Leto VI
i
Položaj med Španijo in Zjed. državami je zelo napet, posebno vsled velike nesreče na vojnem paruiku ,,Maine", ktera preiskava se že vrši več dni. Javno ni prav nič zanesljivo znanega o uzroku nesreče, ker vsi potapljalci kakor drugi, kteri so v zvezi s to zadevo, morajo molčati dokler preiskovalna komisija ne dovrši dela. Nekteri listi vedo poročati o vedno bolj tehtnih znakih na nesrečnej ladiji, da je bila od zlobnih rok v zrak pognana, a oficijelno molče še o vnem tem. Španski listi na Kubi in v Španiji zeio vihte s kolom proti Ameri-kaocem ter se širokoustijo kako bodo Yankeeje pretepli, pri tem pa siromaki ne premislijo na glavno stvar, da je za vojno potreba: denarja, denarja in zopet denarja, tega pa uprav Španija nema. ker na robu je bankerota.
C'rni oblaki se zbirajo nad Zjed. državmi in Španijo, le še trenotka je potreba počakati, ali pričenja strelja iz njih udarjati, ali se prično raztegovati na vse vetrove in pojavi jasno modro nebo. V Zjed. državah se z nekakim razburjenjem pripravljajo na vojno. Vse trdnjavice ob obširni obali oborožujejo z novejšimi topovi, delajo nasipe in možtvo po-muožujejo. V ladjedelnicah delajo noč in dan, da izgotavljajo nove ladiji, stare popravljajo in oborožujejo ter preskrbujejo z vsem potrebnim. Parniki ameriške črte, kteri vozijo iz New Yorka v Southampton to je: St. Louis, St. Paul, New irisTn več druzih bodo v Riotrebi tudi oborožili in poslali proti Spancem. Sprejeli so že mnogo prostovoljcev za mornarnico in jih kaj marljivo vežbajo. Tudi go-vernerji raznih držav bo baje dobili nalog, da naj bi bila milica kolikor mogoče hitro zbrana, ako bode potreba. Odsek za nastajanje vojakov je že vse potrebno ukrenol, da je brzo mogoče mobilizirati 100.000 mož in odposlati v Mobile, New Orleans in druge južne luke; med temi 100.000 možmi bode tudi 10.-000 mož redne vojske, ako bodo Kubo zasedli. Newyorška milica bode v potrebi v 15 urah zbrana in na kolodvorih.
Kot zelo značilen znak kritičnega položaja je v prvej vrsti borza: na Newvoški borzi so vrednostne
Carthagena oborožujejo vojne ladije „Preleyo", „Carol V.", „Christo-phoro Columbus", tri torpedne ladije in tri uuičevalke torpednih, ladij, tako da mora biti sredi marca vsa španska mornarnica mobilizirana.
Madrid, ~2S. febr. „Correspon-dencia Militar", pravi, da je imef bivši višji kapitan Martinez prav, ko je rekel, da nastane vojna med Zjed. državami in Španijo, ako ne bode vstaja na Kubi do leta 1898. zadušena.
Časniki poročajo, daje polkovnik Cesar Pacheco, hotel udreti v hišo Woodforda in tega usmrtiti, ali policija ga- je prijela in pravijo, daje blazen. Ta Pacheco je pred krat-kava dospel s Kube in si v zaporu krogljo pognal v vrat. Čudno, da je policija pustila blaznemu revolver. Časniki so natisnili tudi pismo Weylerya, bivšega mesarja na Kubi, v kterem zahteva od kraljice, da naj razžaljenje španske armade po McKinleyu ojstro zavrne. McKinlev je namreč v kougresu rekel, da je vojevanje Spancev na Kubi barbarizem. V tem je imel tudi prav. Weyler je pa gotovo blazen potal. „E1 Correo", španski karlistični list je hudo napadel ameriške pomorščake in pravi, da ko je neka vojna ladija Zjed. držav obiskala Benetke, da so bili pomorščaki preje podobni morskim roparjem nego mornarjem vlizi-ranega naroda; dalje pravi, da so pijanci, tatovi, pretepači in ljudje, ki ne poznajo pokorščine; mnogo je med njimi kaznjencev, ali pa gredo iz ječe na ladijo.
Vse tako ščuvanje gotovo le še bolj neti žrjavico in se ne bode nič začuditi, ako svet zve kak dan, da je udarilo.
Francozem je zelo mnogo na tem ležeče, da se vsa zadeva poravna, ker imajo uprav ti, ali njih banke mnogo milijonov in milijonov posojenih v na pol propalej Španiji, nek list priporoča, da bi se izvolil kak evropejski državnik, kteri bi razsodil med Zjed. državami in Španijo.
Kapitalistom sploh vsem ni po-všeči vojna, zato ker bi njih papirnata vrednost mnogo zgubila in ne zopet kmalu popravila. Ali ako bode dokazano, da je zvezna vojna ladija in 253 mladeniških življenj po lokavosti španskih vojakov uni-
lietine minoli teden upadle za ne- Ctnih, ne kaže Zjed. državam dru-kaj odstotkov; španske vrednostne zega nego zahtevati ogromno od-liatine pa sleherni dan vpadajo na škodninc za ljudi in ladijo, ali pa evropejskih borzah. Minoli teden Španiji izroči ultimatum in potem
je bil baje tudi tukaj Mark Hana, manager McKinleya in se na Wall Str. posvetoval z bankirji in kapitalisti za posojilo ako bi vojna vzbruhnilu in gospoda mu je takoj dala na razpolago 500 milijonov dolarjev.
Člani ministerstva so se izjavili, da bodo Zjed. države v slučaju ako preiskava dožene, daje bila ,Maine' po Špancih v zrak pognana, zahtevale veliko odškodnino za ladijo in poneeiečene mornarje, ako Španci to ne bodo odobrili, bodo ameriške vojne ladije na Havano streljale. V luki v Key West so zbrane vojne ladije : „New York", ,,Iowa", „Marblehead", „Nashville", ,,Gushing", ,,Montgomery", ,,Detroit" in ,,Erickson". Tudi v drugih lu-kah so vojne in torpedne ladije pripravljene.
Tudi na Španskem se marljivo pripravljajo na vojno. Mornarski minister vedno pošilja vojne ladije proti Havani, da ne bi bila ta nenadoma napadena. Tri uničevalke torpednih ladij, tri torpedne ladije in velika ladija za prevažanje od-pljujejo ta teden proti Havani, da pridružijo „Viscayi" v Havani, kamor je iz New Yorka odpljnla. orožarnicah v Ferrol, Cadix in
naj puška govori, Ako pa Zjed. države to vse tako lahko na hrbtišče vzamejo, se jim bode rogal ves svet in primerjali jih bodo Turčiji ali Kitajski, samo upitje in zabavljanje in nič dejanja, ne bode rešilo globoko užaljene časti in ugleda velike in dosedaj mogočne države.
Vedno bolj je baje dokazano, da je bila ,,Maine" in 253 pomorščakov od Špancev zavratno v zrak pognanih in raztrganih. To ne smejo ponosni Amerikanci prevzeti ! Gorje Špancem ako bi to Nemcem, Angležem ali Francozom napravili, v 24 urah bi imeli vojno na glavi, a pri nas se še preiskuje in mogoče tudi pri tem ostane, žrtve počivajo, kapitalisti pa roke raa-nejo.
Prikriti hočejo!
Kapitalistični listi, med njimi seveda tudi stara tetka „Newyor-ška Staatszeitung" hočejo neču Lattimersko Bodnijeko komedijo kolikor mogoče lepo naslikati, seveda na korist morilcem in to proti žrtvam. Ti listi se trudijo svoje či-talce premotiti, da naj »aikar vse ne verujejo kar so izrekli kot priče
ubogi siromaki z razstreljeAiimi udi premogarji, temveč naj tudi verujejo zagovornikom, ktere bo najele družbe za mastne novce. Potem se bode dogodek med občinstvom vse drugače sodil, nego se dosedaj. Brezzobr-a tetka pravi: Vendar ne gre vse olajševalne priče zavreči kot neresnične: akoravno jih mnogo naravno krivo priča in so to prisiljeni storiti, vsled pritiska koristi, a na drugej strani se vendar ne-more tajiti, da druge priče v dobrej veri pričajo.
To vse je čuti nekako razumno in človek, kteri ni o razmerah v Zjed. državah dobro poučen, ne bi po zaslišanju pravde, ko čuje ravno nasprotna zatrjevanja prič, si mogel napraviti pravo sodbo. Ali kakor rečeno, le oni, kteri posebno dobro ne pozna razmer v okrajih premoga kjer vladajo družbe, ne bi mogej prav soditi in to se mu ne bi Brnelo za zlo vzeti. Ali pri naših kapitalističnih listih kakoršna je tudi kle-petula ,,Staatszeitung" pa pač ne-moremo nikdar reči, ali pišejo iz nevednosti, ali nesramnosti, kakor postopajo. Ako se tudi v tem slučaju upiramo na nevednost in ne-poznanje krajevnih razmer, moramo vendar se nato upreti, da časnikarski poročevalci vendar saj malo trezno sodijo in ako količkaj pazljivo zasledujejo pravdo, morajo vendar sprevideti, da je v tem slučaju vsa pravica na strani delavcev in vsa krivica in vse zločinstvo na strani družb in njih orodja. Da je mogoče to dokazati, potreba je staviti nastopna vprašanja, na ktera odgovarjajo poročila o pravdi.
Je li res, da je mnogo delavcev njih rane od krogelj, ali zarastke, večinoma na hrbtu, pred sednijo pokazalo in neovrgljivo spričalo, da so bili zadeti od krogelj morilcev na begu?
Jeli res, da so pri mrtvih, kterih usta so bila sicer zaprta, prejete rane govorile ono grozno isti no?
Jeli res, da je kdo morilcev le jeden dobil kako rano, ali zamogel še tako neznaten znak napada pokazati?
Jeli res, da je sodnik vsak poskus zatožbe, kteri ni bil v direktni zvezi, da bi dokazali značaj morilcev, že kar od spredaj zavrgel?
Ali je res, da je isti malopridni sodnik dovolil zagovornikom prav isto storiti, kar prepovedal zatožbi.
Ali je res, da zatožba, toraj država, ,,The People", kakor se glasi v zatožbi, ni imela dovolj sredstev, da bi zamogla pravdo proti zločincem na pravi način voditi, da je bilo sicer potreba prosjačiti zasob-no pomoč?
Jeli res, da so na drugej strani zagovorniki imeli na razpolago neomejene svote denarja, da jih uporabijo za dovoljena in nedovoljena sredBtva?
Ali je res, da je dosedaj še v s a -k a priča najeta od zagovornika pri zaslišanju priznala, ali se jej dokazalo, da je posredno ali neposredno odvisna glede obstanka od družbe, in da se uniči, ako zoper premogar-ske barone nepovoljno priča?
Ali je res, da so celo nekaj delavcev, kteri so ali v lastnej zadevi, ali njih sodelavcev pričali, ko so se domu vrnili bili od superintendents družb odpuščeni iz službe, ter jim odločno povedali, da se to zato zgodi, ker bo pričali zoper premogarske bose? S tem pa vsem drugim pričam zapretili, češ da bo-dete videli kaj se z Vami zgodi, ako tako pravično pričali proti	morilcem, toda varuhom drnžb?
Na vsa ta vprašanja mora vsak pazljivi, nepristranski zasledov teh aodnijskih obravnav gotovo „da" potrditi- In o tem —
oi
t%di brez drugih dokazov — je poznavalce tukajšnjih razmer dan dtk az, da o kakej nepristranski s<^dbi v tem in VBeh enakih slučajih t'4kaj niti govora ni.
Pri tem pa nismo niti o porotnikih govorili in njih kvalifikaciji, v^mo pa mi kakor tudi drugi ka-talistični listi, kakšne so razmere ameriških tovarniških vaseh, ali ptemogarskih okrajih, kjer je v s e družbe, ne le nje obrtna po-opja, temveč tudi hiše, proda-jtlnica, gostilne, šole, cerkve itd., vee tam živeče prebivalstvo je od-sno od milosti družbe, ktera je pravi potentat nad svojimi podaniki. Zato se sedaj zatožba poganja. da vse poznejše pravde izreče drugemu Countyu in vsaj kolikor mogoče nepristrrnske porotnike dobe.
,,Staatzeitung" ima pa sedaj tudi satansko veselje, da sedaj tudi zatoženi morilci nastopajo kot priče. Ni skoraj mogoče dvomiti, da se po končanem zaslišanju skoraj pokaže, da so se ustreljeni delavci aH sami umorili, ali pa celo šerifa naprosili, da naj jim življenje spih-nejo.
Ne, ne, le tacega prikrivanja ne, saj je preveč infamen! V Ameriki ni. pravičevosti za delavce, kadar so v pravdi proti kapitalističnimi mogotci. In tem bolje delavno ljudstvo to spozna, tem bolje bode za njega.
rotnikom: da lažnjivo druhal za- šerif pravico bežeče ljudi, kteri slišujejo!	so nikomur ni las zakrivili,
John Platak je povedal, da je bil liti kakor zveri, od zadej ranjen v nogo in kako se Anton Vikelisesz je izpovedal, da pridružil tovarišem.	je pobral mali kamen ko so depu-
Gašpar Wisnoski je povedal, da tiji prišli in hotel ob njem žvep-je več ljudi iz Lattimer v Harwood Ijenko užgati; krvoloki bo ga prišlo, da bi imeli zborovanje. Ko je jeli in bil dva dni zaprt, z svojimi tovariši dospel v Lattimer Jurij Kasparika so prinesli štirje je videl šerifa in deputije v vrsti možje na stolu v dvorano. Mož je stati pri ograji. Šerif je prvi ustrelil zelo tiho govoril in povedal, da je na delavca dospevšega iz Harwood, bil pri zborovanju v Harwood, skle-ko je ta padel, so pričeli še drugi noli smo iti mirni v Lattimer in streljati, ta zbežal k šolskemu po- uikogar nadlegovati. Popisal do-slopju in videl deputje streljati ter godke v zapadnem Hazletonu ij več teh imenoval in pokazal, ter Lattimer. Stal je 20 čevljev za tudi kako so streljali.	sto, videl šerifa Martina in Cool
Priča John J. Brusk je bil ob- šerif je potegeni I revolver, se umj streljen v glavo, in bil 4 tedue v nil in pričel streljati. „Padel bolnišnici; njegova izpoved je so- v glavo zadet; kroglo imam glašala z drugimi.	glavi. Ne vidim dobro, glava I
Dne 16. febr. Velika je siroma-j grozno boli, nemorem ne rok,j ščiua med družinami delavcev, ktt-ri nog vzdigniti, ne sam jasti", j« so nastopili k«»t priče proti šerifu kel siromašni delavec. Advoki in deputijem. Gospod Bodnik Wood-j je trudil, <la b se zvijačo doka! ward \ae pa dobro zabava v klubih da ni tako in predrzno trdiU
priča ni tako poškodovana od timera, ampak najbrž« od kal pretepa med premogarji. Ali' nič opravil z svojo predrznostjo.
Dne 18. febr. Danes je bila boc na dvorana prava čitalnica, dep| tiji so čitali časnike o nesreči
,ae
z deputiji-, zatoženimi morilci.
Prva priču ta dan je bil Poljak Visnevski in prisegel, da je šerif Martin prvi ustrelil z revolverjem in usmrtil štrajkarja.
Priča Frank Mateš^k je pričal,
da je videl kako je Martin prijel
štrajkarja v prvi vrsti in revolver „Maine" in se nič zanimali za pra na njega sprožil. Zadeti je padel na do zemljo in zaklical: ,,Bog mi pomagaj 1" — ,,Ste li gotovi, da je šerif Martin ustrelil moža?" je vprašal
Pravda proti morilcem delavcev.
(Dalje.)
W i 1 k e s b a r r e , 15. febr. Pre-mogarski baroni stiskajo priče proti njim kolikor le morejo in uporabijo zato najgnjusneja sredstva. Med drugimi je priča Josip Mekk danes povedal, da ga je njegov premo-garski bos v Harwood od dela odslovil zato ker je proti šerifu Martinu in proti njegovim pomočnikom pričal. Iz istega uzroka je bil odpuščen Sofranik, kterega so deputiji ranili. PremogarBkn, tvrd-ka Calvin, Pardee et Comp. je odpustila imenovana delavca, in nj^ bos" povedal, da bode mnogo ljudi odpuščenih, ako se bodo ti predrznih pred sodnijo pričati.
Zvedelo se je tudi sramotno postopanje prisilnih prodajalnic gospodov delavskih oderuhov; priče so izpovedale kako premogorje do kosti ožulijo, ker morajo pri njih kupovati obleko, živež in druge potrebščine za drage novce. Namesto gotovega denarja dob6 čeke, ali nakaznice za prodajalnico ; ne-oženjeni morajo biti na slabi hrani . v družbeni kuhinji in ti gospodje so ,,gentlemen's"? !
Zelo surovo se vedejo tudi odvetniki v tej pravdi; Lenahanova predrznost ae mora vsakomu gnju-siti. Kadar je kako pričo, ktera je bila ranjena od krogelj, sprašal, seje še iz nje norčeval. Nekomu je •rekel: „Toraj Vi Bte padli ali ste imeli tudi bolečine?" Vsakdo pa v6, da rana od krogi je ne boli takoj, temveč še le po eni uri ali več, in zato mu nekdo rekel, da ga ni bolelo. Lenahan pa zaničljivo rekel: „Ob sedaj vidimo I Saj ga še bolelo ni in tak človek bi bil obstreljen I"
Neka priča je izpovedala, da ko je na tleh ležal, videl več deputijev teči proti njemu in postal vsled krvavljenja brezzavesten. Odvetnik ga pa vprašal: ^Videli ste več deputijev proti Vam teči?" — „Da je bil odgovor. — ,,Seveda ker ste Vi bili oni, ki proti njim tekel 1" je bil surovi odgovor Lenahana. Zatr jevanje priče, da je bil na begu ranjen, je Lenahan z surovim ahan|em z rokami hotel ovreči
odvetnik. ,,Da, popolnoma", je dobil odgovor. Na vse strani je zvijal odvetnik Lenahau, a nič opravil.
Priča Martin Sholfanik je pripo-vedal kako so marčali, dalje, da je šerif necega delavca držal za prsi pa revolver nastavil, čul je sproženje petelina, a ne strela. Nato je rerif prijel druzega delavca in takoj nato ustrelil, videl je tudi krvaveti moža, kterega je šerif držal. Poleg njega je stal mož se zastavo in tudi tega videl kako je padel; deputiji so nato še streljali, bežal je in ko pretekel 100 jardov, je dobil krogljo v rame. Kljubu s vej surovosti, ni nič opravil odvetnik Lenahan.
Priče John Ferril, Peter Pazdon
Fi ik Kubinski, prvi priča danes izrekel, da je šerif v Hazlt tonu rekel štirajkarjem : ,,Jaz se^ šerif Luzerne Countya in ne smt dalje korakati, a&p nečete iti moje truplo".
Policaj Johnes je rkkel štraj] jem : „Ni se Vam pouefedbftži putijev. Nič Vam ife Bmejo s to J dokler nemate orožja".
John Pickauhanis je bil na bej ustreljen v nogo, njegov prijat Kantiwitz je hitel k njemu in vprašal, ako je zadet. V tem trj notku gaje pa kroglja zadela,
John Niklas, 16letni gonjač Harwood je popisal klanje vedal, da se je na tla vrgel k{ pričeli streljati, a na tleh bil v| me zadet.
Josip Padladok je povedal slučaj kakor druge priče preje.
m Stanislav Kaminsky so pripo- del Je šerifa potegniti revolv vedovali klanje kakor že popreje sprožiti, prijel je dva štrajkaij drugi pred njim.	JL1 zopet spustil, potem pa r
nekako oSabno rekel proti po- rekel,
y	m \v
Frank Fordish ni nič novega povedal. Prisegel je, da ko je bil 300 čevljev daleč bežal od deputijev, je dobil strel zrnjev za srne v hrbet in ima sedem ran.
Dne 17.febr. JohnPupkaje danes pod prisego izrekel, da so d-putiji popolnoma z namenom moriti šli v Lattimer, ker v zapadnem Hazletonu mu je rekel nek deputy: „Naj-bolje storiš, da greš s poti, da se ti nič ne pripeti, danes bodemo streljali, to je ukaz šerifa!" Drugi pa mu je rekel: ,,Glej, da proč prideš, drugače te ustrelim !" ' „Le ustreli me, ako naredim kaj zoper postavo" mu je ta odgovoril.
Angelo Matz, je bil prvi Italijan, ki je nastopil kot priča. Povedal je kako je marčal v Lattimer, in kako se je po prvi salvi vrgel na zemljo, videl kako so ob desnej in le-vej padali štrajkaU na tla, sedem do osem je bilo mrtvih. Po prvej Balvi je padel štraj-kar, bil ranjen in poskušal vstati. Nek deputy je za njim pritekel in ga večkrat da seje zgrudil.
Dve drugi priči sti pod prisego izrekli, da se je mladi Turner v Valley hotelu hvalil, da je pet štraj karj e v ustreliL ,, Ponosen sem nato!" je pouobS rekel pozveri-njeni pobalin. ^
Andrej Yesmund je bil na begu v nogo ustreljen. Odvetniku je da ni nihče mislil, da ima
vzdignil in klical: ,,Streljat| Priča je z roko pokazal v zmotnj na odvetnika Palmerja. Ta pa upil: „Glejte, kaže moža, ktere je žal, da ni bil pri klanju'
B. C. Labaugh, pek iz Freela] rojen Amerikanec, je pod prij izrekel, da so štrajkarji mirn| čali m nobeden ni imel orožji je za krvoloki in popisal m< Deputy Raught je rekel, d* demkrat ustrelil; drugi strel da je vse naboje postrelil.
BILO JE
JE SEDAJ IN BODE VEDNI NAJBOLJŠE
v -hrbet ustrelil, mož mrtav na tla
pivo. Najboljše zato najčiateje.
Dobiti je povsod i.
BOSCH B&EW1NS SI
LAZE LIN DSN, - -
l -


, second clas matter at ^Thk, N- Y. Poet office
ber 2. 1893
LAS NARODA".
t slovenskih delavcev v Ameriki, ajatelj in urednik : Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
pol leta..............$ 1..—
Zk BvropOsza vse leto.....gld. 5,
„ „ pol leta...... 2.50,
« „ č^trt leta ..... 1.25.
Narod d a' izhaja vsako sredo
oglase do 10 vrstic se plača 0 centov.
Dopisi brez podpisa in 'osobnosti *e ne natisn°j^.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order."
Pri spremembi kraja naročnikov crosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom iu pošiljatvam naredita -laslovom:
„Glas Naroda",
reenwich St. New York City.
st^n je bii prizor ko so pri-ji v dvorano Bernard Humana. >im, tresočim glasom je pri-nva) nesrečnik m oren je. Be-pred deputiji že č^z železniški ko gaje kn»g ja zadala v nogo ♦•1; nato je dobil še dve kroglo ob stran, drugo v Bteguo. «.\*fHlanm j«- postal tako slab, onemogel m mu nekdo pri--ozarec vode. Kljubu slabosti je nu^il odvetnik, a vse zaman, ndrej Slalodnika sta dva moža ljala pred sodnika. Ni mogel gi.jli roko k prisegi, lukoje bil , vsako premikanje mu je de-velike boleti ne. Le šepetaje je oril. Dve kroglje ste mu pre vrtel o ; zdravniki se zelo čudijo, še pri življenju. Njegove rane jso zaceljene in jih kazali pokom ; jedna kroglja mu je la prša in pljuča. Zelo je ko jn i zavedal podrobnosti bani jruhajajoči zdravnik mu išel na pomoč." Mož je solzil, lokom je bilo težko pri srcu ko deli njih žrtev, ktera nemore mreti ne živeti.
"ova Mike Cheslaka, ustrelje-premogarju pri Lattimer je dala, da ima petero otrok ; nje si 10. sept. opoludne od doma, ečer ob 9. uri so jej ga pri-rtvegh domu; ustrelili so i kapitalizna.
;br. Konec je prvega dela proti barbari kapitalizma; e priče so bile zaslišane, rično komedijo šerif Martin, rabeljni in njih grozno ue-advokatje. Ti širokoustneži laj dokazovali z raznimi i (seveda v kapitalistični da zatoženi niso le samo i temveč tuti »geiitlemens', -j deželi jih bodo častili, ker o dolžnost storili4', je rekel Frank Wheatou, zet sod-ward a. kteri vodi obrav-tem vemo kako je mo-i nepristransko obravna-ka Wheatou, Woodward g je kompanija advokatov nem premogarska kom pa-'yoming dolini, toraj kje resi ran sodnik soditi ne-usko, v Ameriki najmauje, po pretečenem času odslo-
es zaslišane priče niso nič a povedale, zato jih ne nava-er so vse druge že tako iz-
Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
Federal, Pa., 26. febr-,Glae Narod V, prosim moj dopis v svoje pre-kom imam naznaniti da je Smelo tukajšnje Jožefa včeraj 25. febr. eb. Umrl je namreč v St. Mary bolnišnici m, star 33 let, doma iz asi nad Skofjo Loko Iz Pittsburga so ga
pripeljali ob 11. uri na vozeh; potem smo pa napravili pravi sprevod. Naj preje smo ga nesli v cerkev, kjer
je služil čast. gosp. J. Zalokar zadušnico za pokojnega; društveni k i smo se pa udeležili sprevoda. Dne 18. januarja smo pokopali njegovo soprogo, sedaj je pa ostal osamljen 61etni sin.
Dne 26. jan. smo spremili k poslednjemu počitku Aleša Vihar iz župnije Ledine, nad Škofjo Loko. Dne 13. dec. pa spremili k poslednjemu počitku Jurija Likaija, stanujoč v Federalu, doma iz Kosta-velj pri Skofji Loki.
V tacih žalostnih slučajih se pač pokaže kako lepa naprava so podporna društva ; posebno je opominjati one, ki so že pristopili k društvu, a opuščajo svoje dolžnosti in j pravijo ne plačam tega ali onega. Kako dobro pa pride lepa podpora ženi, deci, ali drugim sorodnikom po tvoji smrti. Sloge, sloge, bratje je potreba, podpirajmo aden druze-ga v veselih in žalostnih urah; eden za vse, vsi za enega, bodi naše geslo 1 Srčen pozdrav vsem rojakom ; tebi dragi „Glas Naroda" pa želim obilo vspeha.
J. Dolenc, predsednik.
Braddock, Pa., 22. febr.
Dragi mi list ,Glas Naroda4, prosim sprejmi dopis iz rok siromašnega delavca in ga razširi rojakom po širuei Ameriki. Z delom gre tukaj slabo, delamo samo po tri dni v tednu, po nekterih tovarnah delajo tudi polni čas, ali kaj ko je mnogo več ljudi, nego jih potrebujejo. Tukaj sicer ni dosti Kranjcev, pač pa naših bratov Hrvatov in Slovakov, da vse mrgoli. Kadar najbolj delajo tovarne, jih pohaja kakih 400. Plača ni velika, ker si jo delavci sami spridijo, ker ako nečeš delati za S 1.25, bodo drugi dan trije prišli in delo sprejeli za dolar na dan. Tako gre dan danes, ko je brat zoper brata.
Naše mesto je od Pittsburga od-daljeno 10 milj, zatoraj se tukajšnji rojaki družijo z rojaki v Pittsburgh Koliko se more napraviti v slogi nam je dokaz, ako se malo nazaj spominjamo. Pred štirimi ali petimi leti ni bilo mnogo naših rojakov v Pittsburgu, sedaj jih je pa že nad 1000. (Ne Slovencev, v tem se motite, v Pittsburgu in okolici ni nad 500 Slovencev. Uredil). Pozna se pa tudi, da so Slovenci vesel in pogumen narod, koder Be nahajajo, akoravno jih tarejo nadloge in skrbi, ne obupajo. Zavedni so in so željni omike, naš narod ne zaostaje nikjer. V Pittsburgu so si postavili krasno cerkev, k čemur je gotovo sloga pripomogla. Imajo troje društev in vse lepo napreduje. Za zgradbo cerkve se je pa tudi zelo potrudil g. Josip G o r i š e k, kajti on je tukajšnjim rojakom oči odprl in jim kazal pot do omike; ustanovil je prvo slovensko podporno društvo Matere Božje in tudi za druge se trudil. Slovenci v Pittsburgu in okolici moremo uprav g. Gorišku biti hvaležni za naš napredek, ker uprav on sme reči to je moje delo s pomočjo dobrih rojakov !
Dalje moram tudi naznaniti, da je pevsko in podporno društvo sv. Jožefa priredilo dne 17. marca koncert, kterega se je udeležilo tudi mnogo rojakov iz Braddocka, a nobeden ee ne bode pokesal tega pota. Kajti zelo veliko veselja smo užili, ko smo čuli lepe slovenske pesmice kakor: „Ptičica gozdna", „0 mraku44, „Domovina mili kraj'4 in več druzih. Pevci gg.: Sterniša, Gorišek, Lukman, Colarič, Povše in Skrabec, dasi malo številce, bo se prav izvrstno obnesli, celo ljudje druge naroduosti so jih pohvalili; ,.Pittsburg Press'4 jih je tudi pohvalila iu policijski načelnik tudi priznal, da že dolgo ni čul tako dobrih pevcev. Mladi Gorišek je krasno zapel angleško peaem : „Our Jocob found out44; Mladi Škrabec pa spretno igral na citre. Nato je pričela igrati avstrijska godba in se razvilo pravo domače veselje. Koncerta se je udeležilo tudi veliko ljud i druzih narodnosti j. Potem smo se pri pivu zabavali, mladina pa je rajala do belega dne. Ta večer si bodemo gotovo dobo v spominu ohranili; pevcem in društvu se pa
zahvalim za lepi večer; le še tako naprej. Vtem rojakom srčni pozdrav.	J. Germ.
La Salle, 111., 26. febr.
Poslednji čas so zelo pričeli delavci sem prihajati, ker čuje ee, da Be v tukajšnjih premogokopih dobro dela; delam j res, ali le toliko, da se zamore trezni delavec pošteno preživeti, dn bi si še kaj prihranil pri tem delu, pa ni misliti. Kadar se bode kaj na bolje obrnilo, be-dem že rojakom sporočil po našem delavskem glasilu.
Podporno društvo sv. Družine je imelo veselice dne 20. febr. pri gosp. Pavi Pircu. Pri veselici se je glasovalo za lepo uro in zlat prstan; uro je dobil g. Frank Blazon; prstan je voliče prodal, orožniki
pa gospa Marija Klemenčič. Vsem onim, ki so na kterikoli način pripomogli k veselici se prav toplo zahvaljujemo, kajti imeli smo kljubu slabemu času prav zdaten dobiček. Hvala vsem bratom in rojakom.
Joe Debevc, tajnik.
La Salle, 111. 22. febr.
(Hrvatska nova kolonija v suhi Coloradi bode zopet najbrže sleparija. )
Že sto in stokrat stare in pre-mlete Btvari se človek težko loti, ali stare srčne bolečine n&s še vedno bole, zato sem se namenil pisati o hrvatski naselbini. Moj namen je, da bi slehernega odvrnil od nove sleparije, da se nikdo več ne vjame v past sleparjev, ali jeza me tare, zato nemaram dosti pisati od sleparske kolonije; saj v zlo mi pa tudi nihče ne more šteti, ako pomisli koliko smo Slovenci potu pre-lili za zgubljene dolarje; vse je šlo v žrelo propale naše kolonije ; solza in solznih kapljic pa ni mogoče nikomur prešteti, ker poltnih in solznih kapljic j« bilo na milijone. Toraj ti milijoni solza iu potnih srag naj bodo tudi svarilo vsakemu Slovencu, da se ne utakne v sleparsko hrvatsko naselbino v suhi Coloradi.
Kdo pa je slepar? Odgovor: Slepar je vsakdo, kteri se nam prilizuje, da nas ljubi, v srcu nas pa sovraži in nam hudo želi. Res lepa je kakor jutranja zarja, prava rodoljubnoBt in prava pobožnost, ali tudi grda in OBtudna kakor čr-ua pošast je sleparska rodoljubnost ter navidezna pobožnost.
Ob tej priliki mi pride na um nekdanji slepar po imenu ,,lepi Tonček'4: pač smeha je vredno, kako je ta Tonček sleparil možke in ženske. Nosili so mu prekajene mesene klobase, špeha in tudi denarje. Zgodilo se je pa tako le: Tonček se je proglasil za novega svetnika. Postarane samice so kaj urno raznesle glaB, rekoč: Na Kranjskem je sedaj nov svetnik, kdor hoče biti zveličan : naj ga gre vprašat za svet, vsa komu povč kaj mu je storiti, da pridemo v srečno večnost. Ljudje so ga res pričeli spraševati razne stvari, a on jim je odgovoril: Ako hočete v nebesa priti, morate tudi meni pomagati, da bodem sezidal nov samostan ali klošter; ako nemate denarja, pa prinesite možje špeha po pol ali celi boh, ženske pa mesene klobase; VBako nedeljo pa morate priti poslušati spokorne pridige, ker Mati Božja se ima nam prikazati. In res, ob nedeljah popoludne je bila pri krščanskem nauku župnijska cerkev v Dobu skoraj prazna, bedasto ljudstvo pa je hitelo poslušati novega svetnika, sleparja lepega Tončka. Lahkoverne ženice so nosile v dar mesene klobasice. bedasti možje pa špeh. Ko je Tonček začel spokorno pridigovati, in da bo mu ljudje prinesli razne darove, je rekel: ,,Proč od tukaj mi spravita jiaeseue klobase in špeh, ker vse to je posvetno blago, vse to ne-site v našo hišo, ker pot v nebesa je trnjeva in mi moramo delati pokoro ; danes se bodemo pričeli bičati; kar je Vas možkih Be bičajte po hrbtu ; vč ženske imate pa bolj hudo meso kakor možje, se morate pa bičati po golih plečah4'. Seveda možki so se lahko smijali, ko so se po svoji obleki bičali; to so imeli za plačilo za v dar prineseni špeh. Ali prismojeue ženice in dekleta so morale že bolj kisle obraze delati,
novemu svetniku prinesle v dar slastne mesene klobasice. Prišel je tudi dan, ko je slepar napovedal, da se ima prikazati Mati Božja. Bedasto ljudstvo je od vseh krajev skupaj vrelo, navihani Tonček je pa upil nad ljudstvo: ,,Ne hodite blizo, ker tukaj je svet krai; vsi pokleknite, trkajte se na prsa in oči imejte na zemljo obrnjene!44 Ko se je bedasta ljudstvo na prsa trkalo in na tleh klečalo, prikazala se je v belej obleki navadna babura, Dovi svetnik je pa trdil, daje Mati Božja. Konec sleparij ^je bil, da j« oblast baburc, ktera seje norčevala iz božjih stvari in motila vero, poslale v zapor v Begne. Tonček je pa okral spečega kmeta, ko
so pri
Tončku našli one novce natanko zaznamenovane in ,,romai4' je na ljubljanski grad za par let.
<"'ul sem, da lepi Tonček še živi in sicer spokorno ter je postal pravičen človek; beremo pa v svetem pismu, da ima Bog večje veselje nad spokorjenim grešnikom, nego nad devetindevedesetimi pravičnimi. Kje pa je sedaj samostan, morebiti tam v Coloradi na hrvatski naselbini? Tam ga že ni, sa; tudi poštene hrvatske naselbine ne bode, ker je taka sleparija kakor Tončkov samostan. Kdor bode za to naselbino denarje dal, je podoben omin, ki so Tončku nosili špeh in klobasice. Le verjemite uredniku ,,Glas Naroda'4 in ne dajte težko prislužene novce za sleparijo. J. C.
Calumet. Mich., 20. febr. Gospod urednik, prosim Vas, da sprejmete mojih par vrstic v cenjeni list, da naznanim rojakom po širnej Ameriki kako se nam tukaj gori na mrzlem Lake Superior godi. Naznaniti Vam imam nesrečo, ktera se je tukaj dogodila v sredo dne 16. febr. večer in zadela našega rojaka Aleš Laknerja. Ta mladenič je šel omenjenega dne zvečer ob 7. uri zdrav na delo, ali ob polu 9. uri so ga že skoraj mrtvega pripeljali na površino zemlje in potem prenesli v Tamarock bolnišnico ker je ob polu 12. uri po noči izdihnil svojo dušo. Pokojnik ni bil pri laobenem društvu, zatoraj rojaki pristopite k društvam ker nikdar neverno kedaj in kje nas obišče bela žena — smrt, ali ni potem dobro za naše zaostale, da dobe lepo podporo?
Dalje imam naznaniti, da je imelo društvo sv. Petra štev. 30 svoje glavno zborovanje dne 13. febr. 1898 in v odbor bili izvoljeni gg. : John Sterbenz, predsednikom ; Matija Samida, podpredsednikom; Pavi Schneller, I. tajnikom ; Josip Bahor, II. tajnikom; Matija Gra-hek, blagajnikom; Frank Sedlar, delegatom; Matija F. Schaltz, maršalom; John Mourin, poslancem.
K sklepu srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki; tebi cenjeni nam list pa želim mnogo naročnikov in dober vspeh.	Payl Schneller.
Great Falls, Mont., 16. febr. Res je, da ne pride pogostoma kak dopis iz tukajšnjega kraja v naš delavski list, zatoraj prosim gospod urednik, da tega blagovolite natisniti. Rojakom nemam sicer poročati vesele vesti, pač pa žalostno. Neizprosna smrt iram je pograbila draz^ga nam rojaka Fr. Kaučnika, doma iz Dragomerja pri Brezovici, v ljubljanski okolici; v t^' deželo je prišel pred tremi leti. pokojnik je bil v 33 letu. Bil je do dnjega pri najboljšem zdravju, in v noči od 12. na 13. dan februarja lal v topilnici za srebro, ko je storjenem delu prišel domu, je 1 jako utrujen in zaspan, a druzih lečin ni čutil. Pripravil se je o, da bode zajutrek kuhal, ali a ni dovršil, peč je še zakuril in se poleg nje zgrudil nezavesten na tla. Rojaki v drugi sobi bo čuli to in prihiteli na pomoč, odnesli so ga v poeteij in čez nekoliko časa se je zasedel in tožil, da ga glava boli. Od nah smo odposlali po zdravnika, ali predno je ta prišel, je bil Kauč-nikjže — mrtev. Uzrok smrti je bil „lejl". Pokojnik ni bil član tukajšnjega društva bv. Jakoba, kar bi sedaj jako dobro bilo njegovim roditeljem v stari domoviui. Zatorej rojajki, ne opuščajte prilik in pristo-
-rf»': 8ir"^.bl4"' pojpajt« 'k podpornim društvam. Po^ gol,h plešah, m to v pl.4llo ker so|gIeb' je imel pokojui ^ ^
dva in dva rojaka smo si najeli voz in nas bilo nad 20 voz, ter ga tako spremili k poslednjemu počitku. Vsi tukajšnji rojaki mu kličemo. Lahko mu žemljica v tujini!
Vsem rojakom po širnej Ameriki srčni pozdrav, tebi dragi mi list „Glas Naroda", zaščitnik trpinov pa želim obilo zvestih naročnikov.
F. Seliškar.
Glendale, Moot-, koncem januarja.
Dragi mi „Glas Naroda", prosim malo prostora, da naznanim tukajšnje razmere. Tukaj nas je malo Slovencev, samo za tri družine vem in v vseh je dobiti naš delavski list. Z delom nam ne gre posebfto dobro iu ga ni dobiti, zato tudi ue-svetujem nikomur sem hoditi.
Dragi čitalci, osvetliti imam neko žensko, ktera je iz Idaho sem v Montano priskakljala na farmo Gljsn, to je 14 milj od Glendale; tam jo je dohitel naš rojak J. K. iz Glena. Oženil se je ž njo pred dvemi leti in ta nepridiprav mu je takoj drugi dan po poroki vzela hlače, mož pa mora nositi ženska krila. Pred Božičem smo naročili od te babure peteline; podpisani dva, nek drugi oče in sin pa tudi dva. Mož nam je obljubil, da so petelini debeli iu vsak velja 45 centov. Pripeljal nam je peteline iu takoj smo rekli in še danes rečemo, da nobeden petelni ni imel funt; sama kost in koža jih je bilo. Mojega petelina sem vrgel psu, a še ta ga ni hotel požreti, ker bal se je, da si ne bi gobec razrezal ob špicastih kosteh.
Dragi čitalei, rekli bodete kaj nam mar vse to; ali vedite, da ne bi pisal tega dopisa, da se ni ta babura še iz nas norčevala in pisala celo v stari kraj. Ta ženska je doma iz Vrtače, župnija Semič in se jej po domače pravi Fajfarica, pisala nam je v Glendale zlobno pismo in nas pitala z grdimi psovkami, kar nemorem tu navesti; daije je nam pisala, da mast velja novce. A hvala Bogu dovolj jo imamo, ker smo precej prašičev zaklali, John K. je zaklal tri pre-šice; Josip Jerman 3 iu podpisani dva. Seveda se nemoremo tako pohvaliti kakor Miss. Fajferica, da je 20 svinj zaklala. Dalje je rekla, da ni več CuČkova hči, ampak Fajferica in noBi hlače. Ta babura je tudi pisala v stari kraj nekej ženi, da je bil nje mož tukaj nekje na hrani, popustil vso obleko in druge Btvari ter pobegnil neplačavši hrano, in da meni, da bo ga ubili. To je pa ženi veliko žalost prouzročilo, ker sirota ni vedela, da je laž pisala. Ta žena je prosila P. Stukla in ga prosila, da je pisal sem in pozvedela, da to ni res in je nje mož v Butte. Mont. Res je, da je oni mož popustil svoje prtljago, ker je šel za delom, ali čez pet tednov jo zopet vzel; nikakor pa ni kaj ostal dolžan na hrani. Vse je pošteno plačal Miss. Fajferici. Toraj je grdo ljudi z lažmi opravljati notri na Kranjsko; le resnica iu pravica je Bogu in ljudem ljuba.
Andrej Bezek.
Razne vesti.
Paruik ,.La Champagne" je iinei smolo.
Vijak seje zlomil. Slovenska družina na krovu.
Parnik ,La Champagne' od francoske družbe je iz Havre odpljul dne 12. febr., dne 17. febr. se je imel boriti z yelikim viharjem in v tem se je zlomil vijak. Vso noč so popravljali škodo, ali konečno sprevideli, da škode ni mogoče popraviti. Potnike se je lotil velik strah, ko bo pa zvedeli kaj se je zgodilo, so se malo pomirili; potuiki med-krovja so še le čez dva dni zvedeli, kaj se je zgodilo. Živeža in premoga so imeli na parniku dosti in nemirno morje ga je gnalo proti severu proti Novemu Fundlandu. Vedeli so, da jih v teh vodah ne sreča nikaka večja ladija, da bi jim pomagala, zato so se častniki posvetovali kaj se je zgodilo. Takoj se je oglasilo deset pomorščakov in častnik Unsworth, da so pripravljeni se podati na visoko morje z rešilnim čolnom in poiščejo kak
velik parnik, da naznanijo kaj ee je zgodilo. Deset dni so tavali pogumni pomorščaki po viharnem morju; deseti dan zvečer so zagledali parnik »Rotterdam14 in pričeli rakete spuščati v zrak, znak sile. Na „Rotterdam" so opazili te znake in jih rešili na pol zmrznjene in otrpnele. V New York do-spevše bo večina teh pogumnih mornarjev odpeljali v bolnico; vendar pa natanko povedali kje in v kakem stanu se nahaja „La Champagne". Agent družbe je takoj potrebno ukrenil, da bi ladijo rešili. Med tem je pa mimo nesrečne la-dije pripljul parnik „Roman" iz Liverpoola in jo dovedel v luko Halifax, odkoder pojdejo potniki vsak na svoje mesto.
Na parniku „La Champagne" je bilo 484 osob in sicer 116 v kajitah, 203 v medkrovju, med temi tudi g. Grizold se ženo in otrokom iz Koroškega, namenjen v Calumet, Mich., in 175 pomorščakov.
Ostane tajnost.
Newyorska policija je obupala, da kedaj kaj več poizve o razmesarjenem truplu, kterega so našli 8. febr. ob Roosevelt Ferry Old Slip. Detektivi niso več na straži pri mrtvašnici. Truplo so pokopali v petek na Potters Field. Coroner je bil mnenja, da je bil mož, kteri je to truplo zrezal ali mesar ali kuhar ; neve se kdo pa je umorjeni in še manj kdo je zločinec. Ta zločin ostane toraj zopet piikrit, kakor se zgodi z več drugimi v tacih velikih mestih, kjer je tudi lumparija na veliko, ali debelo.
Predrzni roparji.
Natakarja Francis McMahona so minolo sredo nepoznani lopovi, ko je bil sam v gostilni 537 10. Ave. omotili s kloralom in iz omare ukradli 81000. Okolu 1. ure so ga napadli, da si ga je gospodar predno je odšel na ples, opozoril na razne lopove. Policaj je našel vrata gostilne le priprta zato šel notri in pogledal; najprvo je mislil, da je natakar pijan, ali ko je videl na tleh raztresene novce je videl, da se je zgodil rop.	""
Umor na ulici.
V	ponedeljek popoludne okolu 1. ure je Emil T. Gulzman, 28 let stari mešetar z dijamauti ustrelil pred hišo 217 E. 59. ulica kontrak-torja Poutiusa. Gulzman se je približal Pontiusu, potegnil revolver in ga v glavo ustrelil, ko je ta padel, položil nogo na njegova prsa in še štirikrat ustrelil nanj, potem pa zbežal. Kmalu so ga vjeli policaji in tirali nazaj k ustreljenemu, na kterega je smeje zrl. Ljudje pa zaupili: ,,Linč»jmo ga I" A tako daleč ni prišlo v New Yorku. Gulz-maua so odvedli na varno in neče povedut i uzroka umoru, toliko je znano, d.i sta bila z umorjenim prijatelja.
Vsled stave v Klondike.
Biron George de Goldschmidt je dospel m i noli četrtek s parnikom ,.Germanic" v New York. Povedal
da gre \sl<nl stave v Klondike, v L mdonuje z nekim članom kluba napravil čudno stavo. Stavila sta za a 100 proti $10, da ne bode Anglije zapustil, $1000 proti $100, da ne bode v Klondike dospel in $5000 proti $500, da ne pride nikdar več nazaj iz Klondika. Baron je prvo stavo $100 že dobil in upa, da tudi druge dve dobi.
Velika razstrelba.
„Indian Head", najvišji vrhunec na Palisadah za Fort Lee ob Hud-sonu, bode v kratkem razstreljen. Kamnolomna tyrdka Carpenter Bros. je po dvamesečnem vrtanju tako daleč z delom, da bodo te pečine v kratkem razstreljenje, sedaj delavci noč in dan dinamit in smodnik nabasujejo v zvrtane luknje iu ga bodo par tisoč funtov porabili. Baje bodo toliko kamenja pridobili, da bodo imeli kamnoseki vse poletje dosti dela.
Ser verni jeleni za Alasko.
V	nedeljo so v New York pripeljali s parnikom ,,Manitoba" iz Laponskega 537 severnih jelenov in jih v Jersey City izkrcali ter oddali ua železnico, da jih odpeljejo v
Seattle in potem v Klondike. Z iatim paruikom je dospelo tudi 113 Fincev, Norvežanov in Laponcev, kteri gredo tudi v Alasko. Zelo mnogo radovednih jc hitelo jih gledati.
Zlodejski načrt.
Stonington, Conn., £8. febr. Le malo od 150 potnikov, kteri so se ▼ soboto po noči vozili s parni-kom „New Hampshire" iz Stouing-tona proti New Yorku, je vedelo, da je zlobna roka ogenj zanetila. Nek New Yorkom je včeraj opoludne malopridnež je vlomil okno kajite, vsled zapognjeue šine hkrati obstal v kterej ni nihče bival, notri zlezel kakih sto milj od tukaj. Neko go-in Mazine in od^jo zažgal, vrata pa spo iz Vonkersa, N. Y., je to brzo od znotraj zapahnil. Okolu devete ustavljenje tako prestrašilo, da jo ure so pomorščaki opazili, da se je kap zadela. Ali v nesreči je bila dim in iskre vale iz kajite: pri tudi sreča, vlak bi imel iti takoj vratih niBo mogli notri, zato morali čez leseni most in ta je gorel, tako skozi okno, da so ogenj pogasili, so se vsled zapognjeue šine rešili Kdo je to prouzročil, niso mogli mnogoteri gotove zgube. Stroje-zvedeti, a vgo noč bo stražili, da bi vodja je dobil znak, da bi vlak
Tovarna American Tobacco Comp. na 24. in Main Str. je danes pogorela; škode na strojih in tobaku (milijon funtov) je 8100.000. Skladišče nahajajoče se v bližini, v kterem je bilo 12 milijonov funtov tolaka so oteli. 1400 delavcev so dali v začasne delalnice, tovarno bodo takoj zidali.
Lesen železniški most pogorel.
Savanah, 26. febr. Ekspresni vlak vozeč med St. Augustine in
ustavil, ali ni mogel tega videti, ; ker je gojzd ob obeh straneh gorel. !
Devet 1 judl zgorelo.
Charleston, S. C., 26. febr. Pri požaru stauovalske hiše v
so ta lopovščina ne ponavljala.
Otfenj v rovu.
Shamokin, Pa., 23. febr. V South Gluve Girard Miue je nastal včeraj zjutraj ogenj. V obče mislijo, da j< takoimenovani .Jireboss'"	Church Str. je danes tudi devet v plamenu ponesrečil.	usob zgorelo. Okolu 2. ure po noči
je opazil policaj, da iskre prihajajo iz hiše in takoj obvestil gasilce;
D o v e r, N. H., 26. febr. Alfred	preduo so ti prišli, je bilo poslopje
W. Jones iz Mil lorda je danes stal	že v plamenu. Ljudi- v spodnjih
pred višjim sodiščem Countva,	nadstropjih so lahko rešili, v tret-
dolžo ga, da je dne 3. dec. 1896	jem nadstropju je pa zgorelo devet
umoril svojo mater Sallie W.Jones,	osob.
Mater umoril.
Ljudje zmrznili.
S e a 11 e, Wash., 25. febr. Par- i nik „Noyo", kteri jp danes zjutraj iz Skaguav sem dospel, je prinesel poročilo, da so videli ob Sumit Lake 14 milj to stran ameriške meje, plapolati angleško zastavo. Ljudje,
Alfred taji dejanje in je obdolžil svojega očeta, da je mater zastrupil z mišico. V istini so našli pri preiskavi odkopanega trupla mišico.
Zapuščina na delnice.
k C 1 e v e 1 a u d, O., 26. febr. Dediči Auucke Jaufl, kteri so mnenja, daje dragoceno zemljišče v sr^-di	kt+^ri so dospeli dne 17. febr. čez Manhattana, vredno več milijonov,	sotesko v Skaguah so pripovedovali njih lastnina, dohajajo zelo pogo-	to istino. Osem zlatoiskalcev, kte-stoma sem. Ti dediči so ustanovili	ri so deloma Bedeli v saneh zmrz-, pred nekaj časom akcijsko družbo,	njeni, so pripeljali v Skaguah. da bodo laglje dosegli ,,svoje" pravo : glavuo zborovanje te družbe	Argentinija se pripravlja na vojno, bode dne 29. marca. Ainerikanci so J{ u 0 n o s Aire s, 28. februarja. I r^rigani, posamezni se nečejo	vlada je sklenola, da bode glede tožariti, ker preveč velja in utegne-	na pripravljanje na vojno od Chile, rubiti, zato bodo raje kot	kupila tri vojne ladije in za 150.000 Iružba tožili, za ktero naj še drugi	mož orožja Ljudstvo te ]judovlade
'novce <iajo.	je navdušeno za vojno s Chile.
Zopet nov trust.	Mnogo uradnik-jv daruje od svoje-
Chicago, 25. febr. V Detroit	za nakup vojnih ladij.
*o trgovci z senom iz Chicage danes | °b6e meo	da P««*« do
vojne, ali biti hočejo na v?ak slučaj
pripravljeni. Tudi predsednik Ari-Miehigauu, Illiuoisu, Idiani iu i ljl*rn pravi, da so razmere v Chile Ohio. Glavnica trusta znaša 5 ts)ko d°l,rP' kakor bile P°PreJe> ali milijonov dol. in bodo vsi trgovci! 71 ada more bltl Popravljena na v imenovanih državah skupljeno VOJUO» da jo uič ne preseneti, seno trustu prodajali. V Buffalo	(> položaju ua Kabi
bodo napravili veliko skladišče in |	__ , ^ , ,
j,	. ,	1 a m p a, Ha., 2i lebr. Posled-
,tam seno odbrali po kakovosti in . ,	^
1 ... .. , . .	njo sredo ko raz parmka ,Dauntless*
pošiljali, ker največ sena potre-, - ,	, .. .	, ,
s	m c »ji- x i izkrcali v pokrajini Pinar del Rio,
bujejo v New England državah.	\ ,-	, .
veliko orožja, streliva in druzih
Lopovščine v Chiragi.	stvari, kakor tudi 68 mož. Nihče
Chicago, 26. febr. V glavni !■jih ni uič oviral Pri tem Poslu- T" ulici, prav pod električno svetilni-1 fj**1 kubailC1 80 veseli zaradi co sta dva roparja minolo noč M. 1
J. Mil terja, kteri stanuje v Grand k e -v West' 27- febr. Sem je Palace hotelu, na tla pobila, oropa- do8PeloPoro6il° 0 bitki> ktera la za ves denar, uro in druge vred- Je Vršlla Poalednji teden pri Maran-nostne stvari. Pavi Geiger, gostil- 8° ChlC° V PokraJim Sa^ta Clara ničar je bil v njegovem saloonu na- lD 9,cer med	bataljonom
paden in oropan za novce in vred-1111 oddelkom vstašev. Po dveurni
so trgovci z senom izChicage ustanovili trust, v kterega so spo jeni vsi večji trgovci z senom v |
svari Španijo, da naj se ne pusti omamiti odgovorov McKinleya in Woodforda glede mirti. Ker ako bode vstaja na Kubi še meseca maja trajala, se ni več izogniti vojni.
London, 27. febr. Brzojav poroča časniku „TimeB" iz Madrida, da je v pokrajinah veliko pomanjkanje. Cena žitu je zelo poskočila. Meščansko gardo bo pomnožili in najbržo bodo oklikcali preko sod.
Z dunajskega dvora.
D unaj, 1. marca. Nadvojvodi-nja Štefanija, vdova predstolona-slednika Rudolfa, je nevarno zbolela. Huda pljučnica jo nadleguje. Vnetica se hitro razvija in se zelo boje najhujšega.
Princ Filip Sachsen-Coburg in Gotha se je minoli teden dvoboje-val z nekim poročnikom, zaradi nezveste žene. Princ Filip je feld-maršallajtenant v avstrijski vojski, njegova žena pa najstarejša hči belgijskega kralja, in se hoče sedaj ločiti od nje. V dovobojuje bil ranjen, sedaj mu je pa preueumno nezvesta žena in povrhu še tepen biti.
Namesto kruha — svinčenke.
R i m, 23. febr. V Medici, v Siciliji, so zopet nastali resni izgredi. Nad tisoč delavcev in kmetov je korakalo po mestu in kričalo: „Daj-te nam kruha in dela !" Ljudje bo napadli orožniško poBtajo, poklicani vojaki so s krogljami streljali* dva delavca sta bila usmrtena, več je pa ranjenih. Tudi v druzih krajih na otoku so nastali izgredi, kte rim povod je pomanjkanje dela in lakota.
Napad na grškega kralja.
A t e n a, 26. febr. Ko Be je danes opoludne kralj Jurij z svojo najmlajšo hčer, princesinjo Marijo vozil iz Phaleron proti palači, je hkrati skočilo iz nekega jarka nekaj mladih ljudi in so streljali na voz. Jezdec pred vozom je bil v roko ranjen, oni za vozom pa v nogo ; konji so brzo oddirjali in tako rešili kralja. Napadniki so bežali v gorovje. V Atenah so bili ljudje razjarjeni, ko so zvedeli o napadu. Kralj Jurij je bil baje zelo srčen. Takoj po prvih strelih je vstal in z svojim telesom zakril hčer. Popisal je napadnike kot mlade, dobro oblečene ljudi, ter je mnenja, da so bili i nahujskani vsled čitanja revoluci-jonarnih spisov in liBtov.
Atene, 2S. febr. Jednega na-padnika je policija zasačila v sobi Karditza, necega uradnika županstva. Mož je 35 let star in bil preje podčastnik. Napad seje vršil iz političnih uzrokov.

noatue stvari v znesku $ 1500.
Dva policaja ustreli!.
Chicago, 28. febr. Mihael Clark, kterega so imeli za slaboumnega, je ustrelil pred polnočjo policaje Patrick Fentona in Daniel Carya v hiši gospe Cearv ua 42. ulici. Clark je bil pri tej gospej na hrani in vedno napravil kako neumnost ali nepriliko, zato mu ta stanovanje odpovedala. Olark se pa ni nič zmenil za to odpoved in žena dobila zaporno povelja zr. njega. Ko sta policaja zaklenjene duri ulomila in v sobo udrla ju je Clark z revolverjem ustrelil.
Več vojakov v Alasko.
W ash ing ton, 26. febr. Višji pobočnik Corbin je dal pooblastilo generalu Merriamu. da najame 100 indijanukih ogleduhov, da boco »premljevali vojaško ekspedicijo. General Merriam je brzojavil, da je polkovnik Anderson z 4 kompaui-jami 14. polka odpotoval iz Seattle proti Dyea.
Toraroa za tobak pogorela.
i s v i 11 e, Ky., 25. febr.
bitki je Špauce napadla kubanska konjiča ua levem krilu in Spanci pričeli bežati, pustivši mnogo mrtvih in ranjenih na prostoru. Španci bo se oteli v Sancti Spiritus, kamor so jih vstaši zasledovali in zmanjševali njih čete.
Evropejske in druge vesti.
L o n d o n, 23. febr. Pri Wells, Norfolk, sta se danes razbila dva čolna obalske straže. Šestnajst mož je utonilo.
D u n aj, 25. febr. Poljski učenjak, Szczepanik zagotavlja, daje izumil in popolnil, nad čemur se je Edison dolgo zaman trudil. Namreč zadeva je električni tele-scop," po kterem bodo razne stvari iz velike daljave videti v naravnih barvah. Aparat je baje že patentiran.
Salamanca, 26. febr. Kakih 3000 brezposelnih se ženami so danes hodili po ulicah in nosili zastave in kričali: „Kruha ali delo!" Okna muozih hiš so pobili, napadli so tudi železniško postajo. Ko so oblasti tem ljudem obljubile delo preskrbeti, ao se mirno razSli. M a d r i d, 26. feba. »Imparcial"
Poverino.
(Dalje.)
Necega dne, ko sta tako na cesti sedela in kamenje razbijala, sta jima proti večeru ^teproti prišle dve osobi, zdravniL iz S. Zeno in njegova hči.
Stari mož jih je prijazno pozdravil.
„No, Paolo, dobro upanje za oni svet, ker moraš že tukaj toliko vročine prestati".
Stari si je prah spihal iz rok.
„Grazie Signoria, grazie (hvala gospica). Upam tudi na veonozve-ličanje, ali recite mi, ali nam ne bi zamogel dobri Bog že sedaj nakloniti malo, tudi še tako malo milosti?"
Stari se je nasmijal.
„Hm, hm, imaš prav. Preverjen bodi, ako bi imel tu gori jaz moj glas, gotovo bi govoril dobro besedo za tebe".
„ Vaša polenta je Vam gotovo že kisla postala, kaj ne?" obrnil seje na Gaetano, kteri je ves Čas nemo kamenje drobil. Mladi je vzdignol glavo.
,,Nevem gospod".
V tem trenotku je zagledal obrai deklice pred seboj. Imel je barv bledo cvetlice in -dvoje višnje oči,višnjevih kakor italijansko ne so ga gledali. „ Povorino!" rekla tiho in ga pobožala po temno zla lasih kodrih. Ga etapno jo je gled
Minolo je že precej časa 9
sta z njenim očetom zginola na stezi proti Kaltern, a on še vedno zrl na ono mesto kjer je stala deklica.
Poverino! Peverino!
Polahno se je spustil na hrbet in gl idai v višnjo podnebje.
Poverino!
Jeli bilo mogoče, da mu je kdo za iepetal dobro besedo? In ta 1 Bila je iz sosednega kraja, ali nikdar jo še ni videl. Izogibal se je pogle-daiti v obraz onim, ktere je srečnval. Ponavadi je našel v tacih pogledih znak, kteri ga je malo razveselil. „Tiizvržek, ti po ulični pobalin",je čiial raz oko srečujočih, ali pri mladih deklicah strah pred njim. Saj jim je pa tudi že mnogokrat nagajal, kterej košček lasne kite odre-gal, ali pa za vrat spustil kakega kebra.
Poverino!
(Hkrati zaupije nekdo surovo na njbga. Vrgel je iz rok kladivo in zfcježal v gojzd, tam se pa ua obraz viegel. Ko je na večer domu prišel, gk je stari pretepal.
,,Ti pridanič, lenuh ! Jaz ti bo-dem pokazal ubežati in se leno vleči. Da jedel bi, delal pa ne. Le čakaj dečko".
Gaetano se je uprl, ko mu je te-penje preneumno postalo, objel je Paolo z svojimi mladimi močnimi rokami in ga stisnil v kot. To je storil pred otroci. Ti so kričali in jokali ker mislili, da jim bode očeta usmrtil. Seveda ni več zamogel ostati v hiši. Še isto noč je odišel. Spal je vinogradu, preživel pa od sadja, kterega je ukral. Tako je po-čenjal nekaj časa. Potem mu je bilo vedno potikanje preveč dolgočasno. Šel je v S. Zeno. Ne daleč od lepe, Btare vile, v kterej je stanovala ona z njenim očetom, je stala kovačnica. V tej Be je vdinjal.
„Znam dobro vihteti kladivo", rekel je in očesa so bleščala v zavesti njegove mladeniške moči. Mojster, star, lep sivolasi mož je naše. do-padajenje nad priprostostjo dečka in ga sprejel. Delal je Gaetano z edinim starim, rohnečim pomočui-kom in ta se razvedreval nadživah nostjo dečka.
„Da bi le taka len ne bil ti po-baliu",je mnogokrat rekel v jezi iu njegovo roko vtaknil v Gaetano ve lase.
„Ali ni take kakor bela vitka sveča, s ktere gori zlat ogenj?" sije šepetal Gaetano, ko je Margarita mimo šla. Ali mi bode zopet rekla: Poverino?
Vrgel je proč kladivo in bežal na ulico.
„Bona sera", je djal.
Lahno je glavico nagnila iu ga malomarno pogledala.
„Ne pozna me več", je odmevalo iz njegove notranjščine.
Vrnol seje v kovačnico in rjovel razposajeno pesem. Ali kolikorkrat je šla mimo, je postal tih in lica so mu fino obledela. Potem po več ur ni mogel nič delati. Hoke je uprl v lica, vsedel se na prag in nema na prosto zrl.
Nekoč seje razkoračil kova? Krištof oro pred njim.
„Kaj paeniš prav za od mene? Ali meniš, da te imam samo zato, da te hranim? Ti bedak! Pri meni bi lahko imel kruh in streho vse življenje, ker nate nisem hud, ampak na tvoja lenobo".
,,Niste name hudi? Hahahal Zato ker bolje kladivo vihtim ka kor stari Pietro, ker z mojimi pesnimi preganjam Vaš proti u, zato niste name hudi!"
Ostavil je tudi kovačnico.
Dan in noč je taval v bližini. In ako se mu je posrečilo, da jo je videl, pozabil je na glad in žejo in vso razposajenost, srečen je bil, vriskal od veselja kakor kako bogato obdarovano dete.
Najboljše mu je dopadla, ako je bila oblečena v belo obleko. AJko se je veter igral z njenimi zlatolasmi kitami in nje obleko oklepal na nje vitko telo. Le topo je stutil mladenič, kaj mu tako na njej dopada. Kadar jo je pogledal, je čnl Bladko godbo v domišljiji; kaj to pomeni ni vedel. Pozdravil je Margerito, kjer jo je srečal, ona se mu je malomarno zahvalila nemo pripoguivši glavico, a pogledala ga ni.
To življenje^olgimiy višnjevimi, neizpolujeajUe dnevi, je še bolj sanjarenju. Le-
beli platneni obleki, z razmršenimi dolgimi rumenimi lasmi, roke imela na prsih sklenjene kakor slikajo Immaculato. Potem pa videl njegovo črno, podivjano kodrasto glavo v nje naročju it) čutil gorke, velike, sladke solze padati iz nje očes na njegov obraz. Več ni sanjal.
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
Potres. Iz Ljubljane se nam poroča 5. febr. Danes ob 2. uri 55 miu. pop. imeli smo tu srednje močan potresni sunek, ki je trajal okolu 4 sekunde. Škode sicer ni prouzročil, pač pa mnogo strahu. —
Podzemski zmaj še ne miruje 1 * *
*
Nova justična palača v Ljubljani. Da se izogne justični erar raznim nedostatkom pri sodiščih v Ljubljani, sklenii je zgraditi si novo obsežno poslopje, v katerem bi bili nastanjeni vsi sodnij-ski uradi ljubljanski, kakor tudi porotna dvorana in drž. pravdni-štvo, ter Blednjič pripadajoče ječe in zapori. Z zgradbo se ima v kratkem začeti.
* * *
Svojo ženo umoril. V Čatežu ob Savi zagnal je krčinar Ja-Menzer dne o. febr. v prepiru Bvoji ženi velik kuhinjski nož v prsa. Zena umrla je vsled odtoka
krvi še tisti dan.
* *
*
Svinjska kuga, ki je zadnja leta kranjskim svinjorejcem pro-vzročila ogromno škodo, je ua Kranjskem že skoraj popolnem ugasnila ter se — kakor so iz avtentičnega vira poroča — nahaja le še v Podzemlju v črnomaljskem okraju. Upati je torej, da bode vsa dežela
v kratkem prosta svinjske kuge. * *
*
Štajerske novice. Pogorelo je dne 1. febr. v Okmgu, špi-tališke občine ob štajersko kranjski meji pet hiš z gospodarskimi po-slcpji vr*-d. Zgorel je seveda tudi večinoma živež in obleka. Gospodar pri kojem je jelo goreti, hotel je še nekaj iz goreče hiše rešiti, pri tem pa se tako opekel, da bo težko ozdravel. — Požar nastal je dne 2. febr. v Strazgojnci pri Pragarskem. Zgorela je hiša, gospodarsko poslopje in vsi- pridelki posestniku Stefan Kancler-ju. Zažgali so otroci. Škode je nad 2000 gld., revež j^ pa zavarovan samo za 1000 gld. — Ustrelil se je na straži v Radvanju pri Mariboru vojak 47. polka Florjau Wiluer. — Pri Sv. Križu nad Mariborom padlo je pri sekanji dne 20. m. m. drevo na posestnika Rotčiča ter ga ubilo. — V Gradci napadli so štirje delavci iz neke tovarne krčmarja Jos. Weigl-a baje brez povoda ter ga v njegovi gostilni pri belem dnevu zaklali.
* * *
Koroške novice. V Celovcu se je dne 29. jan. v»trelil 221etui poročnik \V. pi. Griinewald od 17. polka, kakor pravijo, zaradi obilih dolgov. Truplo bo prepeljali v Gradec. — Študentje celovške gimnazije se v zadnjem času zabavajo s pobijanjem oken. Zadnjič so trije šestošolci pobijali okna ^duhovnem semenišču. Policija jih j^ djala pod ključ. To so prav žalostne prikazni. Kakor znano, so dijaki tudi pri demonstracijah novembra meseca igrali jedno glavnih vlog. Resno se moramo zato vprašati: Kaj bo z mladino, ki hodi taka pota!?
* * *
f Jožef Meglič, duhoven v Barbani v Istri, umrl je po kratki bolezni 5. febr. Pokojni bil je rojen na Brodu fare Šmihelske leta 1855, šolal se je v govern mestu, ter šel potem v samostan čč. oo. Lazari-stov v Celje, kjer je bil nekako do leta 1891.
Mater ustrelil. Na Dunaju v Wahriugu je ustrelil lOleten deček, sin železniškega sprevodnika Markovca, svojo mater s staro puško, o kateri nihče ni vedel, da je že dolgo nabita. Deček je ustrelil prej s puško že neštetokrat, rabivši
Roparski um or. Blizu Sarajeva, a v neposredni bližini postaje Cevljanovič se je dogodilo 4. febr. grozno zločinstvo, radi katerega sta izgubila menda dva Slovenca svoje življenje. Oglarja Anton Malovec in Janez Strle, rodom baje iz Kranjske, sta dobila tistega dne pri gozdni upravi v Sarajevu denarie za prodano blago. Malovec je dobil 70 gld , Strle pa 20 gld. V soboto, o. m. m. so našli oba tik železnične proge ubita in oropana. Glavi sta imela popolnoma razbiti. Doslej so zaprli sumljiva kmeta, brata Herič Srečni Wolf! Wolf je res pravi nemški bog. Vsak dan se čuje o njegovi novi reklami. V novejšem času je prišel že na porcelanaste pipe (fajfe). Iz več kraje vse poroča, da se posebno mladina navdušuje za fajfe z njegovo podobo in prav pridno sega po njih. Marsikateri prodajalec jih komaj Bproti naroča. Oj, ti Wolf, kaj bo še neki iz tebe?
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za 840.85 100 gld. avstr. veljave, pri-uejati je še 20 centov za poštnino* ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Mr. J. L. v B.,N. Y. Cena vožnji v Alasko je zadnje tedne zdatno upadla vsled tekmovanja, ker zelo mnogo ljudi tja vre.
KJE JE?
FRANC PRIJATELJ, doma iz Slaučuega vrha, blizo sv. Troj:ce župnija Škocijan na Dolenjskem. Pred 4 leti je oil v Clevelandu, O., iu odšel v Joliet, 111. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznauiti: Avguštinu M i k o-1 i č u , 718 Hamilton Str., Cleveland, O.	(2—1)
KJE JE?
JOŽEF DRE ME L, pr^d dvemi leti je bil v East Palestini, Ohio; doma je iz župnije Št. Vid na Dolenjskem. Kdor rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Frank Medved, EaBt Palestina, Ohio, Columbiana Co.
Poziv.^
Podpisaui opozoruje svoje „pri-jatelje", kteri m je bil v sili dober, tla se name spomnijo in storč bvojo dolžuost. ker sedaj novce potrebujem in jo tudi čas, da se izkažejo poštenjake. Ob svojem času Bem lepe novce žrtvoval in bi rad videl, da se mi povrnejo, drugače boaem moral vse dotične javno z imenom terjati v li.-tu. Pozdrav: Ignac De r-ganz, 11 Prospect Str., Ailegho-uy, Pa.
——ttHiumd
A'-
UtilLLUtiUtii
SLOVENSKA
za navadno leto 189&>- .
Izdaja za Ameriko je dobiti pri nas po 10 centov poštnine p r tisto. Znesek se lahko pošlje v poštnih znamkah. Prekupci dobe 100 komadov za $6.
Upravništvo „GLAS NARODA".
Wi.-H!S...U,Kl.i.<.!f!J. .pi!.. .»... .JI..- .!•,.!1 l|f!!L
je."
MATIJA ZIMERMAN, dne 1. junija 1897 je odšel iz South Chicago z Mat. Zepubarjem. Njegov naslov ali bivališče naj se blagovoli naznauiti bratu : Jožefu Z i m e r m a-n u, 9166 Harbor Ave, South Chi-cago, IU.	(1—3)
Francoska parobrodna dražba
Direktna črta do HAVRE - PARIS -ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristaniška stev. 42 North River, ob Morton Street.
dne
La Gascogne La Normaudie La Champagne La Bourgogne La Bretagne La Normandie
papirnate kapice. Ndkrat pa , se je ni nje vile ▼ senci stara puška v istini sprožila. Videl jo je r ® r * - *
9. marca. 16. marca. 26. marca. I. aprila. 9. aprila. 16. aprila.

Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREJSJ NEW YORK.

EV;
Slovenci 1 Ako pošljete de-jiar y staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete doma, obrnite se na F. Sakser & Co.
Naše Čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Bros., posebno pa Se slov. društva glede regal ij in zastav.
Naznanilo.
FRANCOSKA PAEOBRODNA DRUŽBA je znižala ceno prevož-njim listkom od New Yorka do Innsbruka od 835.10 na
$30.10.
To velja le do preklica.


JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.
Dobro prenočišče za potnike.
Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko
O. MARTINI,
/
Dr. C. B. Ham
lis Bellevue Hospital Medical Colleg-e.
D A JE NASVETE ZASTONJ.
Leči uiožke. ženske in otroke.
Marsikateri zdravnik ni mogel spoznati bo lesu i in ni mogel pomoči dotičnemu, dokler ni ta zvedel za naslov doktor llama, ta mu je pomng^Jter dal nasvete zastonj.
kj^iBRor Ham spozna, da kaka bolezen neozdravljiva, odpre tako-
rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bili iz kake bolnišnice odpuščeni kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu.
Zdravila dr. Hama se ne dobe nikjer drugej nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijah, niti v kaki prodajalnici z dišavami, ali pri kakem krošnjarju (peddler). Kdor hoče biti dobro postrežen in dobiti prava zdravila, mora pisati dr. Hamu. Steklenica stane $1, šest steklenic So. Ako pišeš po lek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico (Money order) ali bank chek. Lek in nasvete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za 2 centa za odgovor. Naslov naredi:
Dr. C. B. HAM,
k 708-709 National Union Building, TOLEDO, OH CO.
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin ž za t katoliška * društva.
Posebnosti naše hiše so:
regalije (društvena znamenja).
Zastave, bandera, prepasnice in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Vse to ^napravimo natanko. po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta.
Ustanovljeno: New York, 18«. Cincinnati, 1860. Chicago 1887.

__^ ■■"■ifc. «M: inlilL-i .
JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
TKaoviuo
i grocerijami, razno obleko, posebno delalno obleko in obnvala za rudarje; obnvala za moške, ženske in deca ; hišno in knhinj-gko opravo; klobuke, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo
v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam
parobrodne in železniške listke
za vse črte iti vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
JpflT* Kot agentjparobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom
Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
(Rojaki, podpirajte domačina!
'W

m m w w	w 9 v w w f y
f
KNAIITH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 Wi3
Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakazniee, menjice, in dolžna pisma.
Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolge ve.
Be pripo
Slovencem in Hrvatom za vse potr oskrbljenje okusnega m*r t v a š k e uredita ves pogreb, preskrbi ta k nemajo skrbeti za nobeno stvar v ti in zelo fino. Na razpolago ima r: za krste, poroke in druge prili in Hrvatom znamujeva se z velešto
A.URIN &BAN0
18 Pine Str., Calumet, Mich.,
IMACA POGREBNIH
ročata
■< bne opravke o priliki smrti, bodisi {; a odra, maziljenje trupla, ■ste po želji in grobišče. Žaluj oči kej priliki.jVse to napraviva ceno p-a lepe vozove, ktere priporočamo ce. Priporočaje bg vsem Slovencem 1 anjem
Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od 825 naprej in treba dati 85 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do S100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vbo življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
1111 Chicago Street, JOLIET, 111
r
.1 ai. HM-Itt-M- I ^ -JL- .-a -JL- . -alti.,. ..................It'-. .„,*».. ...rit:- i-

HOTEL
Warenberger
. J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne „Glas Naroda").
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj kraB-
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; -izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar ja v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expreeu p t-o« t o in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda14. Moj naslov je:
^	, ^ ^	-- ,„.11.,,.,	y,. ^mpum^iii..,!.!.!'.,'^ T, THUiupn. T -m J

Slika predstavlja
srebrno uro
zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . tj)13.50 in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
Sft. R. MADISON STREET. flHICAOO. ILL.
F. A. DUSCHEK
345 E. 78 STR.
NEW YORK, CITY. Syoji k svojimi
Spretni agentje se sprejmo proti ugodnim pogojem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
opmiwm po he
sedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor
tudi vnanjili Meznij.
THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN
to je čudo sedanjosti.
Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta godbeni instrument je nedosegljiv in n ajpopolnejši avto-mat. Ni4 potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. p0_
PoIn«	ktere
igrajo 300 komadov, . . .	veljajo le $6. Sedai
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri BpTejemu. Imamo na tiseče pripo-znalnih pisem.	j	p
Veseli me, da imam tako dober or^an. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripraven za darilo. Zelo dagade. C. Justan.
Dvojne cene je vreden kolikor sem sanj dal, boljšega ne bi dobil.
m ,	*	..	Pochauer.
Toplo priporočam orgat.v, c	teljem godbe. Tom. Klane
V mojo prodajalno ^ ^ ^ ttkočasi ure. Ad. Jersich.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-: moboru na Hrvatskem, ima 25 | letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v Jto deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Denar zaslužim z o* .a -r *
Naalov: STAND, P. O. Box 1355.

jubijo. John Zoblich.
3 > ^ JFACTURINGCO.
< 45 Veaey Street, tfew York. '
t Dr. G. IVAN POHEK, jega rojakagDra. Gjura Ivana Poheka. On
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo -denici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, plačnici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na
sl30±n ~n O -1 -r-> Si30"b±32L0
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagatisvojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Ur. G. IVJlN rOMBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
Cor. 6th & Minnesota Ave.,
KANSAS CI KAN