rrr>»r>, Poglejte na Številke poles naslova za danv ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev > Ameriki. i KOT i mAVin DOBIVATI \ C ^LAS NARODA- ro poŠti naravnost na SVOJ DOM CIihimM MM, M MMJ h imittul. :: Citajte, kar Vas ranfim VI Telephone: CfielM« 3-1242 BcMtcrcd a* SecMd CUm Matter September 25th, 104« >t the Post Office M New York, N. X, under Act of CeagreM ot MatcIi Srd, int. No. 222 — Stev. 222 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 12, 1941 — SREDA, 12. NOVEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. V ' " LAŠKO NASILJE V DALMACIJI TRI BOMBE VRŽENE TEKOM SLAVNOSTI V SPLITU. — 150 TALCEV JE BILO PRIDRŽANIH. — CIVILNI GOVERNER BASTIANINI BO VPELJAL SE STROŽJE ODREDBE V Splitu *so hili včeraj veli- taljanske vojaške oblasti zaprJ Nad 24,000,000 del. dni izgubljenih vsled stavk Odkar je začela dežela producirati za narodno obrambo in za Anglijo, so stavke na dnevnemu redu. — N ajveč delavcev je štrajkalo letošnjega aprila, — pravi Delavski urad. le 150 ljudi, tla jih drže kot talce, 'ki IkkIo najbrže morali dati svoje življenje za napad na laške vojake. S tem je Italija pričela posnemati Nemčijo v njenem postopanju v Jugoslaviji, na Oeškem in Poljskem. i Poročilo, ki je prišlo od Spli- j programa ta in je ibilo objavljeno v Ki-inu, se glasi: «*Včeraj pozno popoldne so bilo vržene tri bombe na godbo divizije alpinskih karasirjev Delavski department porcj-ča, tla je bilo tekom prvih 15 mesecev narodonobr,u.n*bnega izgubljenih Vsled tavk v vojni industriji 24 milijonov J84 tisoč 981 delovnih dni. Med 1. julijem 1D40 in 1. oktobrom tekočega leta je bilo v Rusi drže vse fronte Rusi so popolnoma vstavili ' Nemce pred Moskvo in seuaj i pade v sit rajno otlbijajo. Na ce- HITLER V SAMOZAVESTI SVOJE MOCl Vr soboto je Adolf Hitler ob 18. obletnici "nacijskega pu- ko nemško Lwljo. Ja^ pa sem ča" v M on« koven i zopet prav zapovedal nemškim ladjam, si!«mozavestno govoril ter olb kadarkoli vidijo kako »meri-tej priložnosti odgovoril pred- eko ladjo, da na nje ne strelja-sednrku Rooseveltu, ki je na >jo, da pa se branijo, kadar so mornariški dan izdal povelje I napadene. pri slavnosti razobešenja za-|vse}l industrijah zapletenih v slave. 24 vojakov, katerih eden |&ta\-ke 1 milijon 9(X) tisoč 331 je pozneje umrl, in 35 civili- delavcev. V primeri -z lanskim nrh oseb je bilo ranjenih. | lotom je bilo letos več stavk v ' "Skoro ob isteni času je bil utrjujejo wvoje postojanke ob zapadnem "bregu Nare. Blizu A'oloklaiuska, 62 milj severo-zapadno od Moskve so Rusi obkolili močno nenulko armado, ki si na trti Dhuitrijevsk-IPala so Rusi zavzeli nekaj ozemlja. Nemški pritisk na Krim do sedaj ni še prav nič ponehal, vendar pa pravijo ruski viri, s strojnicami napaden truck vojakov, ki/so se ravno hoteli odpeljalti na dopust. Ranjenih je bilo 7 vojakov, toda nobeden resno. 4 4 Takoj je bilo aretiranih 150 oseb, ki so večinoma vsi komunisti, ki so prišli iz drugih balkanskih (krajev. Po naročilu iz Rima "bo lSCr aretiranih < > pridržanih kot talci, meti«;-.: pu oblasti išičejo prave zloč!atv. Kadar, ali ako bodo prijeti, bodo postavljeni pre.i pose'bno sodišče za o-brambo države. Značilno je, da so 'bili talci 4•takoj'' aretirani, kar kaže, tla so bile oblasti pripravljene na izgrede. Kot kažejo vsi dosedanji dogodki, Dalmacije ni mogoče pomiriti. V splošnem . pa ima Italija največ težav s ( rnogoro, med tem ko je predel od Zadra pa do Splita primeroma miren. Civilni governer Giuseppe Ba-stianini, bivši poslanik v Londonu, je bil že v početku fašističnega gibanja poznan kot odločen mož in bo najbrže tudi sedaj položaj v Dalmaciji resno vzel v svojo roko. Beograjski list 44Novo Vreme" z dne 11. novenihra pravi, tla je bilo prvi teden novembra v "bojih meti jugoslovanskimi uporniki in četami generala Milana Neuiča ubitih 900 oseb o katerih trdijo, da so hili komunisti. Beograjski žugali je sinoči po ratlio obdolžil teroriste, ki se skrivajo po gozdovih, da hočejo izstradati prebivalstvo Beograda, kjer je živilski problem že tako in tako zelo resen. industrijah, zaposlenih z izdelovanjem ohrainibnega materi-jala. Izvedenci so izračunali, da bi -bilo v ča^ii, rzjfuhljenem vsled stavk, mogoče zgraditi 10,000 zasledovalnih letal in bi £e ostalo dovolj časa za zgrad-njo dveh ali treh precej velikih bojnih ladij. vse naciric pri za- ca je J<>žaj stanavhfcK deva, da bi prebila zeiezni o- l „ ...... , , , V bližini Jarte je bil uničeu 'broč, toda tlo zdaj se ji to ^e _ . lii |»osrečilo. Nemci so imeli l^nn ^ntlki odtlelek. Brani iagube na moštvu Tekom ietoSnjega .tutrija - Je ^ rm pmi» je rk v zrako- Im'lovn. toda Rnsi njihovi •bilo samo vsled stavk plovnih indusftriji izgub'jenih tisoč 21S delovnih dni, kajti štrajkalo je 12 ti*oč :«> delavcev. Izgttba v industriji železi- in jekla je znašala 193 tisoče 809 delovnh dnL velikanske in vojnem materjalu.Ru.ski ae-rophuu pogoste .prelete nemško črto ter bomba nI* rajo vojaške koncentracije, mostove, železnice in ceste. Boji okoli Tule, južno od Moskve se nadaljujejo in Nem telji Sebastopola in Kreča se ■trdno drže proti nemškim na Ijtatlom. Ko je v DoneOevem bi^enu nastopilo boljše m suho vreme, so Nemci olmoviti svoje napa tie ,toua niso ničesar tlosegli. j poveljem streljati. V Hostovu pričakujejo Rusi na ameriške bojne ladje, tla streljajo, kadarkoli zagledajo kako nemško ali italijansko ladjo. Ob Itej prilikii je tudi rekel, da nemške bojne ladje streljajo le tedaj, kadar so napadene, da pa pride vsak njegov častnik pred vojno sodišče, ako ne strelja v svojo o-brambo. 4'Že več kot pred enim letom sem izjavil," je rekel Hitler, 44tla bo vsaka ladja, ki bo vozila vojni materjal, to je mater jal za vbijanje vojakov, torpedi ra.na." **Ako pa si ameriški predsednik Roosevelt^ ki je odgovoren za Poljsko, da je šla v vojno in ki je, to moremo natančno dokazali sedaj, odločil, da gre Francija v vojno, misli, da nas more omelxliUi s svojim teili so pa 1 milijon 925 tisoč delovnih dni. Višek je rod 700 delegati: —* J^krajni časv je, da nelia-Fitteburghu, Pa., je bil ,-e- ni°. ^pom^iti. Dežela je bližje stavljen odbor: John D. But- \ojni kot naaii hočejo na,ši vo-kovic^ preTK)- vojaštvo na gres vseh Slovanov živečih vlTNlandlJ1 111 P«af»nili opo-Ameriki. na dan 21. noventbra bilo poslano tja za o- ter se bo nadaljeval 22. m 23. hrambo. novembra. j_______ Za isedaj je bila za kongres! najeta dvorana Carnegie Mu- !ljake, Ruse, Srbe, Slovake, sic Hali, kot pa poroča ottbor, 'Slovence, Ukrajince in Belo bo na.jl>rže najeta kaka večja I Ruse na kongres, čegar namen tlvorana. — je «druž?ti vse Slov^oie v Otlbor poživlja vse Slovane skupnem odporu proti Hitler-—Bolgare, Karpatske Bme, [ju, ki hoče v svoje roke dobiti Hrvate, Cehe, Macedonee, Po- nadvlado nad celim svetom. Laški konvoj ste napadli kri-žarki Auroia in Penelope ter ru^ihca Lance in Lively. Italjansko AThovno poveljstvo pa priznavat še večje izgube v tej pomorski bitki, kot pa je naznanila angleška admiraliteta. Pravi namreč, da sta bila poleg transprotnih parnikoy potopljena dva ruši lea, tre'tji rusilec pa je bil poškodovan, toda je še mogel pripluti v neko pristanišče. Včeraj so angleške podmornice v Sredozemskem morju potopile štiri transportne ladje, dve jadrnici in en laški njšilee, dve oboroženi potniški križarki in dve transportni ladji, katerih ena je imela nemško svastrko. Od uedeilje do včeraj so Angleži v Sredozemskem morju potopili 19 laških transportnih in bojnih ladij. Bivši poslanik Daniels odpotoval iz Mehike Josephus Daniels je zaključil tlanes svoje osem in ixjllefcno uradovanje kot ameriški poslanik v Mehiki ter odpotoval z letalom v Raleigh, North Carolina, kjer ga čaika njegova» že-ua. Na letališču v glavnem mestu Mehike se je zftn ala velika mncržica ljudi, ki so so .prisrčno poslovili od starega diplomata. Gluhonemi v tovarni Interstate Aircraft and In-gineering Corporation v El Se^undo^ Cal., je za poskušnjo namestila svoji tovarni 22 afluhoneinih. — Predsednik tlj-užbe, Dan P. Smith, se je spomnil, da sta bila preti petnajstimi leti za-po*4eno v njegovem domu dva gluhonema^ ki »ta, vršita svoje tielo v splošno zadovolstvo. — Zdaj je* sklenil poskus ponoviti v svoji tova«mi. W, E. Hirtensteiner, podpredsednik korjx)rtu*ije, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad produkcijo, je rekel: — — Gluhonemi se pri ded« prav tiobro postavijo. Nekaterim smo že po nekaj tednih izboljšali p&ačo. Vkratkem jih bomo najeli še več. Olulionemi imajo bolj spretne prste kot pa ma.rsLkateri nonualno razvit človek. Japonski posebni odposlanec prihaja Mr. pretteednrk Roosevelt je zapovedal svojim ladjam streljati., kakorlrkro zagle^lajo ka- 44 Nemški častnik, ki se ne brani, l>o prišel pred vojno sodišče." 44Ako tedaj kaka ameriška ladja na i K) vel je predsednika Roosevoka strelja, tedaj ho to storila samo v svojo lastno nevarnost. Nemška ladja se bo branila in muši torpedi bodo vdarili." TA ozirom na pripo"nd>o pred sedliika Rooseveha, da je vse odvisno od tega, kdo bo oddal zadnji strel, je Hitler rekel, ne ^letle na to, kako dolgo bo tra-»a!n vojno, d;w l>o zadnji bataljon na bojifšču nemški. Gled|poslanuc Sahuro Ku-rusu na iK>tu v Združene države, je še dvomljivo, ako bo Imel priložnost sestati se .s prenehati z vojevanjem. Potniki, ki prihajajo v Ankaro, pripovedujejo, da postajajo boji v Srbiji z vsakim dnem hujši in da se je, kar je dosetlaj bilo )K>polnoiuu neznano, poveljnik srbske armade, ki se bori oh strani četnikov, neuspešno pogajal za premirje s predsednikom srbske vlade generalom Milanom Nedi- čem. Nemški strmoglavci in padalci so na delu v osrednji in za pad ni Srbiji in skupno z nemško aaiilerijo rušijo snb-ska mtssta in naselja v povračilo za neprestane naj-kade četnikov na nemške vojake. Cet-niki so celo tako drzni, da pogosto prihajajo blizu Beograda. Poveljnik četnikov 1 )raša Miliajlovič, ki je bil prej dodeljen general, štabu južne jugoslovanske armade, se je ob koncu prejšnjega meseca sestal z generalom Nedičem v Valjevu, kamor ga je Nedič povabil. Polkovnik Mihajlovič je generalu Nediču predložil pogoje, poti kaiterjmi hi uporna srlxska armada hila pri volji predsednikom Rooseveltom, kajti predsednik namerava še preu nedeljo odpotovati v Warm Springs, (fc*., kjer nameniva ostati čez Zahvalni dan. Ako se bo predsednik sestal s Kuru*om, jt» odvisno od tega, kako bodo }>otekIa j)og}fc- jauja TOed Kuru.-oni in držav-rum tajnikom Hullom. DefenM Sartncs Bonds, serija E. Je mogote dobiti nmjnižje a f25.— t zrelostni vrednosti, za. kat«rc m plate le $18.75. Lastnim serije E bondov je omejena na zrelostne vredno- sti za vsako leto. KUPITE defense savings bonds la STAMPS Polkovnik Mihajlovič je po dogovoru z generalom Nedičem prišel iz sA'oje^tt skriva-iišča visoko v gorah v Valjevo z belo zasti:»vt), da se ixigaja za premirje. Za časa pogajanj so sovražnosti prenehale in fi»lo U'|H>rni kmetje so se zdržali vsakega boja. Kot pravi tozadevno poročilo, je .poEdovnik Mihajlovič za premirje stavil general Nediču naslednje pogoje: 1. Nemd in Nedičeva kazenska ekspeddcij,a mora pre-nehalti z masnim pohijanjem sihtjkih civilistov. 2. Nemško vriiovno povelj- stvo mora umalkniti svoje čete iz vseh delov .Srbije, nemška okupacijska armada pa naj bo samo v Beogradu in v Nivu. '•>■ Srbiji naj ho dovoljeno živeti v miru. General Nedič je zavrnil Mi-hajlovičeve pogoje, ko jrh je odklonil nemški poveljnik v Beogradu. Polkovnik Mihajlovič se je- nato vrnil v svoje gorsko skrivališče in boji so se zo|>et pričeli. RADIKALNA ZAHTEVA LA FOLLETTA Prebivalstvo države Indiana, spadajoče k "America Fir?«t Committeeje ustainovilo državno oi^fanizacijo tega otibo-ra ter ji postavilo na čelo Mer-la H. Millerja iz Indianapolisa. Ob tej priliki je nastopil kot čflavni govornik bivši governer države Wisconsin Philip F. La Follette, !ki je rekel meti dragim : — ('e bi ibil zthtj član kongresa, bi takoj predlagal odstavitev pree!ha narod čedalje bolj v nenapovedano vojno. Kougro še ni bil jjozvan napovedati vojno, če ho pa kdaj pozvan, se bo to zgodilo šele potem, ko bo dežela že nekaj mesecev v nenapovedani vojni. Bivši governer je izra-zil u-panje, da se bo sčasoma pomaknila severna meja Združenih držav prav do polarnih krajev. — Ce mora Arnerika prevzeti pretežni del odgovornosti za obrambo Kanade, — je rekel, — imamo mi v Ameriki tudi pravico odločati o vnanji politiki Kanade. Nova državna organizacija America Fir.st Committee je sprejela resolucijo v kateri je rečeno: — Predsednik Roosevelt je odgovoren za smrt več. koit.jsto američkrh mornarjev. Mi smo odločno proti preklicu kateregakoli dela nevtralnostne postave. Na »vojo odgovornost Argentinsko mornariško ministrstvo je odredilo, da se argentinski vojaki ne smejo voziti na tujih ladjah, namenjenih v vojne cone. Mornar, ki hoče sprejdti .službo na taiki ladji, mora dati pisano izjavo, da se ne zaiiaša na zaščito argentinske vlade. Nedavno sta se vrnila dva argentinska mornarja iz in-ternacijskega talbori^ča v zasedeni Franciji, kamor sta hila prepeljana po zajetju danskega paraika, na katerem sta- bila zaposlena. KRIZA V STAVKI STAVBIN. DELAVCEV Več obsežnih mornariškh projektov je v nevarnosti. — Stavinski delavci so zapretili z generalno stavko v San Diego okraju. — 2elja predsednika Roosevelta. V San Diego, t'al., in raznih .sosednih mestih, spadajo-fih v 11. mornariški okraj, prete stavhinski delavci, zaposleni pri mornarskih projektih, z genenJno stavko. Nedavno so 7..; tavkali pri gradnji mornariškega vežhališča v ElKoWu, ker .se nikakor nko mogli sporazumeti z upravo. Stavkavji zahtevajo na dail en dolar priboljška. V teni slučaju hi dobili pomagači 7 dolarjev, tesarji in eldktričar-ji pa 12 dolarjev na dam. Stiuvkarj! so t^lairi Ameriške delavske federa<'ije. Prejšnji teden jih je mornariški department obvestil, da se morajo vrniti pričeitkom tt^ga tedna na »lelo, ker "bo sicer ziiposlil dru-ge delavca*. C*e pa tudi to ne 1k> nič zaleiglo, bo vlada za.vr-Sila gradnje « pomočjo name-ččencev ravilne službe. I\iija je nato odgovorila, da bodo v znamenje protesta za- stavkaJi vsi stavbinski delavci v enajstem mornariškem okra-ju. A" tem slučaja bi bilo prizadetih dvanajst važnih projektov, ki morajo hiti čimprej do-Vršeid. Pretlsednik Roosevelt je sporočil vodstvu tram-portacij-sfkili delavcev, da.-želi čimprejšnje uravnave v stavki šoferjev železniškega ekspresa v De-»troitu. Po njegovem |nnenju je treba zadevo poveriti posredovalni oblasti. Kaenkrat število štrajkaa-jev še ni poseibno veliko, resno se je pa bati, da .^e bo štrajk razširit tudi na New York, Newark, N. J., Phiiadelpbijo, Cleveland, Cincinnati, Chicaigo, St. Lours in San Francisco. V ,tem sluča-ju hi bil p^'zadot transport obramhmg; 'riala. \ -GLAS NARODA" — New Torti Wednesday, November 12, 1 941 V STA NOVLJEN L 18*1 "GLAS NARODA (VOKft OP TU PtOPLD 99 u«Md nd IUbUaked by SUvenlc rnfcllafcl^ fipiij (A Corporation), rruk Sakaor, Prooldeat; J. Lupah*. Sec. — Piece of trasioeM of tU* wrpo*tlo® and e«flrewe» of above officers: 210 WEST 18tb 8TBBHT. NEW YORK, N. I. 48th Year "Olaa Narode" te leaaad every day except Seturdaya. Sunday* . and Holiday a Babocrtptlon rearl7 98.—. Advertisement on Agreement. 2a eelo leto eelje llat aa Ameriko Id Kanado —; aa pol. leta J3.—; aa tetrt lete $1.80. — 2a New York ee celo leto 87.— : aa pol leta 88.88. Za laoaeaaatfo aa celo leto 87.— ; aa pol leta $3.50. ttlaa Naroda" tabela raakl dan Hvaemil aobot nedelj In praznikov. **OLAB NARODA." tli WEST ISth STREET, NEW TORE. M. 1. Telephone: CBrlm 8—1242 HITLERJEVI NAMENI Že nekaj stoletij, ali že vsaj izza francoske reVoflucrje (1. 1789) je -bil moderen človek vzgajan v smislu, da so njegovi soljudje v splošnem dobri. Baš zaito skoro ne more poj-miti, da je na svetu skupina priznanih političnih voditeljev, ki sO ,po srcu in dejauju zločinci in nasilniki. Civiliziran človek dvajsetega stoletja ne more doumeti, kakor more biti že leta in leta pri krmilu velikega naroda tolpa morilcev, sleparjev in lažnjivcev, pa se narodu ne studijo in jih noče* zapoditi. Pa saj si je nazadnje res težko ritetolmačiti poslovanje nasilne organizacije v nacijski državi. Z grozo beremo, kaj počenjajo danes naciji z Jugoslo-vatni, Poljaki, Cehi, Norvežani in drugimi potijarmljenimi narodi. To početje ni posledica kakšnega liipnqga rasfourjenja ali kaprica te ali one naeijske surovine. Ne! Zločin "nad nedolžnim prebivalstvom so dobro premišljena in smotrena politika). To je sicer politika satansko zlobnih osc^b, navzlic temu je pa logična hi globoko premišljena. Z nemško kulturo ima istotako malo opravka kdt ga ima ii&primer ameriško gangstersko z američanstvoni. Politično gaiqgsterstvo je izza 1918 v političnem svetu prav x>oseben pojav. Ne samo v Berlinu, pač pa tudi v Moskv i :n Rimu je bilo dosti te robe. Nihče pa ni domneval, da se bo baiš v Nemčiji razvilo do take popolnosti. Hitlerjevo neusmiljenjc tra;vnanje s podjarmljenmii narodi jasno dokazuje, da povsem smotreno zasleduje dva politična cilja. Prvi cilj je, napraviti iz podjannljenih narodov sužnje vladujoče nacijske drhali. V to svrlio je bilo pa treba opravili s poti vse vodilne može, ki bi se jib mogli ti narodi okleniti. Ostale so le ljudske mase brez voditeljev, ki bi se v svojem obupu vdale v usodo trajnega suženjstva. Tega se je bil Hitler že v Nemčiji poslužil leta 1933 in 1934, ko je dal pomoriti ali zapreti voditelje nasprotne stranke, pristaše nateprotne stranko je z ibičem prisilil k pokorščini. Nacijski voditelji prav dobro vedo, da bi podjarmljeni narodi nilkdar ž njimi prostovoljno ne sodelovali. Drugi, še dosti bolj peklenski Hitlerjev cilj je pa, pridobiti s pomočjo te nasilne politfke nai svojo str^n vse plasti nemškega naroda. Tega nalsi civizirani možgani ne bodo mogli prav nat-glo domneti, pa je britka resnica. Hitlerju, ki nikakor ni bedak, je jasno, da morajo njegova zverstva v zasedenem ozemlju izzvati srd vsega sveta. Ta«rd fwi služi njegovim namenom. Hitler ne sme in tudi ne more dopustiti prevelike razlike aned "naciji" in "Nemci". Po Hitlerjevi želji nag bi strahote, vršeče se v zasedenih krajih, ne bile le delo nacijev, pač pa, delo vsega nemškega naroda. Hitler želi, da bi bili vsi Nemci baš tako osovraženi kot je osovražen on sam, in da bi se vsi Nemci bali osvete podjannljenih nairodov. Njegova vroča želja jo, da bi do konca vztrajali ob njegovi strani. Hitler hoče doseči, da bi ves nemški narod bolj trepetal pred maščevanjem morebitnih zmagovalcev kot pa pred neskončnim nadaljevanjem «edanje vojne. Jugoslavija je rešila svojo dufc-k)'' je zatklical * g. Ghurliill na dan 27. marca 1941, ko so J ugoslovani zavrgli pakt z Hitlerjem. Ogronjiio navdušenje be je polastilo vseli.prijateljev te male države, ki je na taiko ^trnaiški način vrgla s sebe krinko dotedanje taktike in se z odprtim vizirjein vrgla pod Hitlerjeve tanke in granate. Vsakeimi je bilo jasno. da ta .junaka cr -.ta pomeni trenoten samobo.j, trenotno sautožrtvo-vanje. Nade, da.se bo Jugoslavija v svojem popolnoma ne-mogočnem vojaškem položaju mogla braniti pred združenim napadom Nemlčije L-n Italije, iiihfoe na svetu ni imel. Preveč jc bila znana nenušfca udarna moč, ki je pmnandrala štirikrat močnejšo Poljsko in poleg vseh drugih držav tudi francosko velesilo v nekaj dneh. j Jasno je bilo, da je Jugoslavija vrgla svoje živo meso v žrelo nenrškega vojnega stroja, ki bo zahrenčal, malo zaropotal in jo požrl. . I To bi se bilo agodilo v vsakem primeru, naj bi bila Jugoslavija še tako duhovno in materialno na boj pripravljena — njen poraz je bil v danih okol-nostih neizogiben in tako oči-viden, da ga je vsak pošteai o-pazovalec moral imeti na dlani, še predno se je boj začel. Danes, ko je vsa zemlja Srbov, Hivatov in Slovencev razdeljena med svoje smrtne so-vražnike, ko je napojena s krvjo svojih najboljših sinov in TEDEN CIVILNE OBRAMBE Tekoči teden je proglasil predsednik- Roosevelt za teden civilne obrambe. V tem tednu bi bilo tre»ba ameriškemu narodu liatutnčno predočiti neizmerno važnosit industrijalnih o-brambnih na;porov ter njihov pomen za vzdržanje ameriške .-vobode. V proglasu pravi predsednik, da bo le s pomočjo silnih naporov složnega ameriškega naroda mogoče rešiti ameriški način življenja pred poganskim sistemom zasužnenja, ki so ga diktatorji namenili tudi ameriški celini. Ne samo armada in mornarica, pač pa tudi civilni delavci v vseh strokah zajKislitve morajo vedeti, da gre za o-branibo njihovih svoboščin ter da mora danes' sleherni pri-opevati k tem splošnim narodnim naporom. V svojem proglesu predsednik tudi omenja, da s sedanjim 40 urnim delovnim tednom in 8 urnim delovnrkom ne bo mogoče doseči zaželjenega cilja, vsled česar bo treba za dobo Velike narodne nujnosti delovni čas skorogotovo podaljšati. ( e bo plačano nadurno otekal. Ne od pijače, pač pa od -slabosti. Po naše me ie prosil, naj mu pomagrrtn. Kdo ne" bi po-nii^^j jevt^uJ Poznejc_ sem rojstni dan rekel veliko in bd r< .silno b >t*do: "Hučeni, da'bo moja držiava urejeni t' pO toače-lih enakopravnosti in demokracije.* Evo, to je nam potrebno. To žele vsi. To je ves program. Dnžavniki in politiki *o dolženi, da Kodaj to smernico uresničijo in spravijo v otipljivo stvarnost. Naglašamo pa, -da je to treba urediti sedaj, dokler je še čas za propagando. Moramo se zavedati, da sedaj nismo v letih 1917-1918, ko je slovanskim narodom bivše Avstrije bilo dovolj, da se razruši osovražena Av*tro-£)grska in da se jim obljubi nacionalna država. Dvajset let. državnega življebja je prineslo lfrnogo bridikih izkušenj. Jugoslovanska ideja je bila omazana z svoje zgodovine znova s takimi mjnogiira osebnimi in politič-početjem. Sporazum in nespo-l nirrfi pomanjikljivostnri in na-razuan med Hrvati in Srbi je pakanti. Zlasti pri Hrvatih, pa vir in začetek dobrega in zla v. tudi pri Slovencih se je utrdilo Jugoslaviji, dobro in zlo bodoč-j prepričanje, da brez predhod-j^oj samostojen, jxapolnoma nosti nove Jugoslavije. ne nreditve notranjega »držav- neodvisen položaj v vseh stva- nega življenja iriso nikdar var- reh, ki niso .neobhodno potrebni pred iznenadenji in šikana-" ga per govori« presodil, da' mora. bifti Slovaik, ki je dolgo živel med našimi ljudmi. Kmalu se nama pridružil še neki drugi človek, Madžar ali kaj, ki je f-vetoval, da bi bilo za nesrečnika najbolje malo tople* jube. •Šli stno v neki armenski restavraht, sedli v teman kot in se dobro okrepčali. Bolnik jc bi T namenjen v staro domovino, pa ga je bolezen premagala in n>it ne kaže drugega kot bolnišnica. Ima. pa nekaj denarja za svojo teto v V tukajšnji ameriški javnosti pa vidimo, da v tej osnov- m , , _ no važni točki "nismo prišli niti ^re^ma vsak dan nove žrtve korafc ™ X l mf1kakor se izraža v siSki in hr-tennsko naročje, ko zakonita i • ♦ »,..........• vlada Jugoslavije in politični |vtixkajsnji javnosti m nje- predtsavaiiki Srbov, Hrvatov!^ ^^ * ub,jaj- raz-■ vv . ,. Krajaio. Le hocomo rešiti ve- lscejo nove možnosti za njeno L i, T « ,___ _. . , ^.JV• . v. . Iliko državno skupnost in stvar- \^ztrajenje in zivljenve. danes _ . T -, a,. ^_ J J nost Juzmh Slovanov, se mora jugoslovansko jranaštvo ni nič manjše kot 27. marefa. Nasprotno, sedaj, ko vidi ves svet, kar so Jugoslovani vnaprej vedeli, ko so predvidevali svojo usodo, tedaj je šele jasna vsa veličina junaških dejanj 27. marca in naslednjih dni, ko je Jugoslavija "reševala svojo dušo." Jugoslavija je morala sebe položiti na daritveni oltar, da je svet prepričala, da je duša "njena na strani zavetnikov v boju proti nacizmu in fašiznUu, proti nemCkenvu in italijanskemu imperializinp. S krvavo legitimacijo se danes Jugoslavija predstavlja narodom in v to takoj nehati, vsaj nhed tistimi Srbi in Hrvati, ki danes zastopajo Jugoslavijo. Popolen, iskrefu in takojšen sporazum je ključ dobre rešitve, je rešitev sama. To je veliko in težko -delo, ali z odlašanjem se ne opravi. Zgrabiti ga je treba, urediti ga je treba, proglasiti in dopovedovati vsem: Srbom, Hrvatom in Slovencem, da tako bo in mora biti in končati to pravdo. Šele, ko bo ta temeljni kamen v zgradbo nove Jugoslavije vzidan, bodo mogli iti za njo na d«3o vsi Sribi. Hrvati in Slovenci z upanjem, da bo novo ^DNRR ŠE P< »SVhTlME. Jz Madrida poročajo. ke in ženske od 16. do 60. lota; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrete certifikat« sedanj« dob« od $350.00 do $5,000.00. • ..... k .. - K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in rirot. Če Se nisi «iaa ali €ianira te mogotne In bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj.. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrObboxti uc ulirnlto na uradnike in uradnico krajevnih društev K. S. K. Jed no te. >11 p« , - GLAVNI 351-353 No. Ghicago Street, UE AD Joliet/'ilhnols mammmmmmmmm nni centralističnih sit in intrig. Si bi na drugi strani se boje novih bojev in prepirov s Hr-Vati. Xi'hče m na^xk>šen. nihče ni požrtvovalen. Ideal nove države ni pred nagimi očmi čist in jasen. Zato šepa propaganda, Še pa organizacija nied izseljenci, hira, vse. Že pol leta je uboga Jugoslavija pontan-drana, a še na njenem 'sedanjem grobu se njeni sinovi prepiramo, mesto da bi jo z zdru-ž nimi močmi re§lavijii leži*pod grudo ift ni se še rodila dritga mati, ki bi zbrala jugoslovansko diužino k svdlKHii... Mi Slovenci smo prepričani, da d Mige boljše rešitve ni, niti za Hrvat«, niti za 'Srbe niti za Slovcnce. da je vsalilna jugo-^lovanwka rešitev za vsakogar imued na« l>oljša kot ka-koi*sna!kJena. njnjc nezaupanje in sili vsakogar. da iSče posebnih rešite\-. Odlašanje dela vtis, da si odgovorni neupajo pristopita k sporazumni rešitvi in jo doseči. ni atributi skupne d ržave. a povsod, tako v Si'biji, kakor v Hrvatski in Sloveniji, mora biti vsak Jugoslovan enakopraven brat pred vseani zakoni in oblastmi in mora imeti polno možnost, da po demokratičnih metodah uveljavlja svoje težnje in zahteve. Tako Jngos-lavijo nam daite, Vsi jo bomo vzljubili, vso pre-teldo^; pozabili ijr navdušeno delali za naše skupno odrešenje. fLe tako bomo učakali dan srečnega vstajenja duše in telesa nove jugoslovanske drža Ve. i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani*^!! ti» 111 Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa So' | (){\ tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi? , i >i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo kuhanje in se hočejo v njem čimbolj urvežbati in i># izpopolniti. P KNJIGARNI SLOVENK! PUBLISHmG CO. 216 West 18th Street : New York, N. Y. poŠti, ne agentu, ampak bi rod doftif kakšnega "zanesljivega' človeka, ki bi denar osebno in pošteno odrajtal. — So, jaz grem v Ljubljano, — se mu ponudim, in takoj 5e bil zadovoljen, samo pripomnil je, da je težko kar ijavendau zaupati (lenali kakšnem prida niču. Beseda me je zbodla. Potegnem To pa tlači duha, budi in po- listnico in naštejem na-mizo tri vzroča pesinfizem in propa- tisočake. On jih je okorajžen ganda naših sovražnikov ima nafštel kar i>et p <])rošnjo, naj povsod plodna tla/ j jih izročim njegovi teti. Denar Vsak dan odlašanja je čista (smo še enkrat prešteli in ga škoda. Danes je potrebna či- spravili v novo listnico, katero sta, jasma, konki-etna slika no-'^m skrbno Vtaknil v notranji ve jugoslovanske državne žep. Nato ine je prosil, naj grem skupnosti, v kateri hO imela j ž njim v hotel po ua.tan-Srbija, Hrvatska in Slovenija»5en tetin naslov. Predtem je Še slopii v toilet, odkoder se ni več vrnil. Se danes mi je u-gai*ka, kako se je mogel skozi ozko okence izmuzniti na dvo-lišče. ftfedtem je izginil tudi njegov zaveznik, in v moji listnici ni bilo ne njegovega ne. mojega denarja. Ko sem šel pozneje z vašim uradnikom na podicijo in razložil vso stvar, me je sivolasi in izkušeni policjiski sodnik ostro pogledal in me zaničljivo vprašal : — Pa bi ti res izročil tL&ti denar^ ki ti ga je neznanec "zaupal?" — "Seveda.bi ga," sem odvrnil in pogledal v tla. — Hudiča bi izročil, pa ne denar, — je zarobantil policijski sodnik. — Ti in on sta lmnpa! Kaino on je malo bolj prebrisan kot si ti. Ka-r pojdi, si že opravil. — Prijateljem sem moral telegrafi rat i za denar, da sem se Vrnil v Colorado. To je bila zame draga, too a dobra šola. V star kraj pa niacin silil nikdar vefe. Rojaku odgovarjam, da so v New Yorku še vedno lopovi, todn poslužujejo se drugačnih trikov kakor nekoč. • Kupčija Ti Brooklvnskin mosfom ne nese več. Tuai de-diščnam bogatih Mehikancev, ki so ponetlolžnem v ječi, je odklenkalo. "Zlate" opeke niso več ua iprodaj, in ženini ne pošiljajo vnaprej denarja " nevestam'\ ki oglašajo, svojo lepoto in mladosti v časopisih. Transafkcdje z bančnim bu-kvieami ne vlečejo več, kajti avstrijski denar je že zdavnaj izgubil svojo veljavo, dočbn jugoslovanski nima baš v sedanjem času posebne vrednosti. Ljudr, ki so nekoč po vežah prodajati po dvajset dolarjev ženske kožuhe iz pristnega krzna severne lisice, ni več, in že precej New Yorka moraš obiti, predno naletiš na človeka, ki ti je pripravljen prodati trika raftni demantlli prsthn za deset ali dvanajst dolarjev. Poštne oblasti nimajo več toliko dela s sleparskimi eir-knlarji kot so ga imele nekoč. Ljudje so'se pač- precej dobro naučiti ločiti pristno od po-tvorjenega, la-ž od resnice in čnunšajn od potetavne pijače. S^ ert se 'je spremenil, pisatelji drugače pišejo, slikarji drugače slikajo, moda je drugačna, iu zato so tudi sleparji tnerrali spremeniti wojo takti-ko. iZaaiinm* primer moderne sleparije vam bom jutri povedal. PETORČICE NISO NIKDAR ' TEPENE. . Veliko je bilo že vzgojeslov nega prerekanja in besedovanja, ali spada tepež na seznam vzgojeslovnili metod ali ne. ■Glede na kanadsko svetovno čudo, petorčice družine Dioiine. ki so posebne varovanke angleškega kralja, je v tej zadevi že padla odločitev, kakor se je njihov zdravnik dr. Dafoe-izrazil časnikaljtau. Teh ipet malih deklic, ki so zdaj stare •sedem let, niso nikdar pretepali. V njih hiši je majhna, mirna soba v vzgojeslovne namene. In če bi katero od pe-torčie morala hiti tcpc-na, pa jo Sedanje čakanje stop- zapro za kratek čas v to sobo, kjer naj premišlja o svojem prestopku. Druge štiri kažejo potem s pmtoirt nanjo in se norčujejo iz nje. In to je doslej še zmeraj, pomagalo. . KUHARSKA KNJIGA« Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^^ ^ "GLAS NARODA" — New fork W Wednesday, November 12, 1941 VSTANOTLJCN 1* 11» t H Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci PERZIJSKI PETROLEJ POD STRAŽO Postavna določitev najvišjih cen Ze vsaj zaenkrat ne bo smela biti nobena stvar dražja kot je bila med 15. septembrom in I L oktobrom. — Določbe glede kupovanja na o-broke. Une 2. novembra vlada objavila nekaj odredlb glede najnižjih ■cen. Odredba *e t Lee vw4i prtthnt.itov. ki so v trgovinah naprodaj, podrejena jim je pa tudi brzojavna in telofcm-(pka >lai3ba ter igostiine, restavracije, kinematografi, pralnice, »pogrebni zavodi, itd. . Odredba stopi v veljavo dne 7. nov< iiilira ter določa, dri se ine sme nobena »t-var dražje prodajati oziroma za nobeno Miržbo ali postrežbo več zaihte-Vati kot je mahala cena med 15.' scptemjbronr in 11. oktob-ioni letošnjega leta.. Kanadska vlada je žc 11; oktobra izdala nekaj omejevalnih odredb glede kupovanja na obroke. Takr> je treba plačati -najmanj tretjino nakupne Vsoto, ostanek pa ne kasneje kot v dvanajstih mesecih. Najmanjše mesečno otipi »čilo mora fbiti pet dolarjev.. Izjema je nakup avtomobilov. Xa rofco je namreč treha plačati najmanj polovico. rokami. Francozi so jima pa odzd lavtjali. '"Nato seir( opazit nemško artilerijsko potojanko," je pripovedoval pilot. "Nemce amo netiv oanhio presenetili, ker so začeli .bežati v zaklonišča. Nemcev seveda nisnto pocsdrav-Ijali z malianjfm rok:1' j Kitajski poslanik V Otmkiugu je bilo objavljeno, da je kanadska vlada zadovoljna z imenovanjem- tir. "Lin Shi'li-Ifcuna za prvega kitajskega poslanika v Kanadi. Poslanik ho te dni odpotoval na svoje mesto. Indijski vojaki straži jo skladi šča petroleja, ki so se jih polastili Angleži, ko so dospeli na otok A radi an. ZANIMANJE AMERIŠKE VLADE ZA NAJNOVEJŠO KANADSKO ODREDBO Takoj po objavi kanadske odredbe glede kontrole nad cenami in plačami, so poleteli trije a-meriški izvedenci v Kanado. t KANADSKA POMOČ ZAVEZNIKOM V zvezi z Združenimi državami in Anglijo pošilja Kanada Rusiji izdatno pomoč. — Po dolgih počitnicah se je spet sestal kanad. parlament. 4*0 počitnicah., ki so trajale Kanadski m mistiki teednik Mackenzie King je feoboto pr. d dvema tednoma ši-fokopotezno objavil najnovejši kanadski načrt glede korrtro-le nad cenami in plačami. To je vjsbmlilo ne samo v Kanadi, pač pa tudi v Združenih državah precejšnje pre-fcenečenje. Takoj v nedeljo zjutraj so bdlcteli v Kjanado trije izve-klenci Ilcndersonovega urada pred-j vili s potrebnimi podatki, ki sta jih začela predentin i k Koom?-velt in administrator Hender-bon natitrtčno proučevati. Kot znano, je v Združenih državah že uvedi na nekakšna kontiola nad cenami, ki je pa ■zaenkrat se prostovoljna. Administrator Henderson hoče zlepa dt*»eči svoj cilj. Kontrole nad delavskimi pla«čami v Združenih državah fca kontrolo nad conami; kar se ^oro gotovo ne bo, ker ji pre-Jje zgodilo po naročilu predšecT- ■ tnika Boosevelta, ki je hotol tale o j vodeni vse podrolbno*ti. Naslednjega dne so se vitii- j«koro od začetka poletja, se je j v Ottawi -.pet sestal kanadski parlament. 'Narodne zastopniki je pozdravil ministrski predsednik Mackenzie Kiing ter jim reikel, da nacijska grozodejstva širijo, navzlic tema se pa nekateri narodi še niso dodobra zavedli fcvoje naloge, da je treba porušiti ogit)men nenlski vojni fcttoj. Nasprotniki fašizma nimajo ndbenega drugega izhoda kot borbo. gaja 11 ja breK vsakega ]»omena. •USPEHI KANADSKIH LETALCEV V bližini nizozemske obafc so napadli tri parni-ke, ki so jih spremljale nemške bojne ladje. — Izredno nizek polet nad francoskim ozemljem. Iz Londona poročajo, da . , ..... , "Vojni stroj." je rekel, 'V V e nasprotujejo delavske or- kat^rLm il|ltljo ^ svobo. kam^je, c^ da b, b,la v ^ naro,U< ^ Woji silovitosti rn ogro,«no*ti vse tfiiigo na »vetu. Preteča m-varnost je spravila ljud^o mnenje v Združenih državah tako daleč, da 'bodo nedvomno zavrgle zadnije sledove ofi-cielne nevtralnosti. Ameriško mnenje smatVa nevtralnost za nekakšno masko, katero je tre- se | ba čin^prej zavreči. - Ikanadtki letalci zelo odlikuje- jbomlbaini porti&l in pogreznil -Sile o*iš*>a ^O si s svoiimi de-tio. Zračnti napade na nemška Ueržirt-pilot D. »loss iz Toronta, jan^i nakopale srd Združenih držav.** Diiebla in nen&ke tovorne par-nike v.prizarjajo bodisi sami ali pa v drttžbi svojih angleških tovarišev. Nedavno so uločuo poškodovali tri tovorne parni k e v bližini nizozraivke obali. Parni-ke je spreniljalo več nemških bojnih ladi.i, ki so s protizrač- ^i je star 5elv 21 let. iParnilk je zadelo troje bomb, nakar .se je nagnil in se začel potapljati. Odkielak kanadskih letalcev je pa vprizoril dnevni polet nad Francijo. Med Folkestone in Domom so Kanadčani preleteli Rokavski preliv v višini 20 »tirni topovi streljale proti ka- tisoč čevljev, naikar so se spu-hndnkim ktalcem(. zadele pa|»tili aižje in obstreljevali nem,-niso nikogar. jSke vojaške naprav ob franco- Kanacfčani se pri napadih *4ki cA;ali. iwsruznjejo v Združenih drža j Bfrro lotali sta se nad neko Vah ograjenih Lockheed H-nd-, francosko vasjo tako nizako '>on letal. |i5]nTs*tili. da sta pilota natančno NVki velik nemfcški tovorni j videla iz cerkve vračajoče se \prnik je z uspešno merjenimi |tjudi. Začela sta jim mahati z Nato je razpravljal ministr- ski predsednik o pomoči, ki jo nudi Kanadi Rusiji. Poleg vojnih potrebščin ji"|>ošilja živila, zdravila in prevozna sredstva. Pripomnil je pa, da o podrobnostih ne more razpravljati, k:r se \-na ponioč vrši v zvezi z Združen i n ti državami in Kanado. . Kanadska vlada je bila v neprestani zvezi z ameriško in augkftko misijo, ki *ta nedavno obiskali Rusijo. Hitler je s svojim napadbm na Rusijo razočaral ves svet. To razočaranje je pa imelo dobro posle-dioo^-da je nainrre« zdramim ndačiK-ze. Ve« sVobodo 1 jnbf^či svet je na strani zaveznikov. Vxak dan horbe na rftskih tleh je p nsjK-vek k svobodi. Ob koncu je rekel 51 r. K ing, da je vlada pripravljena odgovoriti na vsako vtprasšahje opo-tdclje glede kanadskih vojnih naporov. Ko bo vlada odgovorila na vsa vprašanja, bo predlagal. naj še parlamemt odgodi do začetka novega leta. Prve seje jc udeležilo n«»d 7o odstotkov po^lanee\-. VAŽEN DOGOVOR MED ROOSEVELTOM IN MACKENZIE KINGOM Ustanovljen bo skupni obrambni produkcijski odbor, ki bo urejal industrijalne prilike v Kana-di in v Združenih državah. DESET TIHOTAPCEV ARETIRANIH Kanadske in ameriške oblasti so na sledu velike družbe, ki je iztihotapljala zlato iz Kanade. Več domov je bilo preiskanih. Kanadska policija je že delj časa slutila, da je v severnem delu Ontarija ter ob kanadsko-ameriški meji na delu močaia in dobro organizirana tihotapska družba, ki se havi z vtiho-tapljanijem zlata v Združene :lr?ave. (f>blasti^o razširile in po^plo--il svoja poizvedovanja. Ob-m-ejna straža je bila še bolj pazljiva nego običajno. Toda vse skopaj ni nič pomagalo. Tatvine zlata >o se ponavljale in precejšnje količine te dragocene kovine so odhajale preko m: je. - Naposled je policiji vseeno napelo aretirati devet moških j'n eno žensko. Uradniki so prepričani da so prišli s tem tihotapski tolpi na sled in da bodo kmalu vsi njeni člani v rokah pravice. Pet moških in eno žensko .je aretirala kraljeva jezdeča po- Divje gasi — povzročiteljice licija v Tiianrinsu, skoro istočasno sta bila pa prijeta v To-rontu dva nadaljna moiaka ter dva t Buffalo na ameriški strani. Pri njih so našli za 10 tisoč dolarjev zlata. Uradniki, baveči se s to zadevo, pravijo, da njihova naloga ne bo še tako kmalu končana. kajti sledi vodijo od raznih severo-ontarijskih maju v obmejna ameriška mesta. Preiskali >o več hiš, upajoč najti kakršno skrivaliSče. Ne ve se tudi. če gre v tem slučaju za eno samo tolpo ali pa za več skupin tihotapcev, ki delajo vsaka na svojo roko. Lepm knjiem J« kaltornm poslanka; odpri m o ji vrmU v nato dtMMve, od prim o jI hm . . . (Flnžgar) Z I VI I R I Spisat IVAN MATIČIČ Knjiga Je svojevrsten pojav t slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih doigtfc poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem ■lovanatva do današnjega dne. Knjiga Je verno malo naSega Mvljenja in trpije-nja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih ve€ kot ma more nuditi katerokoli naSe iCtidovInsko delo. ■ ■ ■■■■ , ,i = DED — je ZBMLJO otrebil, aoral OCE — Jo je posejal in gledal bajno njeno nit SIN- je sorel med težkim klasjem VNUK — gjo drigdl ^ ^^ 13 POGLATW 'i. 41S STRANI V PLATNU VEZAKO <2. Poštnina plačana Avtor knjig« Je IVAN MATI Čl Č, je spisal sploino uaao knjigo w NA KBVAVIH POLJANAH KNJIGARNA "Glas Naroda dne 1. in 2. novembra je bul kanadski ministrski predsednik Mackenzie K Lug gost predsednika Boosevelta v Hyde Park, X. Y. Istočasno je bila tam tudi h ol and.-k a prestolona-slednica Julijana z dvemia svo-jinia hčerkama, ki je napravila kratek, izlet v Združene države. Julijano je vedrila predsednikova žena. dočirn sta visoka državnika konferiraia za zaprtimi vrati. - iNjurn pogovor je bil izredno važen, kajti tikal se je ustanovitve skupnega obramftmega produkcijskega odbora, ki naj hi urejal industrijalne prilike v obeh državah., v obojestransko korist ter v korist Rusiij, Aa%liji in drugim zaveznikom. Kanada bo preskrbovala A-meriko s predmeti, ki jih A-merika nemoTe sama p reducirali, kar bo pa Kanadi manjkajo, ji bo dala pa Amerika na Taa^olUgo. 1 S t€im bo produkcija pospešena in sicer z najmanjšimi stroški! _ ■Kanada ima na primer precej1. sitnosti s produlkleijo zra-Tfoplovniih motorjev, ETer gre tozadevno delo v Ameriki kaj ilaitlo izpod rbk, ho v bodoče iKanada najbrž izdelovala le o- j^rodja za letala, dočim bo dobila motorje otl* svoje sosede. 'Odbor bo od časa do ča**a pošiljal predsedniku Rooseveltu in kanadskemu ministrskemu predsedniku Mackenzie Ki-wgu natančna poročila o svojem delovanju in priporočila za morebitno izbaljbanje produkcije. V skupnem ob raiment produkcijskem odboru je enake število Ameiikancev in Kanadčanov. Amk ikancem načel juje Al vin, R. TTartso. Kanadčanom pa W. A. MkcIntoMh. Posvetovanja se bo vršila po potrebi, najbrž enkrat na mesec. Iz St. Thomas v Ontario poročajo, da je Douglas Joy, po* veijnik Bicitne zrakoplovue službe dom&nijs&esga traneporta-e!>koga depart mnenja, da so najbrž divje £Osi povzročile •strašno zrakoplovno ne«reeo na sevemeni obrežju jezera Erie, ko je treščilo na zemljo letalo American Airlines ter je 20 ljudi izgubilo življenje. Joy. ki je čl am preiskovalne komisije, je opaizcl na propelerju krvne madeže ter nekaj, kar je sličilo gosjemu perju. Propeler bodo v laboratoriju ni i k ro^k op ičn o preiskali. . Joy sklepa, da je letalo za-vozilo v veliko jato divjih gos. Gto. E. Brown, uradnik zvezne vremenske opazovalnice v Clevelandtr pravi, da je usodnega jutra letala silno velika jata divjih gosi preko Erie jezera. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ako je le priročno Rudniška nesreča V Little Long Lac zlatoko-pu pri Geraldtonu sta se smrtno ponesrečila 39 letni Joe Ži-vie in 24 letni Bernard Wills. Živic zapušča družino. Roberto Ortiz je boljši Zdravstveno stanje argentinskega predsednika Roberta Ortiza, ki je zbolel lanskega junija, se je toliko izboljšalo, da se je danes mogel odpeljati na kratek izlet. — V uradu ga nadomestil je Ramon Castillo. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih Je nikm titateljn dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki gm peMJe-mo u£im n&ročnikom p* mjniiji ceni. — Naroilte ca te dane«! Velikost »M s' 14* lnčev 48 Tellkih strani; 82 barvanih aeialJevldoT tuJJlj drŽav in 8 semljevidor Zdr. d rta t in notar vodilnih drŽav ; 45 svetovnih alUc popolnoma o- ma/»ecih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši semljevld kaie celi mt in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO Mf RUSIJO ITAIJJANifKO OSVOJITEV AL- " BANI JE PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA- 8KB K NEMČIJI ROVA FINSKO-RU8KA MEJA Cena 35 centov Pogljite flvoto -r- anankak po- X .j, . o«. po 2 centa. P o s- e b n o s t : HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA ; KUPON, kI- ga dobite a atlasom to ko ga izpolnite In pcJOJete k" IttaJateUu aernljerida, Vin daje pravico,.da dobite dodatna semlje-vida m novlml majami vofaknjo-ae drŽav, kakor bodo pieoia-njtoe po sedanji vojni. ' GLA&^I^RODA N ■ W IOBK, N. T. V «. r /" f vtl t k "KANADČANI NISO , ZDRAV NAROtr' - ;.' r X- . . . iA u '.Znani časnikar Frank Uhani- ' beHain je napisal za Kanadsko' zdravstveno ligo nad vse ^mu čilen člamjk, v kateremu. ptKvd. da eo Kanadčaiii bolan narod, pa w zato presneto malo- brigajo. Svoje dnevne posle vriše nemoteno, kot da bi ne bilo ž njkui nič narobe. '"Toda/" pravi Oliaauberiain, " preuredite nekoliko iursJLfcdzije steviike. Nad en milijon ka-nac^kili otrok ni dovolj pre-liranjonitli. Četrt milijona Kanadčanov slabo sli£i. 75 tisoč otrok ima ^ilalbo srce 35 tisoč jih je dulševno zaostalih; 30 tisoč jih tipi vsled t-liberkiiloze; liH tisoč jih je deloma siepeh. nad ti-soe otrok je popolnoma -■rlepih, poldrugi tisoč popolnoma gluhih," i- * -■ £ ... Clankar se sklicuje na--izjavo col. J. L. BaLstona, kanadskega iniiiistra za narodno ob' rau^bo, da je bilo med 50 tiwor fanti, ki so hoteli stopiti prostovoljno v kanadsko armado, komaj 30 tEsoč tele«no zdravih in ■Jpo>obivrh. "To je žalostno, strašno žalostno," pravi člankar. "Prepričan sem bil. da bo kanadsko časopisje objavilo z debelimi črkami na prvi strani to pretresljivo Ralstonovo izjavo, pa jo je skoraj popolnoma prezrlo." V" Kanadi umre v-sako leto wled difteri.ie nad 300 otrok, d asi mogoče s cepi jenjem difterijo preprečiti.. Vsako leto potlleže v Kanadi tifusu nad 200 ost'b. Od leta 1916 do 1936 je bilo v deželi 47 epidemij tifusa ,da&i so načini pastevrizi-ranja mleka «plo«no znani ter bi ae bolezen ne nK>frla razsširiti Če -----— j-------i- ze oarla-sa.io z organiziranjem lokalnih odborov. 1 Tarjnilk obenem apelira, da naj visi lokalni odbori ali organizacije, ki imajo nabrani ali odločeni denar na rokah, da naj ga pošljejo blagajniku JPO. Br. Rogelj prosi, da naj ga tajnik in blaigajnik mestčsno obvetičata o poslovanju obeh uradov, da Lahko javnosti poroča o napredku pomožne akci je. Predsednik Cainkar priporoča, da naj se javnosti kolikor mogoče jasno pove. da se denarja ne bo prej poslalo ali izročilo nikomnr in nikamor, dokler odbor JPO, *lov. sekcija. kadar ne vidi sovražnika, ki ga shiti za vsakim, drevesom m sa vsakim dopisom,, najbolj nesrečen. Nič dotlgo ne bo trajalo, da odkrije novega sovražnika, ki ga bo enako mrzii kakor Goluchowski in Aiehrcnthal." Zofijina domneva se je potrdila že čez nekaj tednov. Novi sovražnik, ki ga je odkril Franc Ferdinand, je bid njegov stari nasprotnik, bivši ogrt4ki ministrski predkednik Štefan grof Tisza. goreč madžarski domoljub, ki je bil nedavno tega ustanovil "narodno delatvno stransko." Tisza je dal kot predsednik ogrske poslanrke zbornice pri glasovanju o novem obrambnem zakonu vse opcrz-ieijske poslance p© redarjih odstraniti iz parlamenta in samozavestno izjavil, da mora na Madžarskem vladati njegova volja; manjšine morajo držati jezik za zobmi. Tiszova volja je bila volja vladajočega veli-fcaSbva. ki je Franc Ferdinand že baa. oederiburš/kih časov smrtno sovražil. "To je najnevarnejši nasprotnik," je rekel Franc Ferdinand, "tega moram vreči ob tla." i Tusza je poznal ,-rdito pismo, ki ga je bil Franc Ferdinand pred devetimi leti pisal nekemu tedanji ogrski ntinistrski predsednik, »ednik poslanske zbornice voditi Avstriji naperjeno izpremenibo irtinistrskega predisednika fvoerberja, ki je ugovarja' temu načrtu, 4'uglednega tujca, či-gar d licit antiki m izjavam no gre prisojati pomena.** ■"To je pač vrhunec nesramnosti ;n podlosti," je bil pisal Franc Ferdinand. "'Bogn^e. dajle ni moči iti; za svojo osebo se v svoji pravični, na žalost le onemogli jezi tolažim samo s pregovorom: "Vfrč hodi toliko časa po vddo. da se racije." In ta madžarski velika« je zdaj ob »pomoči policije spravljal novo bramfl>no predlogo pod streho, izsiliti je hotel tudi sprejem odrskega volilnega zakona, ki je utrjev«! oblast velikaš-tva na Ogrskem, in nihče drug kolikor on ni bil izbran, da postane znova ministrski predsednilk, čeprav ga je Franc Ferdinand — v soglasju s opozicijskimi strankami na Ogrskem — imenoval velerzdajalca. ' Tisza je bil nevaren nasprotnik, odločen mož, ki je drzno izoreminjal svoje načrte v dejanja; celo sovražniki so občudovali njegov osebni pogum. Atentat, ki so ga pripraviili zanj, ga ni odstranil in je le še utrdil njegovo nepopustljdvost. IJiubil je dvoboje, ki so se marali vršiti ob najtežjih pogojih, m rajši odgovarjal nasprotnikom s sabljo kakor z enako ostro nabrul'enim orožjem besede. Imel je mogočne prijatelje, ki so ga imeli za najpomenflmejNo gQavo v monarhiji. Kolikokrat. je imel Franc Ferd^.and naslednja leta kakišno snidenje 7. Viljemom — vselej se je cesar navduševal za Tiszo. za to "sijajno glavo", za tega ".viteškega Ogra". Bilo je že kar od sile. Vse ugovore, ki jih je Franc Ferdinand navajal zoper Tiszo, je Viljemi odpravljal z besedami: "To so predsodfl;i., treba je le, da ga pravilno spoznaš." Franc Ferdinand je oporekal, da Ti«&a noče vladati samo na Ogrskem, ampak tudi v Avstriji, in ker ni odločmosti vla-dfjžeijnega Madžara niliče kos, se na Dunaju vse trese pred njim. Kadar se Tisza pokaže iwi Dunaju, leži vse na trebuhu. Tisza se na»protništva Franca Ferdinanda ni bal. Vedefl je, kaj mora storiti, da najobčntneje rani visorodnega sovražnika, je k cesarju in mu javil, da prestolonaslednikov© proti- on obveščen o isti "konferenci, toda se ni mogel udeležiti. Tajnilk poroča,, da je sprejel iz neke naselbine poročilo, da bo prirejena veselica v korist nesrečnim rojakom v domovini a društva so sklenila, da bodo skupiček pridržali sami, dokler se ne razčistijo razmere v doalkovini. Čita svoj odgovor, v katerem jim je odrekel po-slovnico, ako ne nameravajo poslati denarja v centralno blagajno. Zborovanje odobri njegovo poslovanje. Predsednik Cainkar vprašuje navzoče, kaj mislijo glede politične akcije. Pravi, da se bomo morali pripraviti tudi za (politično akcijo. Prav nič se ne ve, kako, se bodo v bližnji bodočnosti zaobrnile razmere, in tisti čas nas ne sme najti ne-j Jeremija se skuša rešiti Piše Pater BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M. ▼ STANOV I, JEN I* 1»»I RAZPRODAJA SLOVENSKIH Nadaljevanje Ali boste mogli iz tistih umar spoznati, da se je narod zga-nil? Jaz za svoje možgane in po svojih možganih razberem nekaj popolnoma drugega. To, da narod — po šestih mesecih — še vedno spi. Kvečjemu odpre tu pa tam t po eno oko, pa ga kar brž spet zatisne, ker je pač tako sttašno zaspano. Zaspano sem rekel. Torej oko, ne narod! Kaj naj si potem takem obetamo od politične akcije, ki se snuje in sedaj in je prav tako nujno potrebna? Če je narod v zadevi pomožne akcije komaj tu pa tam odprl eno oko, kako naj pričakujemo, da bo šel na politično akcijo z odpr-tinv in celo budnimi očmi? Zato je treba buditi, buditi, tresti, trestd — rukati, magari z vodo polivati! •"Politična akcija." Ali razu- pripravljene, ko se bodo spet določevale meje in usoda Slovenije. Zato vprašuje, ali naj se. ta odbor v bodoče posveti tudi političnim vprašanjem stare domovine, ali naj se zato ustanovi posebna politična organizacija? Sledi razprava. Zastopniki soglašajo s predsednikovim izvajanjem' in so mnenja, da bi se pod pokrovi-telVtvom .JPO- slov. sekcije, lahko vodilo tudi politično akcijo za stari kraj. Zato pa je potrebno, da se organizacije, ki tvorijo JPO, slov. sekcijo, !po-tom svojih glavnih odborov izrazijo ako odobravajo politično akcijo. . memo to besedo? Nekateri razumejo "politiko" tako, da se nekdo na desni ali levi nekaj usaja, nekdo z leve aH desne nra pa da malo popra. Nič ni hudega, če v drugačnih časih "politiko" tako razumemo. Zdaj pa e n^fcaj po-aumemo. Zdaj pa je nekaj politična akcija to. da ne rinemo ne na desno in ne nalevo. ampak s*topimo vsi v sredo in se pokažemo svetu kot narod. ttijudje pravijo: Jaz nisem za politiko. Prav, če nisi za tisto politiko, ki je "politika." Za politiko, ki je sedaj na mest«, pa mora biti vsaik, kdor je — Slovenec! S tem je bil dnevni red izčrpan, zato predsednik zaključil šego ob 5. uri popoldne. (Po seji je prišel v konferenčno sobo minister Snoj, ki je v dafljšem nagovoru razjasnil obstoječo situacijo in •stališče sedanjega jogoslov. odbora v 'Lonckwm. Obenem je temeljito orisal politično zgodovino v. preteklosti Jugoslavije ter na I podlagi teh dogodkov pričel tsnovati načrte za bodočnost. Podčrta val je potrebo politične akcije med antenskimi SI oven- Slovenci in Slovenke onkraj morja, ki žive sedaj v za^mžnje-ni Jugoslaviji, pod Italijo, Nemfcijo ali pod katero drugo vlado. Br. Rogelj poroča, da se je udeležil konference os redne era odbora JPO v Pittsbu-rghu. Br. Zalar poročia. da je bil tudi litičmo akcijo. V govib snerestij je obljubil, da bo na;?brže on sam pozval ali vprašal slovenske podporne organizacije za sodelovanja v politični akciji. ! Vine. Cainkar, predts. Jots. Zalar, tajnik. "Wim. Rus, zapisnikar. Pa ne pomieiikujte! Moje prve in druge "jereini-jade" je svet, ki jih je bral, sprejel skoraj brez psidržka. Nikjer ni bilp čuti, da bi kdo s'kušal kaj drugega najti v njih, razen to. kar sem sam hotel vanje položiti. Namignil sem že, da utegne hiti to pot drugače. Takrat sem bil sam in sem bil precej daleč. Zdaj sem — tajnik in sem primeroma blizu . . . Vendar tega ne pišem kot "tajnrk." Pišem kot navaden i prostak prašek ameriškega . /OP®"1 Slovenstva, smislu nje- ne" reči pisati, pa je že tako, da včasih ne more« naravnost do cilja, ne da bi zadel ob svojo osebioo.) Povabljen sem bil k sodelovanju. Ne od odbora, ki sem ga do takrat edinega poznal in edinega upošteval. Ce bi me bil tisti odbor povabil, bi se bil prav tako odzval, o tem prav nič ne dvomim. Kdo bi ne bil pripiavljen dandanes po svojih močeh pripomoči do 6kuipniih uspehov? Nisem sprejel povabila — brez dobrega premisleka. Dvakrat »<_m prišel v Cleveland-, pogledat in študirat, preden sem rekel: "Ja" in — ostal. Ko sem prav dobro uvidel, da ima novi odbor pravo razlogo za vstop v življenje in tudi poštene namene za svoje nameravano delo, sem sprejel ponu-deno tajništvo in sem začel sodelovati. Sodelovanje je bilo od kraja zlasti v tem, da smo po raznih debatah precizirali svoje stališče in si skušali ugladiti pot Ko je bilo stališče precizirano, jasno in določno izra-eno — po raznih debatah, razumete — ni bilo med nami ne duha ne sluha po kakem separatizmu, o delovanju "na svojo roko" ali kaj takega. Prav od srca nam je p rihajala misel. da smo obstoječemu odboru le v pomoč, kaj šele da bi mu bili ovira. Vse, kar je v nasprotju s to našo mislijo, prišlo v javnost ožjo in širšo, se je zgodilo po nesreči in po pomoti — brez sodelovanja tistih, ki nosijo za vso to akcijo resnično odgovornost. In verjemite mi: tisti ki nosijo odgovornost, jo t»udi priznajo in se je zavedajo. Jaz se smatram samo za njihovega KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teraovae (Iran Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.) Anderaonove pripovedke za slovensko mladino Bele no« mali Junak. (Dootojevaklj) Boijl mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek). Gospod Fridolin Žolna in njegova druiina (Fr. MIHinski) Kazan, voljtji pes (J. O. Curwood) Kaj so jo Makara sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih mitih (Frane Frisek) Peter Pavel clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Stika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne dude v vieah (Prosper Mirime) Zapiski Iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitoija (Ivan Mellk) Po 75c zvezek Belfegor (Artnr Bernede) Onstran pragozda (dames Oliver Car-wood) Po strani klobnk (Damir Feigei) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair G lack) Rdefe Megla (O. K. Frleh) Po $1 zvezek Ugrabljeni milijoni (E. G. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (Waldemar Bonsels) Pingvinsld otok (Anatole France) Pisano zgodbo (Janko Kad Po $1.25 zvezek Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. DostojevskiJ) Tigrov! zobje (Mavrico Lablanc) Krištof Dimac (Jack London) .\listerija (Gustave le Bonge) Po $2 zvezek Prefteren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Vlinjeva repntiea (VL Levstik) Povabljen senu bil k sodelovanju pri pomožni akciji. Re«, povabljen sem bil. Prav nič nisem pričakoval, še manj sem se vsiljeval. Danes ali jutri prav lahko odidem nazaj, odkoder sem prišel. In še jako, jako rad bi 'šel nazaj in to čim prej. (Ni fletno takole "oseb- madžarsko nastopanje že mnogo let ovira zaželjeno prijatelj-s-ko ui-editev navzkrižij med Aivfetriijo m Ogrsko. P,ref?tolona-siedrnk si prisvaja pravice, ki si jiih sme lastiti samo cesar, i ud vojska tolpi zaradi prestolonaslednikoviih mjuh in zahtev. Odslovitev vojnega ministra Scihonaicha, ki jo je dosegel Ferdinand, je bila v očeh vojske slabo znamenje. Prestolonaslednikov zli duh pa je podpolkomik Broeeh, vodja vo-.ia»ke pisarne v Belvederu. Ta vojaška pisarna je javna ne-varnost Častihlepni vodja vojaške pisarne neroehoma snuje gorje. Dokler je Brosdh v Avstriji mogočnejši od vojnega ministra, se mora razbiti vsaka konstruktivna mirovna poti-t tka. Blagor monarhije terja, da nekdo prisili .prestolonaslednika k razhodu e Brosohem. . . .. ^Nadaljevanje prihodnjič.) _ * Poučni spisi ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavD dr. F. J. Kera. Venn«- Cena $2.00 BOOOČI DRŽAVLJANI saj aar«e» knjttlco — "How to become a »ttlun of toe United States". V tel knjigi so vso pojasnil* tn aako-ni za naseljence Cena 35 centov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, splml franjo Dular. 278 strani. Ona trda vea Gena $1.50 Zelo koristna knjiga aa'vsakega ti nor* J ca; opis rasnlb bolezni In sdravtjenje: sliko. GOVEDOREJA. 8 slikat-* Spisal R. tacvuL 148 atraai. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani $1.- Cena 50a OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea.. Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno ln strojno klJnSavnlCaratvo r«, lej«. sol I varstva Con« $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal H. II AJAR. Tri Jo deli: 162. 141, 188 strani. Gena mehko vas Poljuden in n%tan€en opis odkrttla novega sveta. Spis sa ata kakor sanlmiva povest tor Ja sestavljen po naJboUSb virih. Cena 6O0- MLBRAR8TV0. Spisal Anton Peve. s stikam! 1418 strani. Knjiga as mlekarje In ljubitelje mlekarstva gdok. CJMN1 ČEBELAR. Spisal Frank Utkmayer. 163 strani. ZDRAVILNA ŽDjfiCA «2 straaL -60c Naročite pri: Slovenic Publishing 216 W. 18th Street $1.- 25c Company New York, N.Y. nafc>tavljenca. Seveda{ moram stopati pred javnost. To je ravno kos moje službe, zakaj oni sami so vsak na svoj način zaposleni drugod in ne morejo sproti paziti na vse pojave, ki so s to rečjo v zvezi Ravno z^ to so hotelu da si vzamem čas za te reči. In to sem res mogel storiti in tako imam, kot je bilo v nekem listu pred tedni zapisano 'slučajno dcfcti časa. . V kakšnem smislu si domišljamo, da smo JPO. slov. sekciji v pomoo?? Bolje rečeno: V kalašnenl snALsln mislimo, da «mo v pomoč narodu? Prvič, mi lahko gremo z akcijo na polje, kamor zgolj lai-ški odbor ne more. t Drugič imamo nni pot- da se nabrana pomoč takoj odpofc&je in e tem izbijemo izgovore tistim. ki pravijo: če j? treba čakati s pošiljanjem do konca vojake, moj denar ravno tako lahko čaka v mojem žepu, kakor v blagajni JPO. Taki izgovori so med ljudmi in tajiti jih se pravi igrati nojevo igro. Tretjič se bodo vedno našli ljudje, ki se izgovarjajo radi nekaterih ljudi. Ta mi ni všeč in oni mi ni všeč. Ce bi tega ne bilo zraven in če bi enega ne bilo. (Nalašč se iaiogibljam neke besede, ki je napravila že nekaj nepotrebne z^ga-ge med nami.) Pojdi in dopo veduj! Boš videl, koliko boš dopovedal. Rajši reci. Dobro, pri ornih pa ni ne eg-a ne onega, pa tja daj! Prej boš ustavil ploho besed na ta način, ko s sto drugimi besedami. Ko gre nam vsem končno za popolnoma isti cilj, in 6e se takole razumemo, zakaj bi ne mogli iti prijateljsko na delo T Ali ni iboflje. da se poprej pogovorimo in da — magari — vsak nekaj odnehamo, namesto da bi se bali lasanja, pri tem pa pustili široko polje — neobdelano. Kdor ima pomisleke zoper posebno akcijo slovenskih zaupni j, dobro, naj gre z ono prvo in tja da. Kdor misli, da je •bolje čakati s pošiljanjem, tudi praiv. Saj živa duša ne dvomi, da bo po vojski presneto prav prišlo, če bo res prišlo. Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. IJ. Y. Prišlo pa ne bo, če ne bo kje vzeti. In kje se bo vzelo, če ne boste bolj pridno dajali ? Jaz sem vedno rekel in bom: Dajajte v blagajno JPO, slov. sekcije! Tako bom rekel, dokler me kdo črno na belem ne prt priča, da tako govorjenje ni na mestu. Ali je tak greh, če kdo tudi nam tako reče! Ivan Cankar — dobrotnik. V prostornem vrtu je zbrane mnogo gospode. Tako blago-rodni gospod Poprtnjak, predsednik 'dobrodelnega društva'. Gospod Poprtnjak je rdeč kot paprika a okrogel kot vinski sod. Ravno taki ko vsi dnirgi gospodje, kakor na pr. gosipod Skilec, tajnik "dobrodelnega društva." V ozadju vrta je oder za govornike a pod drevjem so posta/vljene mize, okrog katerih sede društveniki, a o-krog nobene več kakor štirje. Kvečjemu bi se spravil še kak potegnjen pisar med te ogromne. svetle kopice. Ob plotu preže berači, stare ženice in raztrgani otroci. Gospod Škileč vstane počasi, 'briše si pot s čela, vzdihne dvakrat, trikrat, ter leze z veličastnimi koraki na oder. Vsi gospodje se obrnejo na ono stran, kjer «e odkašljuje gospod Škileč. , "Gospoda moja, obrali srno se danes, da proslavimo dostojno — kaj, bratje moji? — petletni obstoj našega društva. Neizmerno sladek čut me obide pri teh besedah, kakor bi pil na p rimer pravo, najboljše pil«zeuske pivo ali šuStečega šanfpa nje a. Kolikega pomena je naše društvo za vse mesto, za vso domovino, za ves svet! Ali se ne krči srce človeku, ko vidi toliko ubogega, lačnega, pol nagega ljud&tva!" (Nadaljevanje prihodnjič.) *