plezalcev, predvsem zaradi nenadnega poslabšanja vremena ali precenjevanja lastnih sposobnosti. Največ nesreč se zgodi pri vzponu na vrh. ooooo<>»x><>>c<>c><><><><><><><>c<>oo<>o<>oo^^ Pariz Cecilia Sarkozy je napisala spomine Sarkozyjeva ex-soproga Cecilia (50) verjetno ni najbolj srečna, ko opazuje svojega, sedaj menda že bivšega moža Nicolasa, kako se srečno, vedno nasmejan, postavlja z novo veliko mlajšo 39-letno lepotico Carlo Bruni. V svoji biografski knjigi “Cecilia” razkriva tudi nekatere podrobnosti iz njunega 18-letnega skupnega življenja. Menda doma naj ne bi nikoli skupaj jedli. Ob tem se seveda naslajajo številni Francozi, saj Nicolas ni kdor koli. Je kot kaže malce muhasti predsednik Francije, velike države, ki bo takoj za Slovenijo (1. julija 2008) prevzela predsedovanje Svetu EU. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip Ustanovitelj in izdajatelj: primorski uMp aFgmFm Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net Matična številka: 1094343, ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Kosovo lahko postane torišče obračunavanj velikih sil Kosovo postane torišče obračunavanj med velesilama ZDA in Rusijo, ki zadnje čase nimata več pristnih odnosov, zlasti ne, ker nato preveč sili na Vzhod, kjer želi kot po tekočem traku postavljati protiraketne ščite. Pred kom? Pa ne pred močno Rusijo? Nešteto vprašanj brez vnaprejšnjih odgovorov. Slovenija se mora zavedati svoje odgovornosti Slovenija, ki do 30. junija 2008 predseduje Svetu EU, si je kot dobra poznavalka jugoslovanske balkanske zgodovinske stvarnosti, zadala izjemno težko nalogo, da v okviru politike EU pomagati razrešiti ta izjemno zapleten vozel. Nekaj popolnoma drži: Slovenija, razen pomirjujočih besed premiera Janše in zunanjega ministra Rupla, nima posebnega načrta za rešitev kosovskega vprašanja zunaj EU. In spet vprašanje, ali se vseh 27 članic res že strinja s kosovsko osamosvojitvijo, ali pa bodo obsodile separatistična gibanja, ki lahko sprožijo nevaren plaz v svetu? Če do junija nič, se bo nemara s kosovskim problemom ubadala morda že Francija kot naslednja predsedujoča Svetu EU. KXXXXXXxXXXxXX London Neokusna poteza neke agencije Znano žalostno zgodbo o 4-letni izginuli deklici Maddie McCann (njeno nenadno izginotje so prijavili starši že pred meseci), naj bi po pisanju Bilda neokusno perverzno izkoristila neka britanska modna agencija, kije posnela njeno dvojnico in to tudi celo trži. Hladnokrvno pravi zakaj pa ne. Njena dvojnica lahko postane filmska zvezda. Starši McCanns so šokirani. 3-letna dvojnica Maddie Kelsey Lynn Kudla. Prava 4-letna Maddie McCann, pogrešana od 3. maja 2007. Foto: Bild Tudi v Sloveniji vedno več prosjaštva Tudi pri nas v Sloveniji (fotografijaje bila posneta v Čevljarski ulici v Kopru, 11. decembra 2006) lahko na ulici srečamo vedno več, predvsem tujih državljanov iz nekdanjih držav Vzhoda, ki prosijo za denar. Številni so tudi taki jim ni všeč, če jim prineseš sendvič, kajti raje zbirajo cente za kakšen liter opojnega. V Sloveniji naj bi bilo po zadnjih podatkih okrog 200 tisoč revnih, vendar jih praktično ne vidimo na cestah. Morda niste vedeli V Nemčiji še lahko kupujejo z markami Da Nemci res ne morejo pozabiti svoje priljubljene marke pove tudi novica, da lahko v nekaterih prodajalnah še plačujejo svoje nakupe z markami, čeprav so med prvimi članicami EU prevzeli skupno evropsko valuto evro. Za razliko od Nemcev smo se Slovenci kar hitro znebili našega tolarja. Ob stalnih podražitvah sedaj pridno preračunavamo koliko bi kaj veljalo v prejšnji domači valuti. Prosim vas, da pobudo v skladu z 248. členom Poslovnika DZ posredujete naslovljencema. Naj spoštovana ministra spomnim, da sem že večkrat javno opozoril na klavrno in nevarno stanje državne ceste med mejnim prehodom Sečovlje in Dragonjo. Med drugim bi bilo treba nujno razširiti mostiček, ki je zaradi šibke nosilnosti in izjemno slabe preglednosti iz dneva v dan bolj nevaren, zlasti za šolarje, ki se po tej poti vozijo z avtobusom in so vsakič izpostavljeni potencialni nesreči. Prav tako bi bilo treba razširiti omenjeno cesto in odstraniti panje (“čoke”), ki so ostali od posekanih topolov (domnevno zaradi tartufov?). Eden od njih je bil usoden za dvajsetletnega mladeniča, ki se je tistega črnega petka 28. septembra 2007 kot sopotnik peljal na motorju in tako nesrečno padel, da je obležal v jarku hudo poškodovan in je naslednji dan tragično preminil. Na tem odseku je bilo v preteklosti že več smrtnih žrtev, vendar pristojni državni organi niso ustrezno ukrepali. Upam, da bo tokrat moja poslanska pobuda segla v ministrska srca in se vsadila v plodna tla. Prof. dr. Marko Pavliha DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Poslanec Aurelio Juri, član Odbora za zunanjo politiko VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE Predsedniku Janezu Janši POZIV K DODATNEMU ZAGOTOVILU v SLOVENSKIM RIBIČEM Spoštovani g. predsednik, Z uveljavitvijo hrvaške Zaščitne ekološko-ribolovne cone na Jadranu je vodstvo izolskega podjetja Riba d.o.o., katerega ladji Riba 1 in Riba 2 tradicionalno plujeta in ribarita na območju mednarodnih voda, kjer je Hrvaška razglasila omenjeno cono, v strahu pred zasegom svojih plovil ali ulova, odločilo ladji zadržati doma. Naše Ministrstvo za zunanje zadeve je podjetju sicer sporočilo, da glede na sporazum, ki ga je Hrvaška junija 2004podpisala z EU, še naprej veljajo enake razmere kot pred I. januarjem 2008 in da ker mednarodni sporazumi imajo prednost pred nacionalno zakonodajo, ZERC za države članice EU ne velja. Zavoljo tega je ministrstvo pozvalo podjetje Riba d.o.o., da s svojima ladjama opravlja delo kot do sedaj, v kolikor pa bi, iz naslova izvajanja ZERC, naletelo na težave, naj ga ribiči obvestijo. To zagotovilo je omenjeno podjetje ocenilo za nezadostno, ker ni govora o zavezi države k kritju stroškov, ki bi jih ob morebitnemu zasegu ladji in ulova s strani hrvaških oblasti podjetje utrpelo, zato Vas pozivam, g. predsednik, da skladno s povedanim na današnji novinarski konferenci, tovrstno jamstvu podjetju pisno zagotovi vlada. Za razumevanje in hitro ukrepanje se Vam zahvaljujem. Ljubljana, 4.1.2008 Aurelio Juri Socialni demokrati se pripravljajo na prevzem oblasti V Občinskih odborih SD že določajo imena možnih kandidatov za poslanska mesta na jesenskih državnozborskih volitvah. V Piranu bo kot kaže kandidiral občinski svetnik in predavatelj na FPP Portorož dr. Patrick Vlačič. Dr. Patrick Vlačič novi minister za promet in zveze? “Med nami je še prostor”. To je bistvo sporočila, ki smo ga državljani prejeli na dom in potrjuje začete aktivnosti Socialnih demokratov, ki vabijo v svoje vrste nove člane. Na rdeče modro zelenem letaku j e podpisan predsednik stranke SD Borut Pahor. Številne javnomnenjske raziskave objavljene v Delu kažejo, da je stranka že prevzela vodilno vlogo na lestvici priljubljenih strank ter da se ji na letošnjih jesenskih državnozborskih volitvah obeta preskok iz opozicijskih vrst v sam vladni vrh, kar torej pomeni, da bo postala vladna stranka, Borut Pahor pa mandatar. Sedanja vladna stranka SDS tega preprosto ne more verjeti in pravi, da so vzorci anket (600 - 800), ki Socialnim demokratom v Delu nakazujejo zmago, preprosto premajhni. To tudi sicer ni tako bistveno. Pomembno je, da volivci, ki bodo jeseni šli na volišča, verjamejo v napovedano zmago stranke, kije že sestavila vlado v senci in na tiho določila tudi imena ministrov. Na volitve se že pripravljajo tudi v občinskih odborih SD. Tako je tudi že znano, da bodo v Piranu poslali v boj za poslansko mesto dr. Patricka Vlačiča, medtem ko je manj znano kdo bo kandidiral v Kopru in Izoli. Medtem ko druge stranke še počivaj o na lovorikah prejšnjih zmag. “SD ima dovolj sposobnih ljudi”, pravi predsednik Borut Pahor. “Socialna demokracija želi biti tista politična sila, ki bo znala pravilno odmeriti obseg in globino sprememb in bo modernizirala našo družbo tako, da bo hkrati bolj konkurenčna in bolj solidarna. Pred nami je zato pomembno vprašanje ali smo to nalogo sposobni in pripravljeni opraviti mi - Socialni demokrati. Prepričan sem, da imamo za to pogum in znanje”, piše bodočim volivkam in volivcem predsednik SD Borut Pahor. Čeprav je delitev na leve in desne v Sloveniji nekakšna nedorečene sintagma, seje enotnost leve opcije na lanskih oktobrskih predsedniških volitvah, ko so tako rekoč po vojaško vsi glasovali za dr. Danila Tuerka, izkazala kot uspešna. Oktobra lani smo lahko tudi prvič konkretno spoznali, da je v združitvi levice še veliko rezerve in tudi politične moči. ije se prost Letak za pridobivanje novih članov. FK Mladinskemu centru Piran podarili ček Vladimir Frančeškin, vodja PE Piran Banke Koper, je 10. januarja v enoti društva Fazanska 1 v Luciji Mladinskemu centru Piran, ki deluje v okviru zavoda Športni in mladinski center Piran, izročil simbolični ček v vrednosti 2000 evrov. Mladim v Piranu bo ta denar še kako prišel prav za organizacijo različnih aktivnosti; imajo prost dostop do interneta, organizirajo družabne igre, debatne krožke, štirikrat letno pa izdajajo svoje glasilo. °anka Koper tako tudi v letu 2008 nadaljuje z donacijami sredstev v dobrodelne namene. Darilni ček sta prevzela Mojca Dolšak, vodja Mladinskega centra Piran in Matjaž Ukmar, direktor Športnega in mladinskega centra Piran. FOTO: FK-Primorski utrip. Nas res že ogrožajo tajkuni? Tajkunsko-političnih navez in gospodarskega kriminala ne kaže posploševati. Ko je Janez Janša po pričakovano izglasovani zaupnici v parlamentu vidno razočaran napovedal boj proti “tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dej anj i še naprej steguj ej o lovke po celotnem nacionalnem tkivu in brez sramu bogatijo”, so nekateri osupnili in se začeli spraševati odkod v naši lepi deželici naenkrat tajkuni, ki naj bi bili nevarni družbenemu sistemu in napredku? Če bi še nekako vedeli kaj je gospodarski kriminal, mnogi niso razumeli kaj je to tajkun? V angleškem slovarju najdemo besedo “tycoon” (velekapitalist), v slovarju tujk pa piše, da beseda tajkun izhaja iz japonskega jezika (taikun) - naslov nekdanjih japonskih šogunov, ki so ga uporabljali v odnosih s tujci. Sedaj je treba to besedico prevesti še v naš vsakdanji jezik, da bo bolj razumljena, saj bi sicer Janševe besede ostale v zraku. Tajkuni naj bi bili naši nekdanji socialistični direktorji, ki so se v času privatizacije družbenega (nikogaršnjega) premoženja dobro znašli -izkoristili luknje v zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, prišli poceni do bogastva, nič ukradli, povezani v managerskem cehu pa po načelu kapital usmerja politiko, začeli “razjedati nacionalno tkivo”. Da kapital (premoženje v denarju-sredstvo za ustvarjanje in prilaščanje presežne vrednosti) že obvladuje politiko (in medije) ni nobena novost, vprašanje pa je, kako to počenja in s kakšnimi nameni? Hudo je, če poskuša to opravljati goljufivo. Beseda tajkun ima v vsakem primeru slabšalni prizvok. A ni prav, če vsakega malega podjetnika in managerja že označimo za tajkuna, saj ta ne more imeti velikih zvez, pa tudi velekapitalist ni, velekapitaliste v Sloveniji pa lahko naštejemo na prste ene roke. Če pa se “tajkuni” združijo, si nakopljejo novo bogastvo in se nato še politično povežejo in prek svojih oprod poskušajo usmerjati takšno gospodarsko in fiskalno politiko, ki ne bosta ogrozili njihovih “žlahtnih” položajev, postaja vse skupaj že malce nevarno. Takim ne more nič niti vse bolj politično osamljen Janša. Problem tiči v neprilagodljivi kazenski zakonodaji. Janševe besede so izzvenele izjemno ostro, kot da v Sloveniji že res obstaja politično-gospodarska zarota, v resnici pa gre za boj in ideološki spopad med desnico, ki je trenutno na oblasti in levico, ki v bistvu res obvladuje slovenske gospodarske potenciale in korak za korakom počasi prihaja na oblast. Nekaj nervoze je kajpak bilo tudi zaradi levičarja, kandidata desnice za predsedniško mesto, gospoda Peterleta. Državo in njene zakonite institucije, torej tudi organe pregona, bi moralo zanimati predvsem to ali kdo res goljufa, ne pa da zapira kurje tatove, velike ribe pa se ji ponavadi izmuznejo. Vedeti pač mora, da je tajkun mogočnež, ki je na svojstven iznajdljiv način prišel do bogastva in da je tajkuna ustvaril naše vrste kapitalizem. Ali je to na meji vrednot in zakonitosti, je drugo vprašanje. Žal imamo še preslabo usposobljene kriminaliste, tožilce, sodnike, saj so prevaranti vedno korak pred njimi. Državo bi prvenstveno moralo zanimati: utaja davkov, goljufanje in zavajanje potrošnikov, monopolne povezave in s tem izključevanje konkurence (kar ima lahko za posledico monopolne cene proizvodov in storitev), lažni stečaji, goljufanje z vrednostnimi papirji, iznos dobička v tujino in prepuščanje delavcev matični državi, neplačevanje zakonsko določenih prispevkov in podobno. Toda prav ta naša država j e včasih kar malce nebogljena. Šele ko se zgodi Orion, Zbiljski gaj, nepremičninske afere, sprejme ustrezno zakonodajo. Ko so že vrabci čivkali kako si nekateri kopičijo bogastvo in naslova poceni pridobljenega družbenega premoženja, najemali bančna posojila, za katera je jamčilo potencialno prevzeto podjetje, ustanavljali pass firme in podobno, se nihče ni zganil. Nikogar tudi niso zaprli! Osnovnošolec ve povedati kako so lastninili koprsko banko. Gospodarski subjekti, ki so določili vrednost delnic banke po 1000 tolarjev - in jih seveda pokupili, nato pa prodali tujcem po skoraj stokratni večji vrednosti, so mastno zaslužili. Nihče ni ugotavljal, ali je kdo pri tem kdo tudi osebno kaj zaslužil? Franc Krajnc Nov dosežek Morske biološke postaje Piran 9. januarja 2007 so v Ladjedelnici Izola v morje spustili novo oceanografsko bojo Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Boja je izdelana v okviru projekta ,ISMO‘ (INTERREG lila Italija-Slovenija), izvajalec je podjetje Manta d.o.o. Ob spustitvi jo je krstila vodja Morske biološke postaje, prof. dr. Alenka Malej. Boja je bila za tem odvlečena v izolski mandrač, kjer je pritrjena na krmo plovila Manta d.o.o. Tam bodo potekala nadaljnja instalacijska dela elektronike, merilnih senzorjev, testiranja delovanja posameznih merilnih in napajalnih sklopov (gorivnih celic, sončnih kolektorjev) in terstiranje programske opreme z delovanjem celotnega merilnega ter oddajniškega sistema. Slednji bo omogočil ethemet povezavo hitrosti več Mbit/s in poleg prenosa podatkov bo izveden prenos slik z boje, tako podvodnega sveta tik pod oceanografsko bojo (globina 2-3m), kot tudi slik nadzornih kamer. Po zaključenem testiranju bo nova boja funkcionalno zamenjala sedanjo oceanografsko bojo, ki se nahaja nekaj km pred piranskim rtom v smeri proti Gradežu. Več o novi oceanografski boji na buoy.mbss.org. Steklenica šampanjca se je razbila v prvem zamahu. i W primorski uMp Nove portoroške igralniške igre GZS nad neplačnike članarine s sodnimi izvršbami! Medtem ko Casino Portorož, nekoč vlečni konj in graditelj portoroškega turizma, doživlja finančni kolaps - začenja tako rekoč na novo in je v resnem sanacijskem postopku, smo v Portorožu dobili dva nova velika igralniška salona, ki si obetata uspeh. Gre res za namero sosedov, da bi konkurenčno uničili igralnico na griču Sv. Lovrenca? Srečno 2008, portoroškemu Casinoju. Konkurenčni boj za nove goste v Portorožu in na Bemardinu bijeta v bistvu le dva velika lastnika (NFD in Istrabenz), ki sta neodvisno drug od drugega dala na tržni preizkus novo storitev - igralništvo, ki pomeni popestritev ponudbe, morda pa tudi večji prihodek za državo in investitorje. Bolj natančno, prostori igralniškega salona v Portorožu so v najemu. Nikakor ne moremo mimo dejstva, da odprtje dveh velikih igralniških salonov v istem kraju s skupaj skoraj večjim številom igralnih avtomatov in elektronskih igralniških miz, lahko pomeni smrtni udarec za igralnico na griču Sv. Lovrenca, zlasti, če ne eden ne drugi in ne tretji ne bodo sposobni z novimi marketinškimi prijemi pridobiti več igralniških gostov. Verjetno so igralniški saloni celo manj obdavčeni od klasičnih iger na srečo? Država samo pobira davke in pošilja na grič nove in nove uprave! Ne vemo kakšno igro pri tem igra država, ki daje velike, male in še kakšne koncesije in zakaj ne reče ne a ne b okrog problemov, v katerih se je znašla družba Casino Portorož, kije v prisilni poravnavi, razen tega, da po strankarski pripadnosti vsakih nekaj mesecev menja upravo. Od prisilne poravnave do stečaja ni daleč, če vsaj 60% upnikov, med katerimi so tudi delavci zaradi v preteklosti premalo izplačanih plač, ne bi pristalo na določeno znižanje svojih terjatev. Že sedaj pa lahko ugibamo, da igralnica na griču ne bo šla v stečaj! Upniki Casinoja lahko do konca januarja prijavijo svoje terjatve in tudi povedo, ali se bodo strinjali s predlogi uprave Casinoja glede načina poravnave, znižanja terjatev, morebitne dokapitalizacije družbe, v vsakem primeru pa bo država tista, ki bo prek Slovenske odškodninske družbe (SOD) in Kapitalske družbe (KAD) obdržala najmanj 51- odstotni delež. Trenutni 8,16 - odstotni solastnik Casinoja Portorož je tudi Občina Piran, ki redno prejema koncesijske dajatve Casinoja. Skupni dolg portoroškega Casinoja pa kot da je še vedno zavit v gosto meglo. Ali javnost sme vedeti kolikšen je. Deset ali več milijonov evrov? Če je tako, potem je za finančno sanacijo podjetja potreben več kot pet milijonski vložek čistega kapitala, zlasti tudi zato, ker je Casino tudi kapitalsko podhranjen; dolgovi presegajo vrednost podjetja zapisano v bilanci stanja? Skrb za delavce Najbolj znajo pri vsem tem seveda nastradati delavci. Ker je družba v prisilni poravnavi (odlična ideja za ukrepanje in morda tudi za rešitev), lahko tozadevno zmanjšuje tudi plače, v primeru stečaja pa tako ali tako vsi delavci gredo na zavod za zaposlovanje. Znižane plače za 15% so v tem primeru Blažev žegenj. Delavci - upniki bodo zagotovo morali znižati tudi svoje terjatve iz naslova dela premalo izplačanih plač v preteklosti, če želijo ohraniti podjetje pri življenju in si tako zagotoviti svojo lastno eksistenco. So torej glavni upniki, ki bi lahko pahnili družbo v kapitalsko neustreznost prav delavci, Metropol Group, ki ni zavaroval zadnjih storitev s predplačili ali kdo drug? Uprava že pripravlja predloge rešitev Uprava portoroškega Casinoja naj bi do konca marca že pripravila tudi predlog glede morebitne dokapitalizacije, če se bodo upniki ali drugi zanjo odločili. Takrat se zna zgoditi tudi drugačna struktura lastništva, vendar največ v okviru 49 - odstotnega deleža. V upniškem odboru so predstavniki podjetij, ki jim je Casino dolžan določena sredstva: Metropol Group, Zavarovalnica Triglav, Investbiro Koper, Lipica Turizem, delavci, ki jih zastopa Robert Pertinač. Upravitelj prisilne poravnave je Samo Hladnik. Prisilna poravnava in z njo končni akt - finančna sanacija oziroma dokapitalizacija s svežim kapitalom -je torej edina pametna rešitev, ki jo predlaga tudi relativno sveža uprava. Sedaj ostaja veliko upanje, da bo družba za prirejanje iger na srečo Casino Portorož d.d. na podlagi odpisa določenega dela dolgov in pridobitve svežega kapitala, splavala iz težav, za katere pa se še danes točno ne ve, kdo jih je v resnici zakuhal? Zanimivo bi se bilo tudi vprašati kaj je vsa ta leta, ko je Casino Portorož počasi tonil v finančni kolaps, počenjal nadzorni organ družbe z dolgoletnim predsednikom Zupančičem na čelu, ki je hkrati direktor Marine Portorož. Najbolje bi bilo, če bi NO v znak solidarnosti družbi vrnili vse prejete visoke sejnine, nagrade in dnevnice ter ji tako najbolj praktično pomagal priti na zeleno vejo. Pri vsem tem velja še ena značilnost. Nekateri predsedniki in člani uprave, ki so v Casinoju svetili in ugibali kaj storiti, a so ga v resnici pahnili v še večje tegobe, so si pri odhodu brez sramu dali izplačati managerske pogodbene odpravnine, ki so segale v nebo. Država pa nič! Lastniška struktura Casinoja Portorož na dan 31.12. 2007 Infond ID, d.d..................................................................5,83 /o Infond ID 1, d.d. .................................................. 5,34 /o Fond invest, d.d....................................................2,10 /a NFD Delniški investicijski sklad, d.d...................................14,60% Mercata, Finančna družba, d.d., Ljubljana................................5,68% DVS Triglav Steber 1.....................................................4,40% Kapitalska družba d.d., PPS..............................................2,01% Ml d.d., Ljubljana.......................................................0,04% 40% Kapitalska družba, d.d........................31,84% Slovenska odškodninska družba, d.d.......................20,00% 60% Občina Piran....................................8,16% Skupaj 100.00% Gospodarska zbornica Slovenije je na podlagi sprejetega zakona, ki določa prostovoljno članstvo, izgubila veliko število svojih članov. Ker številni niso hoteli ali mogli plačati zakonsko določene članarine, so te dni prejeli sklepe sodišč o prisilni izterjavi oziroma izvršbi. Da se je članstvo v zborničnem sistemu zares močno zmanjšalo potrjuje podatek, ki smo ga dobili od člana UO, da je bilo samo v koprski Območni gospodarski zbornici pred sprejetjem zakona o prostovoljnem članstvu okoli 5000 članov, sedaj pa jih naštejejo le okoli 50. Ostali so pač tisti, ki menijo, da bodo od zborničnega sistema tudi res kaj imeli. Predvsem so to velika podjetja kot so Banke, Luka Koper, Emonec, Istrabenz, Intereuropa in drugi. V GZS, ki jim je bilo življenje postlano z enormnimi dohodki od članarin iz tako imenovanega zakonsko določenega prisilnega članstva, se ne dajo kar tako. Od dolžnikov sedaj prek sodišča zahtevajo poplačilo terjatev (zapadle članarine) in seveda tudi zamudne obresti in stroške njihovih odvetnikov, kar jim sodišče z lahkoto dovoli, saj obstajajo verodostojne listine (neplačane položnice ali računi poslani podjetjem in samostojnim podjetnikom). Nič ne pomaga če pravite, da od GZS niste imeli nič. Gospodarski zbornici Slovenije je treba priznati, da ima sedaj veliko stroškov tudi z grandiozno stavbo, ki jo je zgradila menda na osnovi predvidenih bodočih prihodkov od obveznega članstva, a se je z zakonom o neobveznem članstvu vsa stvar “sfižila”. Na zbornici je bilo tudi več kot 200 zaposlenih, ki naj bi imeli tudi lepe plače. Zakon je pač zakon. Zapadle članarine je treba poravnati. Dolžniki se lahko sicer pritožijo in v ugovoru navedejo dejstva, zakaj niso plačali članarine. Očitno pa bo to jalovo početje. O pritožbi odloča višje sodišče, pred katerim je lahko pooblaščenec v postopku samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. To pa pomeni nov dodatni strošek za dolžnika. Vedno novi poslovni in trgovski centri Da smo Slovenci dobri potrošniki vedo povedati zlasti trgovci, katerih super in še kakšni marketi rastejo po Sloveniji kot gobe po dežju. Kar petnajst naj bi jih zgradil Lidl. V Kopru bosta kmalu zrasla kar dva velika poslovno trgovska super centra; Mecator in Tuš, na Kozini pa so te dni odprli nov Poslovno trgovski center na prometnem razpotju Trst-Reka-Koper, tik ob avtocesti, ki se razprostira na površini 10 tisoč kvadratnih metrov, v katerem je tudi supermarket Tuš. Podoben center, ali bolje rečeno prava cona, raste pri Novi Gorici. Slovenci močno tarnamo kako j e vse drago, kako nas omejuje inflacija. Če je to res bi bilo najbolje vprašati prav trgovce. T-2 polaga optične kable Kdaj bodo preplastili razdrte ceste? T-2 Družba za ustvarjanje, razvoj in trženje elektronskih komunikacij in opreme d.o.o. iz Maribora j e v Luciji, pa tudi drugod, napeljala optične kable za T2, z namenom ponudbe storitev digitalnih povezav; paket za TV, Internet in Telefon, menda celo po nekoliko ugodnejši ceni od obstoječe konkurence. V to družbo naj bi mariborska Škofija vložila kar okoli 400 milijonov bivših tolarjev lastnega kapitala, kar naj bi postalo tudi predmet raznih javnih polemik, s čim vse se lahko ukvarja cerkev. Delavci so se lotili obsežnih del že pred dobrim mesecem. Prekopali so stezice, steze, ceste, pločnike, zelenice, položili cevi in optične kable, prevrtali tudi številne stene v stolpičih. Res je, da so si za vrtanje sten v stanovanjskih stolpičih pridobili soglasja, kaže pa, da ne od vseh stanovalcev. Bralka iz Lucije se nam je pritožila glede hrupa, ki nastane kot posledica vrtanja v betonskih stanovanjskih stolpičih in pravi, da ni dala izvajalcem nikakršnega soglasja. Delavci polagajo cevi za optične kable v Luciji. Našli so skupno rešitev Na sestanku lastnikov stanovanj in predstavnikov KS Lucija so sklenili, da bodo poslej vhodna vrata v stanovanjskem stolpiču 105 in 107 v Luciji zaklenjena le ponoči med 22.00 do 7.00 uro. V Piranu vendarle nekaj sladkega V mestu so odprli Cokoladnico Na Tartinijevem trgu v Piranu so že 7. decembra 2007 svečano odprli Cokoladnico - trgovino z veliko raznovrstnimi Sladkimi dobrotami. Med slaščicami so tudi Tartinijeve kroglice. Problem je nastal, ker so stanovalci oziroma njihovi predstavniki zahtevali naj se oba vhoda v stolpič, ki nosi tudi dve hišni številki 105 in 107, avtomatično (iz varnostnih razlogov) zaklepata podnevi in ponoči. Temu se je uprla Krajevna skupnost Lucija, ki ima v prvem nadstropju tudi veliko sejno dvorano, ki je prostor javnega značaja in jo uporabljajo različne skupine krajank in krajanov za razne športne in kulturne aktivnosti, imajo pa tudi nekaj manjših prostorov , ki jih oddajajo v najem podjetnikom in društvom, vsega skupaj v izmeri 370 m2, kar predstavlja okoli 1/4 je razpravljal tudi Svet KS Lucija in sprejel tri sklepe, ki jih je posredoval upravitelju stanovanjsko-poslovnega stolpiča Ogrevanju Piran. Po presoji članov Sveta KS naj bi šlo v primeru zaklepanja obeh vhodnih vrat celo za celotnega prostora stolpiča. O navidezno vroči z Križi in težave v kombinacijah poslovno-stanovanjskega stolpiča, kjer so interesi poslovnežev in stanovalcev ponavadi zelo različni. omejevanje posesti. Predlagali so naj se upravitelj JP Ogrevanje dogovori s stanovalci za morebitno postavitev novih vrat za potrebe stanovalcev v 1. nadstropju. Po dveh dopisih in neuspešnih pogovorih je JP Ogrevanje 8. januarja zvečer sklicalo sestanek stanovalcev s predstavniki KS Lucija, na katerem je bil izglasovan predlog KS Lucija (5 ZA 3 PROTI), da bodo nabavili avtomatsko napravo (timer) za zaklepanje obojih vhodnih vrat in sicer samo ponoči med 22.00 in 7.00 ure zjutraj. Stroške materiala in montaže (okoli 400 evrov) bo plačal predlagatelj KS Lucija, ko bo predsednik Gašpar Gašpar Mišič dobil tozadevno soglasje od Sveta KS. Stanovalci v višjem nadstropju so izpostavili tudi problem puščanja terase, ker podjetje “Milok” naj ne bi kakovostno opravilo svojega dela ali ga sploh ne bi opravilo. Nekateri so predlagali tožbo. Dogovorili so se, da bi bilo teraso najbolje prodati zainteresiranemu stanovalcu. Za nakup se zanima stanovalec Gabrijel Bažec. Sklenili so tudi naj se preveri stanje fasade in kleparskih izdelkov - žlebov ter da se pridobi ponudba za barvanje fasade. Tudi vhod v stolpič 105 in 107 ni najbolj ugleden, so menili. Krajevna skupnost je že asfaltirala del pločnika, kjer so uredili tudi odtoke. Nič manj zanimivo ni bilo ugotavljanje, ali so skupni prostori stolpiča sploh zavarovani, kako so si nekateri brez soglasja na pročelje stolpiča postavili svoje reklamne table in kako to, da naj bi slaščičarna Bučko (ta je pozimi kar dolgo časa zaprta) brezplačno uporabljala skupne zunanje javne površine. Imenovali so tudi nov nadzorni odbor stanovalcev, v katerem so trije člani: gospoda Gabrijel Bažec in Tomaž Čopi ter predstavnik KS Lucija. Sestanek je vodil Danko Juretič iz Ogrevanja. Res malce neugleden vhod. Na stropu manjkajo letvice, stene so popisane. Nekatere reklamne table ne služijo več ničemur. FOTO: FK-Primorski utrip. " ^ ... WechselstUbe Z Tam lahko kupujete tudi znamenite Tartinijeve kroglice in še vrsto drugih čokoladic, zavitih, polnjenih, kasneje tudi popili toplo čokolado. Vse si je pač treba ogledati in uživati. Še najbolj veseli bodo vaši obdarovanci, če jih boste prijetno presenetili s kakšnim zavitkom čokoladic za osebni praznik. Trgovino s čokolado Občine Piran Tomaž Gantar, ki ima tudi nadvse rad sladkarije, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen te nove pridobitve za mesto Piran, ki se žal še vedno ne more pohvaliti z obilico trgovin. S čokoladicami - in tudi Tartinijevimi kroglicami, so nam postregle Nada Vojičič, Snježana Lukič, Maja Pri Uradu RS za intelektualno Podgorski, Urška Dremšak, pomagala lastnino si je podjetje pridobilo pa bo tudi Maja Vasic. tudi zaščitno blagovno znamko Čokoladnica v Piranu bo odprta od za uporabo imena Tartini - za 10.00 do 19.00 ure. Tartinijeve kroglice. je predstavil direktor Rudi Videtič. Župan Obiskovalke so se tudi malce posladkale, saj je bila izbira na otvoritvi kar zadovoljiva. Trenutno je dostop do Čokoladniee malce zapleten zaradi prenove Tartinijevega trga, kar lahko vpliva tudi na prodajo. Foto: Primorski utrip ■ 'W primorski utp Kdo je zmagovalec? Piranski župan je prvi, ki poskuša z odlokom izgnati avtomobile vsaj s Tartinijevega trga. Uprla se je civilna iniciativa, oglasila se je opozicija. Na predlog župana bo OS Piran odlok razveljavil. Na predlog župana Tomaža Gantarja je Občinski svet Piran z večino prisotnih na seji sprejel nov odlok o ureditvi prometa v Piranu, kar j e nenadoma sprožilo val protestov. Modrost, neumnost ali napaka, so bili komentarji. V resnici še en dokaz, da v Piranu nobena generacija županov doslej ni mogla rešiti temeljnega problema parkiranja v mestu, pa če je še tako poskušala. Župan Tomaž Gantarje prvi, kije to hotel opraviti rigorozno - z odlokom! Pri nameri so ga v glavnem vsi svetniki PJN in svetnica DeSUS. Ni šlo. Da bi zagotovil “javni red in mir” je odlok umaknil. Najprej seje organizirala Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran (CI), zbrala okoli 1000 podpisov, zgodil seje obsojanja vreden vandalizem, poškodovanih je bilo 6 avtomobilov občinskih uslužbencev, kar je zaposlilo tudi policijo. Civilna iniciativa seje od vandalizma javno distancirala! Delitev piščalk, hujskaški transparent z neprijetno vsebino, letaki, neresnice in polresnice, shodi in podobno menda že sodijo med ustavne pravice “neposlušnih” državljanov. Na končuje strnila svoje vrste tudi opozicija (LDS, ZZP, SD), kije bila že prej proti sprejetju takega odloka. Dr. Patrick Vlačič (SD)je na novinarski konferenci že predstavil tudi predlog novega, občinska uprava bo pripravila svojega, določene predloge nam je poslala tudi občinska SDS. Zadnji dogodki v Piranu so dokaz, da pločevino res ne kaže izganjati vse dotlej, dokler zunaj mestnega jedra ne bo zagotovljeno dovolj veliko število parkirnih mest - za vse meščane, ki nimajo zagotovljene lastne garaže ali svojega privatnega parkirišča. Na potezi je občinski svet, da čim prej sprejme nov bolj prijazen odlok. Dotlej pa bo spet vse po starem, le morda cene parkiranja bodo drugačne. Več na straneh 6 in 7. Nezadovoljstvo GLAS CIVILNE INICIATIVE meščanov tiči v ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE sprejetem odloku V MESTU PIRAN Vzroki nezadovoljstva v mestu Piran tičijo v sprejetem občinskem odloku, ki močno posega v parkiranje v mestu. Prometne težave v Piranu rešujejo že 30 let, pa jim nikakor ne uspe. Bivši župan Franko Fičurje hotel zgraditi garažo tik pred Piranom pod hribom z vhodom, kjer je stala nekdanja bencinska črpalka, a so mu to preprečili. Bivši županji Vojki Štular je uspelo zgraditi garažno hišo pri pokopališču, zaradi česar se je moralo močno zadolžiti JP OKOLJE. Bilo je prejetih že kar nekaj projektov, ki pa so kar po vrsti ostali v predalih. Sedanji župan Tomaž Gantar si je zastavil načrt zgraditi garažno hišo pred mestom, a je pri tem nekako po nepotrebnem (z napovedjo selitve pločevine iz mesta) dodobra razburil imetnike vozil, ki so se organizirali v civilni iniciativi. Pred kratkim sprejet odlok sedaj kritizirajo njegovi tudi najbolj zvesti privrženci župana, ki so zanj glasovali. Županje odločen, da bo aprila s Tartinijevega trga in z ozkih mestnih ulic spraznil vso pločevino, meščanom pa, ki imajo avtomobile, zagotovil parkirna mesta na Fomačah, kar pa zaradi različnih napol točnih informacij (tudi v medijih) ni bilo sprejeto z navdušenjem. Če bodo Fornače zasedli Pirančani, kje bodo potem parkirali turisti in drugi občasni obiskovalci mesta, se sprašujejo? Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran je doslej zbrala že več kot 1000 podpisov pod peticijo, s katero zahtevajo razveljavitev na občinskem svetu sprejetega odloka. Zanimivost lokalne samouprave seje tudi sedaj izkazala v tem, da za vse odgovarja župan, čeprav ima kritje v občinskem svetu, občinski svetniki in svetnice pa ne odgovarjajo nič in nikomur! Prav zaradi nekaterih netočnih informacij bi bilo dobro, da župan svoje meščane pisno natančno seznani s tem, kdo bo lahko še parkiral v mestu (če ima lasten parkirni prostor ali garažo), kako bo poskrbljeno za one, ki morajo z avtomobilom iz mesta in parkirati na Fomačah, kdaj se bo to končno le zgodilo, koliko bo uporabnike stalo parkiranje (v mestu in na Fomačah), kako bo z dostavo in podobno. Objava tako življenjskega odloka le v uradnih objavah, ki jih malokdo bere, je očitno odločno premalo. Zupan imenoval komisijo Piranski župan je pred novim letom sprejel predstavnike civilne iniciative in jim predlagal naj pripravijo pripombe in predloge v zvezi s prometno ureditvijo v starem mestnem jedru. Predloge lahko posredujejo prek KS Piran ali občinske uprave. Imenoval je tudi komisijo, v kateri so: Marino Mahnič jn Matjaž Ukmar (občinska svetnika) Alenka Šuto (predsednica Sveta KS Piran), Sretan Stanišič (član Sveta KS Piran), Nataša Likar (direktorica občinske uprave) in Bojan Šalamun (predstavnik gostincev). Odlok lahko razveljavi, dopolni ali spremeni le organ, ki ga je prejel. To je Občinski svet. Najprej bi se radi zahvalili gospodu županu, da nas je kot predstavnike civilne iniciative sprejel na razgovor in s tem pokazal, da tudi on hoče ohraniti dialog z nami ter premakniti pogajanja v pozitivno smer. Pozdravljamo njegovo odločitev, da se sporen odlok razveljavi in da se nov odlok pripravi v dialogu z lokalno skupnostjo. Po našem mnenju je to ena od najboljših odločitev ki jih je sprejel v njegovem mandatu, ki mu je bil zaupan z večino glasov prav s strani nas občanov mesta in občine Piran. V razgovoru nam je zagotovil, da bomo občani veliko bolje in ažurno seznanjeni z odločitvami, ki so bistvene za kvaliteto življenja v starem mestnem jedrn Pirana in bomo imeli možnost aktivnega sodelovanja pri pripravah na sprejeme novih odlokov. Obljubljeno nam je bilo tudi, da bomo pravočasno dobili na vpogled tudi osnutke novih odlokov, na katere bomo lahko podali tudi naše morebitne predloge ali pripombe. Ne zahtevamo soodločanja pri vseh odlokih, ampak le pri tistih, ki so vitalnega pomena za dostojno življenje v Piranu. Iz vsega obljubljenega lahko sklepamo, da gospod župan, občinska uprava in svet občine ne bodo brez naše vednosti sprejemali odlokov o zelo občutljivih temah (npr prometu) KS, kot vezni člen med občinsko upravo in občani, bo končno začela opravljati svojo funkcijo informiranja, sprejemanja in posredovanja predlogov občanov občinski upravi. Želimo si »Marshallovega plana«", kot gaje poimenoval g. Šuligoj v svojem članku, načrta ki bo vseboval vse potrebne projekte in končno pomenil dolgoročno vizijo razvoja Pirana. Ne le kratkoročnih načrtov občinskih oblasti, ki ponavadi trajajo le za obdobje njihovega mandata! Taka vizija naj bo interdisciplinaren, skrbno pripravljen načrt v sodelovanju z občani, ustreznimi strokovnjaki in s konsenzom vseh političnih strank. Samo tako bomo soustvarjali tak Piran, v katerem bomo meščani radi živeli in kamor bi se obiskovalci z veseljem vračal. Zavedamo se kvalitet svojega domačega kraja in želimo vzpodbujati razvoj vseh njegovih premalo izkoriščenih potencialov. Kratkoročno se moramo vsi zavedati, da bomo le s skupnimi močmi lahko ustvarili lepše in kvalitetnejše življenje v Piranu, česar si nedvomno vsi prebivalci tega mesta že dolgo želimo in tudi zaslužimo. Z namenom konstruktivnega dialoga smo pripravili oceno in nekaj predlogov za izboljšanje trenutne situacije. OCENA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TRENUTNE SITUACIJE 1. Stoječi promet v mestu Piran a. nasprotujemo zmanjševanju števila razpoložljivih parkirnih mest s količki in betonskimi bloki. b. izvaja se revizija abonmajev, ki jo izvaja JP Okolje Piran in pričakujemo, da bomo o rezultatih obveščeni v bližnji prihodnosti, (trenutno cca 1032 upravičencev do brezplačnega abonmaja) c. Zahtevamo pogostejše revizije in dosleden nadzor izdaje novih dovolilnic: d. do brezplačnih abonmajev naj imajo pravico samo prebivalci starega mestnega jedra in ne celotna KS Piran 2. Javni prevozi a. zavzemamo se za vzpostavitev kakovostnih, bolj frekventnih in cenovno konkurenčnih javnih prevozov, kar bi po našem mnenju bila močna vzpodbuda k zmanjševanju uporabe osebnih vozil. b. kot do sedaj mora povezava Piran - Fornače - Arze ostati brezplačna z večjo frekvenco in obratovanjem 24 ur dnevno c. boljšo avtobusno povezavo s parkirišči v sosednjih KS, recimo jim »rezervna parkirišča«, ki naj bodo namenjena gostom pri sobodajalcih, v hotelih, restavracijah itd. ter obiskovalcem piranskih športnih, kulturnih in ostalih prireditev, brez katerih ni pravega utripa Pirana. d. redna in bolj frekventna (npr. z dvajset minutnim dnevnim intervalom in enournim v nočnih urah, 24 ur dnevno) avtobusna povezava Piran - Lucija - Piran, z brezplačnimi prevozi ob določenih terminih e. Predlagamo subvencioniranje mesečnih avtobusnih abonmajev za dijake, študente in zaposlene, ki vsakodnevno potujejo v Koper, Izolo morda tudi zaposlenim, ki se vozijo v Piran na delo. f. Preučitev možnosti za uvedbo ekološko prijaznih avtobusih v občini. g. ponovna vzpostavitev ukinjenih morskih prevozov do med Portorožem, Piranom, Izolo, Koprom in Ankaranom. h. Pospešeno urejanje kolesarskih in peš poti ter s tem povezana učinkovita promocija pozitivnih naravovarstvenih učinkov takšnega ravnanj ter njihovemu odličnemu vplivu na zdravje posameznika. Ti predlogi in njihovo postopno uvajanje so preverjen in učinkovit način za zmanjšanje »pritiska pločevine« v mestu. To je naša skupna želja! Tekoča medmestna povezava je korak k ohranitvi ter razcvetu vseh dejavnosti, ki so temeljnega pomena za kvalitetno življenje nas Pirančanov, za plemenitenje našega mesta kot turistične destinacije in ohranitev njegovega edinstvenega mediteranskega značaja. Stališče Civilne iniciative glede prodaje dvorane KS Piran Naše stališče glede prodaje dvorane KS ostaja enako. S prodajo se ne strinjamo, ker po dosedanjih izkušnjah vemo, kaj se zgodi s prostori, ki so prodani. Lastnik Jahko kadarkoli ukine svojo (trgovsko) dejavnost in prostor enostavno proda. Če ima kdorkoli resne namene za razvoj ali ohranitev dejavnosti, bi moral (po našem mnenju) biti pripravljen tudi za opcijo dolgoročnega najema. Odprodaja dvorane KS je stvar odločitve lastnika dvorane - torej krajanov KS Piran. Lahko pa se dodeli nov ekvivalenten prostor, z vsemi kvalitetami sedanje dvorane. Odločitev o tem mora biti obvezno usklajena s krajani Pirana. Dialog z županom O komunikaciji zadnjih dni prek medijev, lahko govorimo o občasnih »komunikacijskih šumih« ne želimo dajati izjav, ker smo se o tem pogovorili osebno z županom. Umirjamo žogo. Distanciramo se od vseh političnih opcij Zakaj so potrebovali ves mesec za «tiskovko« o Odloku? Ne dvomimo, da so bili veseli CI samo zato, da se nanjo lahko »zalepijo«. Obljube o ureditvi prometa in izgradnji GH so bile vedno odlična paradna zastava vseh predvolilnih kampanj, šele kasneje smo razočarani (Pirančani) ugotavljali, komu je služila kot dolgoletni promocijski slogan, ali / ni / je/ resnično bil prioriteta. UREDITEV MESTA Ohranjati vsebine Pirana, razvijati samopodobo in pripadnost mestu, bogatiti programe namenjene mladim (v izogib in zmanjševanju vandalizma, ki ga najostreje obsojamo). To je tema, ki se je dotika tisti del besedila peticije, ki opozarja in nasprotuje selitvi kulturnih, izobraževalnih in športnih institucij ter društev iz mesta. Pripravljeni smo dati konstruktivne predloge za izboljšanje kakovosti življenja v Piranu. Na koncu bi radi povedali še, a se zavedamo resnosti problema parkiranja v Piranu. Strinjamo se z našim županom, g. Gantarjem, da ena garažna hiša še ne bo omogočila popolne zapore mesta - to je le prvi korak na dolgi poti do - upamo! - skupnega cilja vseh zainteresiranih: naj se pločevina umakne ljudem na sprejemljiv način!. Civilna iniciativa za dostojno življenje v mestu Piran Sašo Saksida, Zora Mužinič, Davorin Petaros , ■ Opozicija SD, LDS in ZZP predlaga nov odlok Svetniki iz vrst SD, LDS in ZZP bomo izkoristili možnost, ki nam jo dajeta Statut Občine Piran in Poslovnik občinskega sveta občine Piran s tem, da bomo občinskemu svetu v sprejem predlagali odlok, s katerim se bo razveljavil pred kratkim sprejeti odlok, ki ureja prometno ureditev v občini Piran. Predlagani Odlok o razveljavitvi odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran (v nadaljevanju odlok o razveljavitvi), razveljavlja Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran (v nadaljevanju odlok), kije bil sprejet 27. novembra m objavljen 11. decembra 2007. Razveljavitev bodo predlagali svetniki, ki so glasovali zoper odlok že ob njegovem sprejemanju: Alen Radojkovič, Mitja Cestnik, Vojka Štular, dr. Patrick Vlačič (SD), Sašo Šraml (LDS) in Marko Gorenje (ZZP). Naj še zapišemo, da sta bila Sandro Kravanja (italijanska narodna skupnost) in Danica Dodič (LDS) vzdržana, Milica Maslo (SD) in mag. Edvard Lesnik (PJN) sta bila odsotna, ostali svetniki so odlok podprli. Razveljavitev predlagamo zaradi več razlogov. Odlok spreminja prometni režim nedomišljeno, brez občutka za prebivalce mesta Piran in ne da bi kili vzpostavljeni pogoji, da se tak režim uveljavi. Ob želji, ki jo delimo z županom in drugimi svetniki, da bi bil Piran nekoč mesto brez avtomobilov, je treba najprej poskrbeti za zadostno število parkirnih mest za prebivalce Pirana, za logistiko za mesto Piran in šele nato zmanjševati parkirna mesta v rnestnem jedru. Prejšnji prometni režim je bil daleč od idealnega, vendar seje ualo z njim živeti v sprejemljivih mejah. Za spremembo prometnega režima v tako zapletenem in zahtevnem okolju, kot je staro mestno jedro Pirana in Piranska občina nasploh bi pričakovali, da se nov prometni režim vzpostavi na podlagi strokovnih podlag, ki bi jih pripravila strokovna inštitucija s Področja prometa in logistike. Primerljive rešitve in dobre prakse v svetu Ze obstajajo. Ocenjujemo, da je le to prava pot do novih rešitev prometnega rezima v Občini Piran in da prebivalci Pirana ne morejo biti poskusni zajčki za nedomišljen model prometnega režima. ■ ‘j °k ukinja cone parkiranja za prebivalce s stalnim prebivališčem v mestnem v KrU-Preblva'c' ntestnegajedra mesta Piran ne bodo imeli možnosti parkiranja Olizini svojih domov, kar je nesprejemljivo vsaj dokler ne bo poskrbljeno za I' ernativno parkiranje v garažnih hišah v primerni oddaljenosti z vso potrebno gistiko prevoza ljudi in stvari. Problem je tudi v tem, da bodo obiskovalci testa Piran lahko odslej parkirali kjerkoli v mestnem jedru. Odlok neprimerno vaJa le 20 minut brezplačnega vstopa v mesto Piran, ki prizadene vse ostale P ebivalce občine, ki imajo raznovrstne opravke v mestu Piran (glasbena šola, Jiznica, zdravstvene storitve, PTT storitve, zelenjavna tržnica,...). Za vsak Pravek bodo morali plačati parkirnino, čeprav so nekateri nujni in jih ne 0j'eJ° opraviti nikjer drugje v občini. Odlok tudi nima določene tarife za kal”30]6 oz'roma vrednost točke, tako da svetniki in občani niti ne vemo, so h'?6 0*:)remenitve občanov bodo sledile (tarife, ki jih je napovedal Župan in de objavljene v dnevnem časopisju so nesprejemljivo visoke). PorfCrde-n’ odlok tudi ne opredeljuje prometnega režima in parkiranja v °rožu in Luciji in drugih naseljih in določa, da so javne prometne 0d,rr cel° parki, zelenice in rekreativne površine, kar je nesprejemljivo, za i h c*5>*°Pa’ da o predlagani prometni ureditvi (predlog pripravi komisija rež' • čn° urejanje prometa) odloči župan s sklepom. Kak bo torej prometni Z|m je zaenkrat popolnoma nejasno. 9c®njujemo, daje odlok slab in v škodo prebivalcev občine Piran. Pripravljen Dri ,.estro*