Napovedi vremenoslovcev, da nas bo letos kmalu obiskala zima, so se uresničile. V petek, soboto in nedeljo so začele snežinke poplesavati v višje ležečih krajih, že v nedeljo in zlasti včeraj pa Je snežilo tudi v nižinah. Na gorskih mejnih prehodih je bila že obvezna zimska oprema vozil, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 88 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »» Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 18. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za-gorenjsko Ni denarja za potrošniške centre Krani Kranj - Vse pogostejše so na zborih občanov, sestankih delegacij organizacij v različnih krajih v kranjski občini želje in pripombe za boljšo preskrbo z vsakdanjim potrošniškim bi agom. Drugače povedano, občani si želijo potrošniške centre. Pred leti so v kranjski občini vsa večja nbva in starejša naselja opremili s takšnimi trgovinami. V zadnjem času, ko je stanovanjska gradnja potekala po dokaj širokem Programu, pa je gradnja trgovske mreže začela nazadovati. Pretežni del trgovin v kranjski občini ima podjetje Živila, ki je tudi eno največjih tovrstnih podjetij na Gorenjskem. V podjetju ugotavljajo, da so se možnosti za gradnjo novih trgovin in potrošniških centrov zelo zmanjšale. Nimajo denarja, niti možnosti, da bi dobili posojila. To se Je zgodilo zaradi zamrznjenih marž v zadnjih letih in zato zaradi nenehna upadanja ostanka dohodka, ki 01 ga lahko namenili za tovrstno gradnjo. Lani je podjetju Živila po zaključim računu ostalo 7 milijonov di-narjev, od tega pa za osnovna in Kreditiranje zasebne obrti Kranj - Na sestanku obrtnikov, *!. ga je v sredo, 12. novembra, organiziralo združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine, so med dru-g/m razpravljali tudi o kreditiranju zasehne obrti. Ugotovili so, da so po-rebe po kreditih za osnovna in "nratna sredstva v zasebni obrti občini precejšnje. Zato so sklenili, K Se bodo o tem pogovorili z Ljub-'Jansko banko. ; —m sicer predvsem °Cnl ,SVh' kak<> bi zasebni četek n'. ° dohili kredite. Za za-Senti i h i° sklt'nili, naj vsi intere-nju Dr' e,aJ° predložijo združe- razvjdn a.m°' V/ ka,(>r'b bodo potem v obe-e. skupne potrebe po kreditih ozirom ' Podlagi zbranih vlog Pogovar' pr()gramov s<' bodo začeli inon,wYJa.V 0 začetni kreditni vsoti Pogojih. a. Z. >MtVEŽE MESO ZA MR2°VALNO SKRINJO dob • te po ugodnih cenah vsak ^c*ek m soboto dopoldan KLAVNICI RADOVLJICA o o © O obratna sredstva le 2 milijona. To je približno za 10 odstotkov manj kot leto poprej. Letos pa kaže, da bo obračun še slabši in ne bo dovolj denarja niti za obratna sredstva, s katerimi morajo pokriti zaloge. In kako bo prihodnje leto? Marže so se zdaj sicer sprostile, vendar podjetje prihodnje leto čaka odplačevanje posojila za zgrajena skladišča v Naklem, za katera vsi vemo, da so bila nujno potrebna. Zato so obeti za gradnjo novih trgovin v prihodnjem letu slabi. V podjetju se zavedajo, da so po- trebe po bolje urejeni trgovski mreži tako v kranjski občini kot na Gorenjskem močno narasle. Imajo tudi že določene prostore za gradnjo novih trgovin v Stražišču, na Ko-krici in na Planini. Prav tako bi bilo treba preurediti nekatere stare prodajalne. Vendar, kot rečeno, ne vidijo rešitve. Menijo, da bi bilo treba trgovini omogočiti večji dohodek. Za nova stanovanjska naselja pa predlagajo, naj bi trgovske lokale začeli urejati v pritličjih stanovanjskih blokov. Takšna gradnja trgovin bi bila namreč precej cenejša. A. Z. Bo Bohinj še bolj zaostal To vprašanje je v zadnjem času večkrat slišati v Bohinju, ko razpravljajo o osnutku srednjeročnega programa razvoja radovljiške občine. Program namreč predvideva le adaptacijo sedanjega hotela Zlatorog in gradnjo samopostrežne restavracije na Voglu. Če bi bile to edine investicije v celotnem Bohinju, bi bile res precej skromne. Vendar pa se velja spomniti tudi na izgradnjo smučarskega centra Kobla, ki bo v prihodnjih petih letih najbrž dobil bogatejšo podobo od sedanje. In če vemo, da je bil na zadnji seji občinske skupščine Radovljica imenovan iniciativni odbor za izgradnjo Triglavskih žičnic in da je bilo sprejeto stališče, da je treba ta program vnesti v srednjeročni program, potem bo najbrž nekaj od tega imel tudi Bohinj. Razen tega morda lahko nekatere novosti pričakujemo na področju nadaljnjega razvoja bohinjske infrastrukture. Širše gledano torej ni vzrokov za pretirano bojazen, da bo Bohinj leta 1980 še bolj zaostal na turističnem področju kot je trenutno stanje. Po drugi strani pa je res, da so med prebivalci glede na dosedanje izkušnje takšni pomisleki precej upravičeni. Spomnimo se recimo hotela Lev, ki je precej vložil v Bohinj in nazadnje ostal na pol poti. Prav tako je res, da kljub načrtom, programom in obljubam iz preteklosti danes Bohinj nima takšnih hotelov kot bi jih moral že imeti. In da velja o prihodnjem srednjeročnem razvoju Bohinja temeljiteje razmisliti, nakazujejo tudi podatki o letošnji turistični sezoni. Le-ti kažejo, da je bohinjske hotele in zasebne turistične sobe v devetih mesecih obiskalo 76.735 gostov, od teh 57.648 domačih in 19.087 tujih. To pomeni, da je bilo gostov sicer za 6 odstotkov manj kot lani ta čas, vendar pa je bilo število prenočitev za 3 odstotke večje. Hoteli so bili bolje zasedeni kot lani in tudi zasebne turistične sobe. Sicer pa se povečan turistični promet kaže v Bohinju vsa leta nazaj. Zato ne bi bilo napak, da bi prav to vprašanje v prihodnjem srednjeročnem programu skrbneje preučili. a. ž. Načrtna stanovanjska gradnja Radovljica — Letos bodo v občini zgradili okrog 130 stanovanj, po srednjeročnem programu pa naj bi jih v prihodnjih petih letih zgradili blizu 700. Gradnja stanovanj je predvidena v Bohinju, na Bledu, v Kropi, Radovljici in v Zapužah. Za uresničitev tega programa pa bo treba še marsikaj urediti, ugotavljajo v občini. Ne gre le za finančna sredstva, ampak tudi za vprašanja kot so ustrezni samoupravni akti delovnih organizacij, zazidalni načrti in podobno. V zadnjem času ugotavljajo, da v podjetjih nimajo izdelanih načrtov oziroma programov o stanovanjski problematiki. Zato sredstva za gradnjo delijo precej stihijsko. Predvsem ni predvideno, kako bodo delili denar za družbeno in individualno gradnjo. Posledice takšne nenačrt-nosti se zato kažejo v tem, da v občini marsikje dokaj hitro rastejo individualne kile, tisti, ki jih sami ne morejo graditi, pa se nekako zanašajo na družbena stanovanja. Razen tega pa slednji niso ravno najbolj zainteresirani za varčevanje za nakup stanovanj in najemajo vse manj bančnih posojil za nakup stanovanj. Rezultat takšnega stanja je, da sedaj individualni graditelji stanovanj sodelujejo pri gradnji z 80 odstotki lastnih sredstev, tisti, ki kupijo družbeno stanovanje, pa z 20 odstotki. Vprašanje seveda ni tako enostavno kot je videti na prvi pogled. Gre namreč za to, da tisti, ki čakajo na družbeno stanovanje, največkrat materialno ne zmorejo večje soudeležbe. Res pa je, da bi tudi na tem področju z večjo načrtnostjo lahko marsikaj hitreje in učinkoviteje rešili. Takšno nalogo si je med drugim že zadalo stanovanjsko podjetje, ki namerava že v prihodnjem letu skrbeti tudi za vzdrževanje stanovanj. Zdaj namreč v občini ni organizacije, ki bi bila pripravljena organizirati obrtno-servisno dejavnost. a. ž. V PODKORENU GRADIJO - Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic je 10. novembra začelo graditi nova cestna odseka od Kranjske gore do Rateč in odsek od Podkorena proti Korenskemu sedlu. Odseka bosta naselje Podkoren obšla in omogočila boljši dostop do mejnih prehodov v Ratečah in na Korenskem sedlu. Sedanja cesta skozi Podkoren je zaradi gostega prometa resnično ozko grlo, ki povzroča številne zastoje in je nevarnost tako za voznike kot za domačine, (jk) — Foto: F. Perdan 16. stran: ► Ksenija je sedaj na toplem Prodaja s popustom BELA TEHNIKA GORENJA I. in II. kvaliteta 5 % KRANJ STANOVANJSKO IN KUHINJSKO POHIŠTVO od 10. novembra do 10. decembra 3-5% v poslovnih enotah: salon kuhinjske opreme Dekor, Kranj salon pohištva veleblagovnice Globus prodajalna Slon Žiri Miličnik pravočasno odskočil V nedeljo, 16. novembra, nekaj minut po polnoči sta miličnika PM Jesenice kontrolirala promet na Cesti maršala Tita na Jesenicah. Ko je miličnik Branko Mahkovič ustavljal voznika bele škode Stanislava Kra-šovca (roj. 1945) z Jesenic, le-ta ni hotel ustaviti, čeprav je pravočasno videl miličnika, saj je bila cesta ravna in osvetljena, pa tudi znak za ustavljanje je miličnik dal pravočasno. Namesto da bi ustavil, je voznik Krašovec pritisnil na plin, tako da je miličnik Mahkovič moral odskočiti na pločnik, da ga avtomobil ne bi povzoil. Krašovec je nato s polnim plinom odpeljal mimo, zavo-zil na levo stran in po levi odpeljal v smeri Plavža. Miličnika sta odpeljala za njim in ga kasneje izsledila. Preizkusili so ga z alkoskopom, ki je pozelenel čez polovico. Ovadili ga bodo javnemu tožilstvu. yg XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 1 7. DO 26. DECEMBRA 1 975 ^53 Naročnik: I L Dolanc V Ljubljani V petek se je v Ljubljani sestal širši politični aktiv SR Slovenije, ki se ga je udeležil tudi sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Govoril je o najpomembnejših stališčih v naši zunanji politiki in o notranji politiki. Poudaril je, da je treba odločno nadaljevati idejnopolitično bitko proti vsem pojavom, tendencam in nasprotnikom socialističnega samoupravnega razvoja. Teden komunista v Žalcu V soboto so v žalski občini z delovnim zborom Komunist in gospodarska stabilizacija zaključili teden Komunista. Zbora se je udeležilo 270 članov ZK, ki so govorili o stabilizacijskih ukrepih v občini. Premalo denarja Na razpravi, ki je bila posvečena urejevanju republiških cest, je direktor republiške cestne skupnosti ing. Lojze Blenkuš povedal, da bi s sedanjim načinom financiranja urejanja republiških cest lahko zbrali komaj nekaj več kot polovico potrebnega denarja. To je približno 6,6 milijarde dinarjev. Zato naj bi razpisali ljudsko posojilo, s katerim bi poskušali zbrati 900 milijonov dinarjev. Sindikalna lista pozabila na brigadirje Sindikati, ki so v družbenem dogovoru o mladinskih delovnih akcijah obljubili, da bodo uredili položaj mladih delavcev, ki sodeljujejo v mladinskih delovnih akcijah, s sindikalno listo, tega niso naredili. To so ugotovili na sobotni seji republiške konference ZSMS. Izum, vreden milijone Inženirja Zlatko Unger in Rešad Cilimkovič ter ekonomist Novak Zarić iz tuzlan-skega kombinata Soda — sol bodo s svojim izumom prihranili kolektivu več kot 25 milijonov dinarjev in mesto rešili zastrupljanja z odpadki. Odkrili so namreč način odstranjevanja alkalnih snovi pri pridobivanju soli, kar ni uspelo nobenemu izmed inštitutov tovarn, katerih stroje uporabljajo v kombinatu Soda — sol. Z izumom — naložbe vanj bodo zahtevale le 1 odstotek pričakovanega letnega učinka — bodo sklenili tudi proizvodni krog. Škodljive snovi bodo predelovali in s tem prihranili letno 12 tisoč ton soli, 2 tisoč ton sulfatov in precej alka-lijev. Klubi samoupravljavcev tudi v tovarnah Klubi samoupravljavcev morajo biti odprti vsem delovnim ljudem. V nasprotnem primeru se bodo klubi izneverili namenu. Zato naj bi jih ne ustanavljali le v občinah, temveč naj bi zaživeli tudi v delovnih organizacijah. To so poudarili na predsedstvu konference mladih delavcev pri RK ZSMS. Nov uspeh ljubljanskih kirurgov Zdravstvena ekipa za srčno kirurgijo je v ljubljanskem kliničnem centru pod vodstvom prof. dr. Mira Košaka dosegla nov velik uspeh. Prvič so izvedli kombinirano dvojno operacijo ob istočasnem posegu. Bolniku, staremu 56 let, ki mu je srčni infarkt povzročil na srcu veliko oteklino, so s hkratnim operativnim posegom le-to odstranili, obenem pa izvedli še dvojni prenos koronarnih žil. Te so bile tako stisnjene, da so jih morali odstraniti in zamenjati z delom ven, da so dosegli zadosten dotok krvi s srčno mišico. Kranj MLADI ZADRUŽNIKI V POLJ C AH - Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je tudi letos organizirala med 13. in 16. novembrom politično šolo za mlade iz kmetijstva. Politično šolo obiskujejo člani osnovnih mladinskih organizacij iz kmetijstva ter aktivov mladih zadružnikov. Seminaristi so prišli v soboto tudi na delovišče Kmetijskoživilskega kombinata Kranj — TOZD Kooperacija iz Radovljice v Poljčah. Vodja delovišča Jože Avsenik in direktor temeljne organizacije Kooperacija inž. Anton Čeme sta jih seznanila z značilnostmi, usmerjenostjo ter proizvodnjo poljskega obrata, nato pa so odšli na Dobravo na ogled Šolarjeve preusmerjene kmetije, (jk) — Foto: F. Perdan Praznovanje v Lešah tudi opozorilo Krajani so ogorčeni, ker se za cesto od Bistrice pri Tržiču do Begunj nihče ne zmeni in ker ostajajo pristojni gluhi za prošnje in proteste ljudi ob »cesti banditov«, kot so dejali Nemci — Razočaranje ob krajevnem prazniku ljudem, ki bi jim lahko pomagali ali vsaj svetovali. Le predstavnik sosednje krajevne skupnosti Brezje Milan Valjavec se je od povabljenih gostov udeležil slavnostne seje. Lešani so bili razočarani, ker ni bilo predstavnikov občinske skupščine Tržič ih družbenopolitičnih organizacij! Pred dvema osrednjima problemoma stojimo, so dejali v soboto na proslavi, ki jo je popestril nastop domačega pevskega zbora in pionirjev podružnične šole. To je cesta do nižje-ležeče vasi, ki jo že leta in leta skušajo popraviti, pa se želja ne uresniči. Mogoče se bo premaknilo letos. Drugi problem pa je cesta od Bistrice pri Tržiču do Begunj, cesta skozi vasi, kjer ni bilo ne belih ne domobrancev in kjer so ljudje brez besed prehranjevali čete in bataljone ter pomagali terencem ter kurirjem in so jo Nemci zato imenovali »Banditenstrasse«. Več kot 30 protestnih pisem so poslali pred kratkim na različne naslove, prosili in utemeljevali in oblikovali poseben odbor, v katerem so krajani in predstavniki tržiške in radovljiške občine. Pa se nič ni premaknilo. »Menimo, da smo oškodovani, da nam družba, za katero smo toliko žrtvovali, ni dala vsega. Nočemo postati vest Slovenije. Le 8 kilometrov urejene ceste terjamo, pa nič drugega. Ostalo smo voljni narediti sami...,« so dejali v soboto. V tem smislu bo tudi izzvenelo »praznično pismo Lešanov«, naslovljeno na najodgovornejše naslove v republiki in v tržiški ter radovljiški občini! J. Košnjek Razširjen izvršni svet Dopolnili ga bodo trije nepoklicni člani, odgovorni za samoupravo, gospodarstvo in krajevne skupnosti Leše nad Tržičem — Pretekle dni so prebivalci krajevne skupnosti Leše, ki združuje vasice pod cesto Bistrica pri Tržiču-Begunje, praznovali svoj prvi krajevni prazrrik! Obenem so proslavili 30. obletnico osvoboditve, ki je prinesla krajanom veliko novega. S pomočjo družbene skupnosti predvsem pa s prostovoljnim delom in s prispevki so uredili družbene prostore in gasilski dom, električno napeljavo, zboljšali povezavo Leš z drugim vasmi in zaselki v skupnosti, uredili spominska obeležja v okolici itd. Na sobotni osrednji slovesnosti so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja. Prejeli so jih Franc Bohinc iz Palovič, Miha Stare iz Leš, Franc Justin iz Palovič in Janko Kersnik iz Leš. Zal tare kraj še veliko težkih problemov, so dejali na sobotni slavnostni seji sveta krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih orga-zacij predsednik krajevne skupnosti Josip Rubeli in predsednik ter sekretar krajevne organizacije SZDL Alojz Meglic in Marjan Bohinc. Predvsem kaže utrditi enotnost vaščanov pri skupnih akcijah in pospešiti dejavnosti, ki prinašajo domačinom največ dohodka. Veliko ljudi je že odšlo iz vasi v dolino po lažji in boljši kruh. Ta tok se mora ustaviti, sicer bo še več praznih hiš, še več osamljenih in ostarelih ljudi, Še več mladih z željo oditi iz vasi, kjer ni prihodnosti. Se posebej pa so Lešani v soboto zvečer obžalovali, da so o svojih problemih spet govorili samemu sebi, ne pa Tržič — Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in organi drugih družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine so že nekajkrat ugotovili sorazmerno kadrovsko šibkost izvršnega sveta tržiške občinske skupščine v primerjavi z vsakodnevnimi nalogami tega organa. 184. člen statuta občine Tržič določa, da ima izvršni svet razen predsednika lahko še sedem članov, torej skupaj osem. Delegatska skupščina je ob ustanovitvi izvolila predsednika in podpredsednika izvršnega sveta ter pet članov, ki so bili obenem tudi imenovani za predstojnike skupščinskih temeljnih upravnih organov in naloge opravljajo poklicno. Kasneje je skupščina izvršni svet izpopolnila še z enim članom in s tem izkoristila statutarne možnosti. Zaradi kadrovske šibkosti izvršnega sveta in nekaterih s strani izvršnega sveta nepokritih področij družbenega življenja občine je tržiška občinska skupščina na zadnjem zasedanju spremenila 184. člen statuta občine ter s tem omogočila, da izvršni svet lahko sestavljata predsednik in podpredsednik ter devet članov. Trije novi člani izvršnega sveta bodo naloge opravljali nepoklicno. Prvi bo odgovarjal za samoupravno organiziranje združenega dela, drugi bo sodeloval na gospodarskem področju, tretji pa bo odgovoren predvsem za krajevno samoupravo. Obenem se je tudi že začel kandidacijski postopek za nove člane. -jk V Cerkljah bo v tednu pred dnevom republike več kulturnih prireditev. 21. novembra bo podelitev odlikovanj, temu pa bo posvečena svečana akademija, katere program bo pripravilo Kulturno umetniško društvo. Ob tej priložnosti bo v osnovni šoli tudi otvoritev razstave likovnih del društva likovnikov iz Brežic. Razstava bo odprta do 28. novembra. 25. novembra bodo obiskali osnovno šolo predstavniki glasbene šole Davorina Jenka iz Beograda. Šoli imata namreč že nekaj let delovne in prijateljske stike, ki se bodo manifestirali s skupnim nastopom 25. novembra, to je na dan smrti Davorina Jenka. S skupnim nastopom bodo v Cerkljah proslavili tudi dan republike. Pri občinski konferenci socialistične zveze je za ta teden sklicanih več sestankov koordinacijskih odborov za različne dejavnosti. Tako seje že včeraj, na drugi seji sestal koordinacijski odbor za prehod na celodnevno šolo. Člani odbora so obravnavali dopolnitev akcijskega programa in naloge v šolskem letu 1975/76. — Za danes zjutraj je bila sklicana tretja seja koordinacijskega odbora za proslave. Na dnevnem redu je pregled sklepov v zvezi s proslavljanjem dneva republike, praznovanje 22. decembra in novoletne jelke, praznovanje praznikov v prihodnjem letu in pregled stroškov koordinacijskega odbora za letošnje proslave. — Jutri popoldne pa se bo na drugi seji sestal koordinacijski odbor za društva in družbene organizacije in obravnaval pravilnike društev in družbenih organizacij. V četrtek popoldne se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Razpravljali bodo o družbenem dogovoru o načinu uporabe u* upravljanja sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in o statutu izobraževalne skupnosti. Na dnevnem redu je tudi osnutek odloka o javnem redu in miru v občini in sprememba odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča na posameznih območjih občine. A. Z. Radovljica Pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica se je včeraj popoldne sestal na tretji seji koordinacijski odbor za uresničevanje projekta celodnevne šole. Obravnaval je stališča in predloge izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze o realizaciji stališč in sklepov problemske konference za uvajanje celodnevne šole. Razpravljali so tudi o osnutku programa prehoda na celodnevno šolo v občini. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji razpravljal tudi o nekaterih finančnih vprašanjih oziroma prošnjah posameznih organizacij. Tako je obravnaval prošnjo smučarskega kluba Radovljica za finančno pomoč za kritje stroškov, ki nastajajo ob pripravi članov družavne reprezentance. Klubu namreč manjka za priprave okrog 50.000 dinarjev. Izvršni svet je ugotovil, da za te namene v proračunu ni sredstev. V nadaljevanju pa je sklenil, da se naroči deset izvodov zbornika Prazniki slovenskih občin, en izvod monografije 30 let socialistične Jugoslavije in šest izvodov knjige oziroma mnnnorrnfiio r»o».f;™~«+«... — r>~i---•„ A. Z. oziroma monografije o partizanstvu na Pohorju Tržič vnril^ aI k Jem jejl kor™teja občinske konference ZKS v Tržiču so se dogo-J°Xfa> zasedanje občinske konference danes, 18. novembra, ob 17. uri It občinske skupščine. Na konferenci bodo razpravljali in skle- ohHnLPS^iVrW^.B?rf° nekate"h osnovnih organizacij ZK v tržiški b"e dani^nh^"™ Yoldn^k™fer^ osnovnih organizacij ZK (začele naj dbS^SS^SSS^ i° 20decembra) in razpravljali o poslovniku med: občinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Na konferenco so vabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov tržiške občine. H^i!?aČetrtkOVi/eji- Predsedstva tržiške občinske konference SZDL so za 35? i ZaS^nju rePubliške konference SZDL, ki bo 27. novembra, nr^n^tneS- PlŠkVrj^ RaZen Janeza PiškurJa «* bo seje udeležil tudi SS^f£j£&S?t ko"ference SZDL Marjan Jaklič in tržiški člani starega Ifllv republiške konference. Predsedstvo je ocenjevalo tudi uresničevanje ker in snf f ^ V^™1 Pouda"l° Je, da ima o nad njo dober pregled, Sikl!r Jrer-ljahL^V ocenjevali ukrepe ter njihovo uresničevanje. "t1 s,° občin«kl stabilizacijski program, pri čemer so še posebej po-3mhW , R.»^rSnega sveta občinske skupščine, občinskega sveta Zveze £9atov' občinske konference Zveze komunistov in koordinacijskega nri nSinVP^emiJanje Uor|^ričeXanJa košnje družbenoekonomske resolucije P"obČn ' k?n'erenc, SZDL. Člani predsedstva so menili, da zgolj ugotav-'Ja, uPO:°lai,ni doyoJj in ne Pomeni napredka, temveč je pomembnejše iskanje novih stabilizacijskih potov in ocenjevanje uresničevanja ukrepov. Priporočili so aa za stabilizacijo ni odgovorno le gospodarstvo, temveč tudi dejavnosti, nilLf rf, družlb,ena sodstva. S cilji stabilizacije kaže boljše seznaniti cieiovne ljudi, ki lahko veliko prispevajo in so pogosto preskopo obveščeni. emona ljubljana TOZD Maloprodaja Ljubljana razglaša prosto delovno mesto: vodje trgovine (za prodajalno Moda Bled) Pogoj: VKV trgovski delavec z nekaj let delovnih izkušenj i" poskusno delo 2 meseca. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Emona Ljubljana, kadrovska služba, Ljubljana, Kidričeva 13. Rok za sprejem ponudb je 15 dni po objavi. ČGP Delo - TOZD Časopisi, podružnica Kranj, Koroška 16 sprejme takoj prodajalko - prodajalca in za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelK galanterije v kiosku v Tržiču. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za nedoločen Čas. r0da-Pogoj: prodajalec (s končano šolo za prodajalce), ali priu^en jalec z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. nrimern° Zaposlimo tudi upokojene prodajalce ali upokojence 8 " prakso. Raznašalce LoJca- za Delo v jutranjih urah za območja: Skofj8 r*f0lb* center, Škofja Loka-Podlubnik, Radovljica in Delo je pogodbeno in primerno za dijake, študente, gospodinje upokojence. Nastop dela je možen takoj. j Kandidati dobijo informacije v podružnici CGP Delo Kra j> Koroška 16, tel. 21-280. . do Prijave na objavo sprejema podružnica Delo Kranj, Koroška lo 19. novembra 1975. in Ji Ocena družbenoekonomske politike . W . Drekratka K,o . . ,. . in nnv na prenekaterih področjih gospodar- premiki na bolje, čeprav imajo neka- V^tJ J t? UVlt^J C* _|^* *~ . rttnJ poneaeijeK. , 0 «r la^niom <*asn na nodlaei ši- tpra nodietia precei težav z zaio- «r .....______ j„i„ *o tn . Kranj ponedeljek , 10. nov Je bila v Kranju razširjena seja ko toiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je poleg članov udeležili tudi člani koordinacijskega °dbora za spremljanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. °azen tega pa se je seje udeležila tudi delegacija CK ZKJ in CK ZKS Pod vodstvom sekretarja v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jureta Biliča. Delegacija, ki jo vodi Jure Bilič, se namreč mudi na obisku v Sloveniji in je obiskala več slovenskih občin in delovnih organizacij. Na seji so goste podrobno seznami s stabilizacijskimi prizadevanji v kranjski občini. Povedali so, da se na prenekaterih področjih gospodarstva v zadnjem času na podlagi široke družbene akcije, prizadevanj delovnih organizacij in tudi po zaslugi nekaterih, sicer administrativnih stabilizacijskih ukrepov sprejetih v zveznem merilu, že kažejo ugodnejši rezultati. Sicer pa gospodarstvo še vedno najbolj pesti nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev. Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar, direktorica Službe družbenega.knjigovodstva v Kranju Alenka Rode in direktor kranjske podružnice Ljubljanske banke Anton Kern pa so goste seznanili s položajem in tovrstnimi gibanji na Gorenjskem. Ugotovili so, da se tudi na Gorenjskem kažejo Celodnevna osnovna šola v Žirovnici V letošnjem šolskem letu so v Žirovnici prešli na uvedbo celodnevne osnovne šole in so tako edina osnovna šola v jeseniški občini, ki si že prizadeva, da bi vsem otrokom nudili enake možnosti vzgoje in izobraževanja. —-j«. Po nekaj mesecih je koordinacijski odbor, ki spremlja in usmerja delo ter si prizadeva, da bi čimprej odpravili vse ovire, ki zavirajo nehoteno delo, pripravil poročilo. Ob 'zfrpnih podatkih je razvidno, da^ se tako učenci kot tudi vzgojitelji v šoli dobro počutijo in da so z uvedbo n°ve šole zadovoljni tudi starši. V žirovniški osnovni šoli je vključenih v IS oddelkih 395 otrok in Predstavlja šola drugo največjo celo1 dnevno osnovno šolo v Sloveniji, ^ama šola pa vključuje 10 odstotkov °trok iz jeseniške občine. Koordinacijski odbor za usmerjanja projekta celodnevne osnovne sole je v svojem poročilu nanizal še nekaj problemov, ki jih bo treba urediti. Med drugim bodo morali pove- čati jedilnico in urediti okolico doma ter opraviti še nekaj drugih del, da bodo možnosti zares take, kakor so si jih zamišljali. Pri tem jim med drugimi pomagajo tudi organizacije združenega dela iz jeseniške občine, ki so za novo šolo namenile denar. Iskra z Blejske Dobrave pa je učencem poklonila diaprojektor. Organizacije so skupaj prispevale 38.600 dinarjev. Kot je lahko ugotoviti iz ankete, ki so jo anonimno izpolnili starši otrok, je večina z uvedbo celodnevne osnovne šole zelo zadovoljna. Med drugim tudi menijo, da so obroki hrane, ki jih dobivajo otroci, dobri in zadovoljivo obilni. Starši za prehrano otrok plačujejo diferencirano. Hrano dobiva 5 učencev brezplačno, 28 jih plačuje po 50 dinarjev, 32 učencev po 90 dinarjev, 46 po 130 dinarjev, 34 po 170 dinarjev, 57 učencev po 210 dinarjev in polno ceno plačuje 154 učencev. Za nižje razrede velja prehrana 230 dinarjev, za višje pa 250 dinarjev. I). S. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Simona Jenka Kranj razpisuje 1 delovno mesto varuške za nedoločen čas (pogoj: šola za varuške) 2 delovni mesti za pomoč v kuhinji s polovičnim delovnim časom (lahko upokojenke). Poskusno delo 3 mesece. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. NIKO Kovinarsko podjetje Železniki °bjavlja razprodajo naslednjih materialov žica — pobakrena žica — svetlovlečena žica — pobakrena žica — profil na žica — profilna žica — profilna žica — Al hladno valjani trak hladno valjani trak hladno valjani trak hladno valjani trak hladno valjani trak gumi cev 75/50 teolin H novi brusna pasta Te. elektrokorund v prahu 70 bakrena pločevina 8 mm prokorm pločevina varovalka NV 11 gumi kabel tlačna vzmet ■ste/,na vzmet 01,2 0 0,80 00,60 2,30 X 0,80 11,5 X 1,8 11,5 x 2 0 1,7 150 X 0,7 200 X 0,30 370 X 0,60 95 X 1,00 480 X 1,00 95 X 5 100 A 4 X 10 kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kom m kg kom 413 15.000 2.019 4.201 3.300 2.000 14.900 849 6.000 10.000 1.800 3.200 30 150 21 30 78 83 56 25 16,20 14 ^ informacije dobite V tovarni vsak dan od 6. do 14. ure ali po telefonu 67-036 ali 067-036. Delovna organizacija Usluga Stražišče Kranj, Seljakova 7 razpisuje prosto delovno mesto „ direktorja ,Žt>olni.!v mora P°li'g splošnih in z zakonom določenih pogojev 1. ria j vutl s« naslednje pogoje: } »'na viAjo arednjo strokovno izobrazbe in 6 let ■ Ust'»j na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gosp< !m;> sposobnost i za organizacijo in vodenje dela, ' tnia taoralnopolitične kvalitete. r»a CS Položenimi dokumenti je potrebno posli *u>v delovne organizacije z oznako »za razpis ati v din delovnih idarstvu, 15 dneh ktorj a«. premiki na bolje, čeprav imajo nekatera podjetja precej težav z zalogami in druge. Čeprav se stanje izboljšuje, je nekako najtežji položaj še vedno v Iskri, kjer ne primanjkuje denarja le za proizvodnjo, marveč tudi za kreditiranje elektronskih telefonskih central. Sicer pa so na Gorenjskem v največjih težavah kranjska Iskra, Iskra v Železnikih, Gorenjska predilnica iz Škofje Loke in Alples iz Železnikov. Zaradi nelikvidnosti prav ta podjetja najbolj pritiskajo na bančna posojila in tako hromijo pravzaprav celotno gorenjsko gospodarstvo. Sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jure Bilič s sodelavci se je še posebej zanimal za položaj na področju izvoza in uvoza. V kranjski občini letos položaj glede tega ni najbolj ugoden, saj najnovejši podatki kažejo, da podjetja ne dosegajo lanske vrednosti izvoza in da so kar precej pod predvidenim izvoznim programom, ki pa je sicer večji od lanske izvozne realizacije. Dosedanji uvoz pa je po drugi strani v primerjavi z lanskim večji. Tako je razmerje med izvozom in uvozom v občini trenutno 75:25 oziroma z izvozom pokrivajo podjetja le 75 odstotkov uvoza. Pred leti je bila ta bilanca v občini že izravnana, za naprej pa so si to nalogo zadali v občini v srednjeročnem programu. Jure Bilič je še posebej opozoril tudi na sodelovanje s tretjim svetom. Pri tem pa so ugotovili, da v Kranju beležijo dokaj ugodne rezultate, in sicer sta že navezali tesne stike z nekaterimi državami tretjega sveta kranjska Iskra in Sava. Posredno pa se usmerja na to področje tudi Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj prek poslovnega združenja gradbenih podjetij v Sloveniji. Udeleženci so še posebej pojasnili stabilizacijska prizadevanja tudi na področju tako imenovane skupne porabe. Poudarili so, da je pri tem v občini trenutno največ težav pri otroškem varstvu, kjer je kranjska občina, kjjub velikim vlaganjem v to, danes na repu v republiki, in pri izobraževanju. Gostom so še posebej pojasnili, da jim prav v zadnjem času povzroča največ težav pri uresničevanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih 50-odstotni depozit. A. Žalar 45 milijonov dolarjev Ljubljana — Že pred 17 leti se je začelo poslovno sodelovanje med današnjim združenim podjetjem Iskra in vzhodnonemško firmo VVB Automatisierungsgerate (naprave za avtomatizacijo) iz Berlina. Sodelovanje se je iz leta v leto krepilo in širilo in danes predstavlja eno najuspešnejših sodelovanj s katerokoli državo na vzhodu. V sredo, 12. novembra, pa so predstavniki obeh podjetij v Ljubljani podpisali novo pogodbo o dolgoročni kooperaciji in specializaciji proizvodnje do 1980. leta. Vrednost menjave v prihodnjih petih letih bo dvakrat večja od sedanje in bo dosegla skupen promet v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Tako bo Iskra vsako leto izdelala v svojih obratih za potrebe proizvodnega programa VVB AG sestavne dele za stikalno, relejno in merilno-regulacijsko tehniko v vrednosti okrog 5 milijonov dolarjev, za enako vrednost pa bo izdelal in dobavil sestavne dele VVB AG za proizvodni program Iskre. Z novo pogodbo bosta torej oba partnerja še bolj specializirala proizvodnjo in tako dosegla velike serije izdelkov v proizvodnem programu. Nedvomno zelo pomembno pa bo sodelovanje tudi na področju znan-st veno-raziskovalnega dela in pri razvijanju tehnologije. Kazen tega pa bosta oba partnerja sodelovala še na področjih standardizacije, tipizacije in unifikacije izdelkov, na področju razvojnih in konstrukcijskih nalog, industrijskega oblikovanja, varstva pravic industrijske lastnine in nastopanja na trgu tretjega sveta. Takšno sodelovanje pa že prerašča v kvalitetnejše oblike mednarodnega ekonomskega, tehniškega in znanstvenega sodelovanja. Pri tem velja še posebej podčrtati, da bosta VVB AG iz Berlina in Iskra skupno nastopala povsod tam v tretjih deželah, kjer bosta ugotovila skupni interes in možnosti. Sicer pa Iskra načrtuje še sklenitev podobnih pogodb in dogovorov ter sporazumov z drugimi podjetji sorodne strok«' v vzhodni Kvropi. Da je njen delež v ekonomskih odnosili med -Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko že zdaj pomemben, govori podatek, da odpade od celotne blagovne menjave med -Jugoslavijo in Nemško demokratično republiko kar 25 odstotkov na Slovenijo. A. Ž. Letošnja jesen je na naših šolah še posebej razgibana. Nov samoupravni sporazum, ki je pravkar v razpravi, je prinesel veliko upanje in še več slabe volje. Kot osnovo za njegovo izvajanje so morali šolniki vsa delovna mesta analitsko oceniti — določiti vrednost dela na posameznem delovnem mestu. Do tu je šlo vse gladko. Znano je, da so pedagoški delavci med najslabše plačanimi v združenem delu. Osebni prejemki pa danes predstavljajo enega od zelo pomembnih vzrokov za pomanjkanje šolnikov in oviro za kvalitetni napredek pouka vseh vrst in stopenj izobraževanja. Zato je razumljivo, da so pedagoški delavci v analitski oceni upoštevali prav vse »pluse«, ki so lahko kakorkoli vplivali na višino osebnega dohodka, ki naj bi ga dobivali po določilih novega samoupravnega sporazuma. Približali pa bi se tudi dohodkom delavcev z enako izobrazbo v gospodarstvu. Znano je tudi, da zaradi zmanjšane oziroma enake prispevne stopnje, stabilizacijskih ukrepov in zato ozko omejenih proračunov temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki ne smejo presegati dogovorjenih okvirjev, denarja ni veliko. Tudi za osebne dohodke ne. In ko so izračunali »svoje plače«, jih sešteli, so šolniki ugotovili, da je denarja precej manj kot so pričakovali oziroma, da bodo kuverte ob koncu meseca za 10 do 20 odstotkov tanjše, kot bi lahko bile, če bi bili prejemki izplačani po določilih novega samoupravnega sporazuma. Vse to je zelo razburkalo vzdušje na šolah. Razburjenje je prineslo trditev, da sedaj dobivajo 80-odstotne plače. Trditev so utemeljili z ugotovitvijo, da je samoupravni sporazum edino merilo njihovega dela in če ta merila niso izpolnjena, pač osebni dohodki niso izplačani v celoti. Take ugotovitve- in trditve so dobile potrditev tudi na nekaterih sejah temeljnih izobraževalnih skupnosti. Drugače pa bi najbrž bilo, če bi šolniki sedli za isto mizi z delavci v gospodarstvu. Dvomim, če je kje na Gorenjskem delovna organizacija, ki bi lahko povsem uresničila določila samoupravnega sporazuma in bi za vsa delovna mesta lahko izplačevala le najvišje osebne dohodke za posamezna delovna mesta in na podlagi določene izobrazbe. Ce je samoupravni sporazum edino merilo za vrednotenje dela, potem lahko mirne vesti zapišem, da večina gorenjskih delavcev v gospodarstvu prav tako kot šolniki dobiva »90-, 80- ali celo 70-odstotne plače«. Pa smo pri srži problema. Osebni dohodki se ne izplačujejo po nekih idealnih merilih, temveč lahko in samo po ustvarjenem dohodku. Temeljna izobraževalna skupnost in šole pa lahko razdelijo samo toliko kot imajo denarja v proračunu. Toliko kot so se dogovorili s predstavniki porabnikov izobraževanja, ki za ta proračun prispevajo. Nikakor pa s tem ne mislim trditi, da so dohodki v šolstvu primerni. Vendar bi si drznila pripomniti, da bi namesto, da se šolniki jezijo na plače in samoupravni sporazum, kazalo vse sile usmeriti v prizadevanja, da se poveča prispevna stopnja za šolstvo. Ce bodo dobro pripravljeni in bodo svoje zahteve znali utemeljiti, je gotovo, da se bodo porabniki pripravljeni stegniti nekoliko globlje v žep. Potem pa bodo lahko tudi osebni dohodki višji. L. Bogataj Tržič in Zaječar snujeta sodelovanje Tržič — Tako kot vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v tržiški občini se je tudi predsedstvo občinske konference SZDL na zadnji seji, ki je bila v četrtek, seznanilo z možnostmi sodelovanja med Trži-čem in Zaječarjem in z rezultati dosedanjih srečanj predstavnikov obeh mest. Že med obiskom Tržiča-nov v glavnem mestu Timoške Krajine Zaječarju kot med obiskom delegacije skupščine in družbenopolitičnih organizacij Zaječarja v Tržiču so se pokazale velike možnosti sodelovanja in skupnih potov pri reševanju nekaterih vprašanj. Vendar sta obe strani menili, da ne kaže biti zaletav, temveč je treba prijateljstvo med ljudmi obeh mest snovati postopoma, dolgoročno in v -skladu z možnostmi. Čeprav natančnejši program sodelovanja za prihodnje leto še ni oblikovan, so znane vsaj osnovne značilnosti sodelovanja za leto 1976. To sta izmenjava delegacij ob tržiškem občinskem prazniku 5. avgusta in prazniku Zaječarja 7. septembra. Tržičani se bodo pridružili slavju ob 15. obletnici sodelovanja med Zaječarjem in Kutino, enako pa je pričakovati od Zaječarja, katerega predstavniki bodo prihodnje leto gostje proslavitve 10. obletnice pobratenja med Tržičem in francoskim mestom Dobra turistična bera Radovljica — Podatki o turističnem poslovnem letu kažejo v radovljiški občini ob koncu devetih mesecev dokaj ugodno sliko. Zabeležili so sicer za tri odstotke manj prenočitev kot lani, vendar je bil ostanek odstotka za polovico večji kot lani. Vseh prenočitev je bilo v občini 843.901; domačih 339.131 in tujih 504.770. Od tega je bilo domačih gostov 111.100, tujih pa 94.133. Največ prenočitev je bilo na Bledu (47,9 od stoika), sledijo pa Bohinj (33), Radovljica (19,1) itd. Povsod so zabeležili ostanek dohodka razen v delovni organizaciji Alpetour - TOZD Hoteli Pokljuka. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine, so sklenili, da bodo v delovni organizaciji preverili, če so podatki o izgubi v tej temeljni organizaciji točni. Razen tega pa bodo za vse temeljne organizacije združenega dela, ki imajo sedež podjetja zunaj občine, preverili, koliko so morale v devetih mesecih letos prispevati za delo skupnih služb. A. Ž. Ste Marie aux Mineš. Ob občinskih praznikih bosta mesti izmenjali razstavi, med aprilom in junijem pa bo odšla v Zaječar delegacija tržiških gospodarstvenikov. Gospodarstvi obeh občin imata namreč na osnovi dosedanjih pogovorov veliko skupnega. V sodelovanje se vključujejo tudi družbenopolitične organizacije. Tr-žiška mladinska konferenca je na primer pozvana, naj njeni brigadirji sodelujejo v zaječarsko-kutinski mladinski delovni brigadi v okviru zvezne delovne akcije »Sava 1976«. Zaječarci pa so voljni vključiti svoje brigadirje v delovno akcijo »Kozjansko 1976«. Novost prinaša tudi prihodnji ' vlak Bratstva in enotnosti. Tržičani so pripravljeni sprejeti goste iz Zaječarja, ki so enako kot v drugih srbskih krajih nudili med vojno gostoljubje izseljenim Slovencem. Mesti sta se odločili oblikovati poseben koordinacisjki odbor, ki bo skrbel za načrtovano sodelovanje, obenem pa skupaj z družbenopolitičnima skupnostima obeh mest iskal nova pota sodelovanja. J-. Košnjek Aktivisti SZDL na seminarju Tržič — V okviru družbenop tičnega izobraževanja aktivistov občinske konference SZDL in krajevnih organizacij SZDL prirej, ta zanje občinska konferenca SZI )L Tržič in Zavod za kulturo in izobraŽevanje Tržič enodneven seminar. Organizatorja sta nanj povabila člane predsedstva občinske konference SZDL, člane izvršnega odbora konference, člane koordinacijskih odborov, svetov in komisij občin e konference, predsednike in sekretarje krajevnih organizacij in delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Seminar bo 22. novembra * osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah. Začel se bo ob sedmih zjutraj in bo trajal do srede popoldneva Aktivisti socialistične zve/e se bodo na seminarju seznanili z izhodišči splošne in skupne pora >e porabe (predavatelj inž. Vili Logar), organiziranostjo socialistične zve'.' delovnega ljudstva (predavate! a Janez Vari in Jože Klofutar), delom z ljudmi (predavatelj Bernard S. ritih) in obveščanjem v delegatskem sistemu. Zadnje predavanje in vodstvo razprave so organizatorji zaupali Ivo. Gorjancu, Marjanu Dežmanu in Lovru Cerarju. -jk Na Zgornjih Lazih še brez vode Pred časom smo pisali, da Gradbeno podjetje Grad Bled gradi zajetje in vodovod na Zgornjih Lazih v radovljiški občini. Pri izkopu in zasutju jarkov so sodelovali tudi mladinci v brigadi Laze 75. Čeprav je bilo predvideno, da bodo prebivalci tega dela radovljiške občine še letos dobili vodovod, je žal zmanjkalo denarja za dokončanje del. Zbiralnik za vodo je sicer že zgrajen, ni pa še gotova črpalna postaja, za katero bo potrebno močnejše električno omrežje. Prav tako še niso gotovi hišni priključki, za katere bodo denar prispevali lastniki hiš sami. Ker v zadnjem času ni bilo večjih padavin, so se stari hišni vodnjaki na Zgornjih Lazih skoraj posušili. Težave so se še povečale, ko se je vrnila iz planin živina. Zato prebivalci tega dela radovljiške občine še teže čakajo, kdaj bodo dobili vodo. Za zdaj kaže, da bodo dela na vodovodu nadaljevali spomladi prihodnje leto. J. Ambrožič Nov gasilski dom Zasip nad Bledom — 54-člansko gasilsko društvo v Zasipu nad Bledom se je odločilo, da bodo porušili stari gasilski dom in na istem mestu zgradili novega. Gradnja je tako rekoč pri kraju in kaže, da bodo dom odprli za dan republike. Del nove stavbe so podkletili, kjer bo prostor za civilno zaščito. Gradbena dela izvaja Gradbeno podjetje Grad Bled, ostrešje pa bodo tesarji iz Zasipa naredili s prostovoljnim delom. Za gradnjo doma je prispevala 3000 dinarjev občinska gasilska zveza v Radovljici, vaščani pa so prispevali les. Razen tega so gradnjo doma finančno podprla tudi nekatera podjetja v občini in izven nje. Veliko zaslug za nemoten potek gradnje in za zagotovitev denarja pa ima tudi predsednik gradbenega odbora Vinko Gole iz Zasipa, sicer pa je direktor Tovarne verig v Lescah. J. Ambrožič V gasilskih vrstah tudi članice V nedeljo, 9. novembra, je 22 mladincev iz krajevne skupnosti Besnica urejalo novi odsek ceste v Zabukovju — Foto: F. Perdan Gasilsko društvo s Smokuča pri Žirovnici, ki združuje gasilce s področja treh vasi, dosega zadnja leta velike in pomembne uspehe. Za vse to gre zasluga prav -vsem aktivnim članom, še posebno pa članom upravnega odbora, ki so v preteklosti morali prebroditi nemalo težav. Smokuški gasilci so že doslej izredno pozornost posvečali strokovni usposobljenosti svojih desetin. Tako imajo v svojih vrstah kar deset častnikov, devet podčastnikov, šest strokovnjakov, ti so obenem tudi šoferji gasilskega avtomobila, ter pet sodnikov za gasilska tekmovanja. Upravni odbor gasilskega društva Smokuč si je že na zadnjem občnem zboru zadal nalogo, da letošnje leto, ko slovesno praznujemo 30-letnico osvoboditve in mednarodno leto Besnica — V krajevni skupnosti Besnica, ki v kranjski občini združuje naselja Spodnja in Zgornja Besnica, Zabukovje in Rakovica, so si v letošnjem delovnem programu zadali nalogo, da bodo poleg rednega vzdrževanja še makadamskih cest uredili oziroma razširili tudi cesto v Zabukovje. Šlo je namreč za okrog 800 metrov dolg odsek od Cesarja po domače do zadnjih treh hiš v Zgor- Uredili so cesto v Zabukovje Stari gasilski dom v Zasipu nad Bledom je že porušen njem Zabukovju. Ta cesta je bila namreč široka le dober meter in pol in zato tovornjaki niso mogli do hiš. Prav tako prebivalci niso mogli uporabljati kmetijske mehanizacije in so bili do neke mere praktično odrezani od doline oziroma vsakdanjega življenja. Zato so v krajevni skupnosti prejšnji mesec sklenili, da bodo ta odsek ceste razširili. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je odobril krajevni skupnosti 30.000 dinarjev posebnih sredstev za to akcijo, enak znesek pa je prispevala tudi krajevna skupnost iz svojih sredstev. Tako so z buldožerjem razširili cestišče. Pri akciji pa so jim pomagali tudi Gozdno gospodarstvo Kranj, Splošno gradbeno podjetje Projekt, ki je najtežje odseke miniralo, in Komunalni servis Kranj. Še posebej pa so prebivalci hvaležni kolektivu železniške postaje v Kranju, od koder so brezplačno dobili okrog 1500 kubičnih metrov gramoza. Gramoz so jim odstopili, ker so urejali železniško postajo in ga tam niso mogli uporabiti. Tako so s sorazmerno skromnimi sredstvi razširili 800 metrov dolg odsek ceste na 3 do 3,5 metra, polo- vico cestišča pa so posuli z gramozom. Pri tem velja Še posebej omeniti in pohvaliti mladince v Besnici. Odzvali so se prošnji in v nedeljo, 9. novembra, s prostovoljno akcijo uredili robove cestišča in opravili pomembno delo pri izravnavi ceste. Prebivalci so mladim za to akcijo zares hvaležni. Tako so s skupnimi napori v krajevni skupnosti povezali nekatere hiše v Zabukovju, hkrati pa uredili cestišče, tako da bo morda čez čas mogoča tudi cestna povezava z naseljem Pševo. Sicer pa so prebivalci s prostovoljnim delom med letom urejali tudi druge makadamske cestne odseke v krajevni skupnosti. Pri uspehu ob zadnji akciji pa velja še posebej poudariti, da znaša vrednost vseh del okrog 300.000 novih dinarjev in da so vsa dela opravili v štirinajstih dneh. Po organizacijski plati pa sta za celotno akcijo skrbela Franc Šolar, član sveta krajevne skupnosti Besnica, ki je opravil dogovore glede gramoza na železniški postaji in skrbel za druga organizacijska vprašanja, in Janez Balanč, prav tako član sveta krajevne skupnosti, ki je vodil dela na terenu. A. Zalar žena, gasilci in ostali prebivalci Smokuča ter okoliških krajev čim slovesneje proslavijo. Tako so v gasilsko organizacijo sprejeli tudi več žensk. V sredini avgusta so v domaČem gasilskem domu pripravili zanje sprejem. Ženska gasilska desetina je zdaj že dokaj.dobro izurjena. Na občinskem tekmovanju so namreč članice & Smokuča zasedle prvo mesto. Smokuški gasilci pa želijo, da bi jih p" ustanavljanju ženskih gasilskih desetin posnemali tudi po drugih krajih jeseniške občine ter Gorenjske. Povedati je potrebno, da so na občinskih tekmovanjih zelo dobra mesta zasedle tudi gasilske desetine v drugih kategorijah. Med šestinu desetinami, kolikor jih je društvo poslalo na tekmovanja, sta dve zasedli prvo, dve drugo in dve tretje mesto. Gasilsko društvo s Smokuča Je pred nedavnim za svoje člane pripravilo poučno ekskurzijo V Metliko . in okolico. Petinštirideset udeležencev strokovnega izleta si Je ogledalo med potjo gasilski muzej, muzej NOB ter etnografski muzej Bele krajine. Ogledali pa so si tudi sodobno urejen gasilski dom v Metliki. Še bi lahko naštevali uspehe. Za prebivalce Smokuča in okolice je. denimo, gasilsko društvo kupu0 ročne gasilske aparate za začetno gašenje. Ob izročanju bodo člani društva vsakega vaščana posebej poučili, kako se z njimi ravna- & pomočjo gasilskega štaba za civilno zaščito z Jesenic so gasilci kup"1 alarmno sireno. Nakup je bil nUJn„ potreben, saj so kar štiri vasi brez telefonske povezave. In kakšni so načrti smokuškin gasilcev za prihodnje? Tudi v. prihodnje bodo še vedno posveča' veliko skrb izobraževanju svojm članov. Še letos bodo pripravili tečaj za izprašane gasilce. To bo že drug1 tovrstni tečaj v zadnjih letink Seveda pa bodo še poseben poudare dali vzgoji pionirjev in njihovih najmlajših članov. C. Jalen f I Vinjeta Barda lucundusa Odlomek iz Knauerjevega (1613—1664) stoletnega koledarja s pravim naslovom CALENDARIUM OE CONOMICUM PRACTICUM PERPETUUM (Praktičen trajno veljaven gospodarski koledar). Sistem napovedovanja vremena, ki ga je uvedel ta praded sodobnega v emenarstva, ima enako vrednost kot tako imenovana slepa, petdeset odstotna vremenska napoved današnje dobe. Poglejmo, kaj torej trdi za letošnji . december: Oblačno, z meglo in snegom do 9., potem do 12. suho, do 27. pa mrzlo; tega dne dež; 30. in 31. lepo vreme. slovenski almanah'76 vse, česar še ne veste, ali pa se nikakor ne morete spomniti 10. decembra izide knjiga, kakršne še nismo imeli. Pripravljalo jo je 800 Slovencev — 100 priznanih strokovnjakov in 700 bralcev. Na 320 straneh velike ga formata z barvnim ovitkom vas bo »Slovenski almanah 76« presenetil s pestro, zanimivo in predvsem poučno vsebino: kako je nastal koledar — sami lahko napovedujemo vreme — stoletna pratika — kateri dan imate leta 2.000 rojstni dan — celotni kitajski horoskop — kaj nam je prineslo le tošnje leto -— izčrpen pregled vseh statističnih zanimivosti (42.600 podatkov!) — pravnik vas brani — naučite se brati zdravniški recept — opis vseh držav sveta in vseh slovenskih mest — matematični priročnik — podroben opis poteka obeh svetovnih vojn — verjetni in neverjetni rekordi — reporta ze z vsega sveta in domovine — feljton o znanem Slovencu — domača povest — biseri slovenske poezije itd. Cena »Almanaha« v prodaji bo 109 dinarjev, v predplačilu pa le 79 din. Nic čudnega torej ni, če vam svetujemo, da se odločite za slednje ,,retž,te ia™čll?lco' naleP'te J° ™ dopisnico ali tfoiite v pismo te- izpolnjeno pošlfite °a naslov CGP "DELO« Prodajna služba. Tomšičeva 1/III 61000 LJUBLJANA IZPOLNITF SEDAJ" NAROČILNICA L Neprerklicno naročam »Slovenski almanah 78-Viimek in ime CGP »DELO« PRODAJNA SLU2BA H:000 LJUBLJANA Tomšičeva 1/111 Kraj. ulica Poklic Datum Podpis VSE O VSEM — SLOVENSKI ALMANAH 76 Črtomir Zoreč: N'mav. čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) -ni- -i-r '-JLZtz ~-_'____:_;_-_j~a_- - Ekskluzivna prodaja novega pohištvenega programa po posebni ceni Cenjene interesente vljudno obveščamo, da prodajamo oseb. vozila znamke ZAPOROŽEC -ZAZ 968 A Cena vozilu je 30.068,30 din fco naše skladišče v Murski Soboti. Rok dobave je mesec november in december 1975. Za vozila sprejemamo predplačila, od katerega je odvisen vrstni red dobave. Se priporočamo. ■R B RIH- expdrt- -in/iport Agria Murska Sobota telefon: 069-21-161 ali 21-162 NOVO! O NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! S i o 2 NOVO! NOVO! NOVO! Z i o < o T0-M0-DI t0pli monta2n| dimnik z gibljivo kisloodporno ognjestalno samotno cevjo uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h informacije — strokovni nasveti: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM lOAON Z o < o < o z o < o z o < o z o Nadzorni odbori društev Radovljica — Na zadnjem posvetu predsednikov in drugih predstavnikov kulturno-prosvetnih organizacij radovljiške ohčine so govorili o stabilizacijskih ukrepih. Ugotovili so, da jim pomanjkanje denarja narekuje, da skrbno in pametno obrnejo vsak dinar za kulturno dejavnost. Tako bodo organizirali le tiste prireditve, ki bodo v programu in za katere bo zagotovljen denar. Pri tem so poudarili, da morajo imeti v prihodnje nadzorni odbori v društvih podobno vlogo kot jo imajo samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. Nadzorni odbori za to naj ne bi bili odgovorni le za nadziranje finančnih sredstev, marveč tudi za spremljanje dejavnosti in za razvoj kulture. A. Ž. Odbor za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole Ivana Tavčarja Gorenja vas razpisuje naslednja delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas: 1 snažilke, 1 kuharice, KV ali PKV Rok prijave je 8 dni po javi. ob- iOAON iOAON IOAON iOAON iOAON iOAON iOAON IOAON NEKAJ POPRAVKOV V 93. zapisu »N'mav čriez izaro . . .« se je vrinilo nekaj napak, ki jih s tem popravljam. V drugem stolpcu na koncu prvega odstavka je pravilno »nemi«, ne »zamorjeni«; v istem stolpcu v sredi tretjega odstavka je pravilno »Ani Paster-kova«, ne »hči«; v istem stolpcu v zadnjem odstavku je pravilno »Ikovec«, ne »Ika-vec«; v prvem stolpcu je pravilno »po Gregorčičevi besedi« ne po »Lev-st ikovi«, C. Z. ?)iecadilly—piccadilly —piccadilly —>piccadilly — pu caaWy —piccadilly kvarna klobukov Šešir - Škofja Loka sporoča svoje izdelke ni('('(idi//y ~-picca(IiUy — piccadilh — picc00-«»01 -12394 - IV-Icfoni: Klavni urednik. odtfOVOMll urednik in uprava 21-1110, uredništvo 2i-H:<5, nov in ur j i -1 - m t; o, mal<>- OgtaMll in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna I K) din, polletna 70 din, cena /a I številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristoinein mnenju 12 I -I '12. OO ZSMS MAVČIČE priredi v nedeljo, 23. 11. 1975, ob 18. uri PLES. Igra ansambel TURISTI OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto ob 20. uri in nedeljo ob 19. uri PLES v dvorani pod gradom Kamen. Igrajo SINCOPE 6325 obvestila TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno, kvalitetno, kemično očistim na domu. Svoj naslov sporočite po telefonu št. 21-939 5808 izgubljeno Med Misačami in Lancovim se je izgubila lovska PSIĆKA pasme istrski gonič. Sliši na ime Breza, je bele barve z oranžnimi lisami. Morebitne podatke javite na naslov: Gašperšič Rok, Mišače 4, 64246 Kamna gorica ali na telefon 26-076 od 7. do 16._ure. V soboto, 15. 11. 1975, sem na poti avtobusna postaja —Globus izgubil večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja prosim, naj proti nagradi vrne na naslov: Hribar Brane, Gol-niška 32, Kokrica 6327 Ušla je KRAVA, cikasta. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči proti nagradi na naslov: Rezar Janez, Golnik 3 6328 kino Rranj CENTER 18. novembra amer. barv. krim. LOV ob 16.. 18. in 20. uri 19. novembra amer. barv. krim. LOV ob 16., 18. in 21). uri 20. novembra amer. barv. akcij. KUNO FU - ZELENI OBAD ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 18. novembra jug. barv. HITLER IZ NA .ŠE ULICE ob 16.. 18. in 20. uri 20. novembra premiera franc. barv. .ŠTIRI DNI V PEKLU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 18. novembra amer. barv. vestern PETERICA V AKCIJI ob 18. in 20. uri 19. novembra amer. barv. POLETNE ZEDJE - ZIMSKE SANJE ob 18. in 20. ari 20. novembra ital-amer. akcij ...SICER SI MOVA RAZJEZILA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 18. novembra amer. barv. POLETNE ZELJE - ZIMSKE SANJE ob 18. uri 19. novembra amer. barv. akcij. STRELNA LINIJA ob 18. in 20. uri 20. novembra amer. barv. akcij STRELNA LINIJA ob 18. in 20. uri Skofja Loka SORA 18. novembra amer. barv. akcij. TEXAS EXPKESSob20. uri 19. novembra amer. barv. akcij TEXAS EXPRESS ob 18. uri in 20. uri 20. novembra amer. barv. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE od 20. uri Železniki OBZORJE 19. novembra amer barv. pust. V ZMAJEVEM GNEZDU Radovljica 18. novembra amer barv. vestem ROPARJI VLAKA ob 20. uri 19. novembra ital. barv. SMRT V RIMU ob 20. uri 20. novembra ital barv. krim OBRAČUN MAKIJE ob 20. uri Bled 18. novembra ital. barv. krim. OBRAČUN MAKIJE ob 20. uri 19. novembra ital. barv. krim. OBRAČUN MAKIJE ob 20. uri 20. novembra ital. barv. SMRT V RIMU ob 20. uri Jesenice RADIO 18. novembra amer. barv, krim. SUPER Ki.v 19. novembra ital. barv. CS krim ŽIVELA AMERIKA Jesenice PLAVŽ" 18 novembra it al.-dam -nem. ban. CS vojni OD A ROBNO V Do PEKLA 20. novembra amer. barv. pust DAKTARI -ZGODBA OŠKI1.ASTEM LEVU Kranjska gora 19. novembra am< barv. krim SUPER Kl.V 2a2 0 Prešernovo gledališče 14 TOREK. 18. novembra, ob 19.JO II r^l PRK.MIKRSKI - d. Storev: KMETIJA; SREDA. 19, novembra, ob 19.10 /a red SREDA - d Store) KMETIJA; ČETRTEK. 20. novembra, ob 19.10 /,, red Četrtek - d storev: kmetija; «wtuje AGRFTV in MOL i* Ljubljane dežurni veterinarji OD 21. DO 28. NOVEMBRA 1975: RUS Jo*«, dipl. vet., Cerklje 147, telofon 12-015 /.a območje občine Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Sp. trK 2», telefon 60-05:1 za območje občine Skofja Loka; PLKSTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova .'i I, tel. 77 828, 77-710 za območje občin Radovljica in Jesenice. V primeru odsotnosti pod" ročnega dežurnega veterinarja in v nujnih primerih kličite centralno veterinarsko dežurno službo! tel. št. 25-779 na ŽVZG Kranj, Iva Slavca 1. (nasproti bolela J elen). novo • novo • novo • novo • novo • novo • novo • novo • novo • novo • KMETIJSKI STROJI NA POTROŠNIŠKI KREDIT Kmetovalce obveščamo, da prodajamo priznane stroje na potrošniški kredit: SIP Šempeter - SAMONAKLADALNA PRIKOLICA SENATOR 22 - SAMONAKLADALNA PRIKOLICA PIONIR 17 - SAMONAKLADALNA PRIKOLICA PIRAT 15 - OBRAČALNI ZGRABLJALNIK FAVORIT 220 - OBRAČALNI ZGRABLJALNIK FAVORIT 160 TV - OBRAČALNI ZGRABLJALNIK FAVORIT 160 - OBRAČALNI ZGRABLJALNIK MARATON 140 B - OBRAČALNI ZGRABLJALNIK SOKOL 140 - TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA KRPAN 30 V - TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA KRPAN 30 H - ČELNI-PREDNJI NAKLADALNIK TEŽAK 8 - KOSILNICA-KOMBINATOR M 200 TEHNOSTROJ Ljutomer - PRIKOLICE TRAKTORSKE - TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA AGROTEHNIKA, proizvodni obrat Brežice - RAZSIPALNIK GNOJIL FERTI - KULTIVATOR PERESNI »BREKO« - VOZIČEK KOSILNICE BCS DVORAMNI - ŽAGA CIRKULAR ZA BCS - KABINE CERADNE VSEH VRST - OBRAČALNIK-ZGRABLJALNIK SONCE 3 - OBRAČALNIK-ZGRABLJALNIK SONCE 4 Vse informacije o kreditiranju dobite v prodajalnah Agrotehnike: »Jurček« Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Skofja Loka, Poreč, Žminj, Buzet in Beograd. Za gotovino dajemo poseben izvensezonski popust. Izkoristite ugodne priložnosti, ki vam jih nudi Agrotehnika Ljubljana. - ' " 1 _ _ TRGOVSKO ^^^^mmM^^d PROIZVODNO ^■^^■■^^^■1 IN SERVISNO ^S^^flfl ! tehnika TOZD TRGOVINA PODJETJE ^m^^m B L J A N A /n. sol. o./ /b. o./ nesreče Pretesno prehitevanje V četrtek, 13. novembra, ob 18. uri se je na Kidričevi cesti v Skorji Loki pripetila prometna nezgoda zaradi pretesnega prehitevanja. Kolesar Alojzij Kunstelj (roj. 1921) iz Virmaš se je peljal proti železniški postaji. Pred hišo št. 42 ga je pretesno prehitel voznik mopeda Janez Oman (roj. 1932) iz Virmaš. Pri tem ga je oplazil, izgubil oblast nad vozilom in padel. Huje ranjenega voznika Omana so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Zapeljal v jarek V četrtek, 13. novembra, ob 13.45 se je na cesti med Lescami in Begunjami v vasi Hlebce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Dietz (roj. 1914) iz Zapuž je vinjen peljal proti Begunjam. V levem ovinku je zapeljal v desno s ceste in zavozil v jarek. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik Alojz Novak (roj. L936) s Koroške Bele, prepeljali so ga v bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 10.000 dinarjev. Zapeljal s ceste V soboto, 15. novembra, ob 21.15 se je na cesti med Kranjem in Črnivcem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila -Jože Jeraj (roj. 1953) iz Mavčič je peljal proti Ljubnemu, ko ga je v nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo s ceste, kjer se je prevrnil 15 metrov globoko v grapo. Voznik je bil huje ranjen, sopotnik Jože Košir iz Mavčič pa lažje. Škode na avtomobilu je za 20.000 din. Izsiljevanje prednosti V nedeljo, 16. novembra, ob 23.40 se je v vasi Smokuč na cesti med Begunjami in Žirovnico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko Batur (roj. 1953) z Jesenic je peljal proti Žirovnici. S stranske poti pa mu je pripeljal na cesto voznik osebnega avtomobila Danijel Ferlan (roj. 1955) iz Ribne-ga, tako da sta avtomobila trčila. V nesreči je sopotnico Vido Zupan vrglo skozi vetrobransko steklo na pokrov motorja in se je na srečo \e lažje ranila. Škode na avtomobilu Je za 3().(KX) din. Neprevidno čez cesto V nedeljo, 16. novembra, ob l3-<#> na magistralni cesti na Jeprci pripetila prometna nezgoda. Kolesarka Angela Bertoncelj (roj. 1953J iz (lorenje vasi se je pripeljala p° regionalni cesti in pred prednostno cesto ustavila in stopila s kolesa-Nato je peš hotela cesto prečkati, vendar se ni dovolj prepričala, če je ta prosta. Vtem je pripeljal oseb'1! avtomobil švicarske registracije, k1 ga je vozil Alojzij Podlesnik (roj-1940) iz Litije, ki je kljub zaviranju Bertoncljevo zadel. Huje ranjeno 90 prepeljali V bolnišnico. L. M- Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prerano, v 30. letu starosti, zapustila naša draga žena, mamica, sestra in teta Lojzka Zorman roj. Ju van Pogreb bo v torek, 18. novembra 1975, ob 15. uri izpred hiše žalosti na Bregu 25 pri Preddvoru. Žalujoči: mož Tone, sin Franci, brat Marjan z družino, sestra Anica s Tončkom ter ostalo sorodstvo Breg pri Preddvoru, Milje, Kranj, 16. novembra 1975 PTT delavcem Gorenjske sporočamo, da je umrl Anton Bizjak upokojeni poštni delavec Pogreb dragega pokojnika bo 1H. 11. 1975 ob 15.30 izpred hiše žalosti Stara Vas 84, na pokopališče v Ziri. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem Spomin U Podjetje za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Skofja Loka Ljubljana : Ko-rotan 1:2 (0:1) LJUBLJANA, igrišče v Šiški, tekma ZCNL, gledalcev 300, sodnik Živ-kovič iz Portoroža. Strelci: 0:1 T. Andolšek (42), 0:2 T. Andolšek (87), 1:2 Tomanovič (90). LJUBLJANA. Todič, Lukan, oagarič, Škoflej, Plešinac, Zimic (Va8ovič), Dobranovič, Tomanovič, Škufca, Vrhovec (Krtolica), Tošev8ki; KOROTAN: Humar, Žun, Va-!ant, B. Andolšek (Žumer), Spraj-car, Zalokar, Mokič, Radosavlje-vič, Ačič, Šuštar (Štromajer), T. Andolšek. V zadnjem kolu so Kranjčani zasluženo premagali ekipo Ljubljane. Domačini so bili sicer vseskozi v terenski premoči, vendar so gostje z izredno borbeno in požrtvovalno igro iz dveh kontra napadov uspeli doseči dva gola. Proti k oncu tekme je igra Postala nervozna in groba, tako da Je moral sodnik izključiti domačina Toševskega. Lestvica: Litija Ljubljana Bela krajina Kamnik Tabor Korotan Usnjar Vodice LTH Renče Adria Koper 24: 3 25:13 23:16 17:14 27:26 18:19 13:15 13:16 10:19 11:20 16:25 13:24 18 16 13 12 12 12 12 10 10 7 6 4 Po prvem delu Iskra in Projekt Zimski bazen v Kranju bo v četrtek ob 16. uri prizorišče drugega obračuna letošnjega občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju. Organizatorju Občinskemu sindikalnemu svetu in komisiji za plavanje pri TKS Kranj so se za drugi del do sedaj prijavile ekipe Planike, Iskre, Save, Elek-tra, Projektivnega podjetja in OŠ Šenčur. Zamudniki ZD, Tekstilindus, Projekt, Prosveta, Komunalni servis, Triglav konfekcija, Central, Jelovica in drugi pa se lahko prijavijo še eno uro pred pričetkom tekmovanja na bazenu. Vsekakor pa se za prehodni pokal OSS Kranj obetajo zanimivi boji. V vodstvu so pri moških Iskra s 169 točkami pred Prosveto 138, Planiko 83, Ikosom 71 in Projektom 31, pri ženskah ima Projekt 62, Planika 59, Iskra 57, Sava ter Tekstilindus 28 točk. Po dosedanjih točkah — moški in ženske — bo lanski zmagovalec Planika imela veliko dela, da spet osvoji prvo mesto. -dh Globočnik in Mežnar državna prvaka v motokrosu Letošnja sezona v motokrosu je sedaj tudi uradno končana. V Mariboru so namreč že podelili odličja najboljšim posameznikom in ekipam. Med posamezniki sta nova državna prvaka postala tudi dva Tržičana, in sicer Globočnik v razredu do 250 ccm (II. liga) in pa mladi Mežnar med mopedisti. V tem razredu so Tržičani slavili tudi ekipno zmago. V razredu do 250 ccm (I. liga) je naslov državnega prvaka že petič osvojil veteran med našimi motokrosisti Karlovčan Leno Šoštarič. Gorenjci so se prav v tem najkvalitetnejšem razredu odrezali zelo slabo. Po odhodu odličnega Tržičana Zupina letos na Gorenjskem ni bilo tekmovalca, ki bi se v tem razredu lahko enakovredno kosal z našimi najboljšimi motokrosisti. Nastopal je le Kranjčan Štefan Nahtigal, ki je zasedel petnajsto mesto in bo moral prihodnje leto nastopati v II. ligi. V razredu do 250 ccm (II. liga) pa je položaj Gorenjcev ravno obraten. Državni prvak je postal Tržičan Globočnik pred Lackom iz Ptuja in Tržičanom Uršičem. Kranjčan Kreč se je uvrstil na dobro peto mesto. Ti dirkači bodo drugo leto lahko nastopali v I. ligi. Ekipno je v razredu do 250 ccm (I. in II. liga) prepričljivo zmagala Orehova vas, Tržič je bil četrti, Kranjpa peti. V razredu do 125 ccm Tržičan Ahačič ni uspel obraniti naslova državnega prvaka in je letos šele tretji. Državni prvak je postal zelo nadarjeni Niko Šinkovec iz Orehove vasi, ki je zasedel peto mesto tudi v razredu do 250 ccm (I. liga). Če bo tako hitro napredoval, lahko kmalu postane naš najboljši tekmovalec. Med ekipami je zmagala Orehova vas, Tržič je bil tretji. V razredu do 50 ccm pa mladi Tržičani niso imeli dostojnega tekmeca. Državni pvak je postal z veliko prednostjo Mežnar pred Dovčanom. Mulej iz Radovljice je bil dvanajsti. Ekipno je zmagal Tržič, Radovljica je bila peta. Izmed vseh panog avto-moto športa je bilo pri nas največ dirk ravno v motokrosu. Poleg tega je bila v Tržiču dirka za svetovno prvenstvo v razredu do 250 ccm, v Orehovi vasi pa v razredu do 125 ccm. Čeprav naši tekmovalci ne dosegajo velikih mednarodnih uspehov, je pri nas zanimanje za motokros zelo veliko tako med gledalci kot med tekmovalci. Letos je namreč na dirkah za državno prvenstvo sodelovalo nad sto dirkačev, 98 pa jih je osvojilo tudi prvenstvene točke. To je zelo spodbudno, saj je znano, da le množičnost lahko potem prinese tudi boljše mednarodne uspehe. Končni vrstni red državnega prvenstva v motokrosu za leto 1975 je naslednji: Razred do 250 ccm (I. liga): 1. Šoštarič (Karlovac) 117 točk, 2. Fras (Orehova vas) 86, 3. Šegula (Ptuj) 76, 4. Zorič (Karlovac) 65, 5. Šinkovec (Orehova vas) 57, 7. Vese-njak (Orehova vas) 45, 8. Lampe (Slovenija avto) 41,15. Štefan Nahtigal (Kranj) 5. Razred do 250 ccm (II. liga): 1. Globočnik (Tržič) 112 točk, 2. Lacko (Ptuj) 95, 3. Uršič (Tržič) 94, 4. Ertl (Orehova vas) 77, 5. Kreč (Kranj) 70, 8. Marjan Nahtigal (Kranj) 30, 15. Pušavec (Tržič) 19. Ekipno (I. in II. liga): 1. Orehova vas 288 točk, 2. Karlovac 212, 3. Ptuj 170, 4. Tržič 169, 5. Kranj 103. Razred do 125 ccm: 1. Šinkovec (Orehova vas) 128 točk, 2. Predan (Orehova vas) 107, 3. Ahačič (Tržič) 103, 4. Vesenjak (Orehova vas) 101, 5. Šegula (Ptuj) 68, 7. Košnik (Tržič) 38, 8. Globočnik (Tržič) 34, 9. Marin (Tržič) 20, 14. Rozman (Tržič) 9. Ekipno: 1. Orehova vas 260 točk, 2. Ptuj 178, 3. Tržič 159,4. Slovenija avto 57. Razred do 50 ccm: 1. Mežnar (Tržič) 174 točk, 2. Dovžan (Tržič) 96, 3. Bertok 88, 4. Hrvatin 51, 5. Drling (vsi Koper) 47, 12. Mulej (Radovljica) 23. Ekipno: 1. Tržič 285 točk, 2. Koper 191, 3. Orehova vas 104, 4. Karlovac 87, 5. Radovljica 54. F. P. šport med vikendom Tudi Križe premagane V 10. kolu ljubljanske conske rokometne lige je bilo najzanimivejše srečanje v Križah Križe : Kamnik. Tekma ni navdušila, gostje iz Kamnika so bili trd nasprotnik in igrajo iz kola v kolo boljše. Zaradi protesta ekipe Kamnika se tekma ne registrira. Ker 68 golov je bilo doseženih na -Jesenicah v tekmi z ekipo Škofljice. Jeseničani bodo igrali še tekmi z Olimpijo in Mokercem, obe v gosteh. Rokometaši Dupelj so v Ljubljani premagali drugo ekipo Slovana, za katero so nastopili kar trije igralci Prvega moštva in ga premagali z golom prednosti. Po dolgem času so za-5 tako kot znajo. V Železnikih v zanimivem srečanju razšli z neodločenim rezultatom ekipi Alp-lesa in Preddvora. Rokometaši Save pa so v Straži-scu s težavo osvojili dragoceno točko Proti okrepljeni ekipi Prul. V zao-stali tekmi pa so v Ljubljani rokometaši Prul premagali vodečo in še neporaženo ekipo Križ s šestimi gob razhke, še vedno pa imajo največ jnožnosti, da postanejo Prvaki. o^fzultati: Olimpija . ^3:13), Slovan B (15:16), Jesenice : igrali sta se 38:30 23:23 (17:17), Prule ostala tekma Lestvica: Mokerc Križe Sava Kamnik Duplje Prule Jesenice Alples Olimpija Preddvor Slovan B Škofljica (20:17), Alples : Preddvor (11:8), Sava : Prule 28:28 Križe 20:14 (9:8) za- 10 8 0 2 252:175 16 9 8 0 1 194:157 16 10 7 1 2 236:204 15 9 7 0 2 212:182 14 10 5 1 5 239:222 11 10 4 2 4 191:211 10 9 4 1 4 213:218 9 10 2 3 5 209:213 7 9 2 2 5 238:245 6 10 2 2 6 220:246 6 10 2 0 8 208:268 4 10 1 0 9 200:271 2 J. Kuhar KOŠARKA — V zvezni ligi so Škofjeločanke gladko klonile pred Olimpijo v Ljubljani. Olimpija je zmagala s 84:61 (43:29). V prihodnjem kolu bo Kroj doma igral z Jugoplastiko. ROKOMET — Končan je jesenski del prvenstva v moški in ženski republiški ligi. Naslov prvaka med moškimi je osvojil škofjeloški Šešir, med ženskami pa Alples iz Železnikov. V zadnjem jesenskem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Sešir : Polet 25:19 (12:11), Tržič : Minerva 20:24 (11:10), Brežice : Alples 14:14 (10:7), Šmartno : Sava 14:8 (10:3). ODBOJKA — Zaradi prvenstvenih turnirjev mladincev in mladink v Kranjski gori in Mariboru sta bili v republiški ligi odigrani le dve tekmi. Jeseničanke so premagale Koper s 3:0. V II. zvezni ligi je Bled spet zmagal. Tokrat je odpravil doma Izolo s 3:2. V Kranjski gori je bil tretji turnir mladink za prvenstvo SRS. Sodelovalo je 12 ekip. Prvo mesto je osvojil Fužinar, Jeseničanke pa so bile pete. Na turnirju v Mariboru, kjer so tekmovali mladinci, je prav tako zmagal ravenski Fužinar, Jesenice pa so zasedle sedmo mesto. NAMIZNI TENIS — V derbi srečanju republiške lige v Hrastniku je domači Kemičar premagal kranjski Triglav s 5:2. Sava pa je doma izgubila z Ljubljano 0:5. V drugi ligi so Jesenice premagale Prestranek s 5:0. JUDO — V republiški ligi so se tokrat odlično izkazali Jeseničani. Na turnirju na Jesenicah so Jesenice premagale Triglav s 5:2, tesno pa so izgubili z Mariborom 2:4. V tretji tekmi pa sta Triglav in Maribor igrala neodločeno 3:3. Na lestvici vodi Bežigrad, na 2. mestu je kranjski Triglav, Jeseničani pa zasedajo 5. mesto. Prihodnje kolo bo na sporedu 6. decembra. Triglav bo doma gostil Branik in Nagaoko, Jeseničani pa bodo nastopili v Ljubljani, kjer bodo gostje Bežigrada. ŠAH — V I. republiški ligi zahod so bili v 7. kolu doseženi naslednji rezultati: Jesenice : Lesce 5:5, Kočevje : Borec 4:6, V 8. kolu pa so bili zabeleženi naslednji izidi: Lesce : Borovnica 5,5:4,5, Borec : Jesenice 4:6. V vodstvu so Lesce, Borec je na 4. mestu, Jesenice pa na 5. Pari prihodnjega kola: Iskra : Lesce, Borovnica : Borec, Jesenice : Nanos. J. J. Dobra igra Kranjskogorcev Gorenjca sama na vrhu Končan je jesenski del prvenstva v moški in ženski republiški rokometni ligi. Naslov v obeh konkurencah je v rokah gorenjskih predstavnikov in oba sta v škofjeloški občini. Pri moških je na zmagovitem odru Šešir, pri ženskah pa Alples. Druga dva Gorenjca Tržič in stražiška Sava pa sta oba na devetem mestu. V moškem delu tekmovanja je torej na prestolu loški Šešir. V vseh enajstih kolih prvenstva je oddal le točko in bo prezimil kar s šestimi točkami prednosti. Šeširjevci so se v boj za prvenstvene točke podali s presenetljivim remijem. V prvem kolu so si namreč na domačem igrišču privoščili, da jim je mariborski Branik odščipnil točko. Nato pa je četa loških »klobukov« začela svoj zmagoviti pohod. V vseh desetih kolih nadaljevanja je na domačem in tujih terenih osvajala točke. Niso poznali milosti in vsako tekmo so vzeli z vso resnostjo, ki jim je prinesla jesenski naslov in prednost šestih točk za drugi del tekmovanja. Tržičani so z osmimi točkami na devetem mestu. Pomlajeno moštvo trenerja Vidoviča je igralo s spremenljivo srečo. Če so porazi v gosteh še razumljivi, pa se bodo v nadaljevanju morali bolj potruditi doma. Vse preveč so izgubili na domačem igrišču, saj so prav tu po nepotrebnem izgubljali točke. Enako kot Sešir v moški ligi so tudi Alplesove igralke iz Železnikov osvojile naslov prvaka s prednostjo štirih točk. Tudi one so oddale le točko in to prav v zadnjem kolu v igri z Brežicami. V desetih pa so bile v vseh pogledih boljše nasprotnice. Stražišanke so z desetimi točkami devete. Na domačem igrišču so si privoščile le nekaj preveč porazov. Prvi del prvenstva je taro končan v prid gorenjskih moštev. Oba naslova sta tu. To pa daje tudi obveznosti, da bo tudi na koncu tekmovanja tako- D. Humer jesenski Mokerc. Duplje Škofljica PECIVO KRANJSKA GORA : OLIMPIJA 4:9 KRANJSKA GORA: Pretnar, Češnjak, Medved, Berlisk, Z. Šu-vak, Brun, Razinger, Mavčec, Kunšič, Šivic, Šlibar, Fartek, Medja, Jug, Golja, Lah, Ščap, Horvat. OLIMPIJA: Albreht, Prusnik, Lap, Jakič, Kumar, Vidmar, Šer- TOZD n. s u b. o. LESCE cer, Petač, G. Hiti, Beravs, Svetlin, Bahč, Vnuk, Kavec, Lepša, Puterle, Seme, Repovž. V predzadnji tekmi 8. kola državnega prvenstva za člane skupine A je Olimpija po hudem boju v dvorani pod Mežaklo premagala Kranjsko goro z 9:4. Tekma je bila vseskozi zelo razburljiva in polna preobratov. Mladi Kranjskogorci so v prvi tretjini zaigrali izvedno in odšli na odmor z dvema goloma prednosti. V drugi tretjini so bili Ljubljančani boljši nasprotnik in so zasluženo po-vedli s 6:2. V zadnji tretjini je bila igra spet enakovredna, čeprav je imela Olimpija vse priložnosti za zadetek. Kljub izredno dobremu odporu proti Olimpiji, pa so Kranjskogorci vseeno ostali na zadnjem Sindikalna občinska vaterpolska liga Cestno podjetje : ZD 3:2 mestu. : SLAVIJA 6:1 M. Žbontar, Ma- Elita Bled vam za praznike in za vsak dan hitro in takoj izdela moške in ženske plašče, obleke, pelerine in še drugo po meri in zadnji modi. OZD in TOZD pa večje količine zaščitnih in službenih oblek in halj. Za obisk se priporoča in naročila sprejema: Elita moško in žensko krojaštvo Bled vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure, Riklijeva ul. 19, tel. 77-803. JESENICE JESENICE: kuc, S. Košir, J. Razinger, R. Razinger. PiDan. ŠčaD. Polianšek, Hafnar, Pirih, Klemene, Češnjak, D. Hiti, Pristov, Pavlic, M.Jan, Smolej, T. Košir. SLAVI JA: D. Lomovšek, B. Lo-movšek, F. Lomovšek, Gruden, Grosman, Verglas, Kralj, Leš-njak, S. Kvartuh, Bricelj, Erjavec, Mirnik, Smolej, Grmovšek, F. Kvartuh, Kovač, Drečnik. V zadnji tekmi 8. kola državnega prvenstva v hokeju na ledu so Jeseničani v dvorani pdd Mežaklo premagali vevško Slavijo s 6:1. Jeseničani so bili vseskozi boljši nasprotnik, vendar svoje premoči niso znali izraziti z zadetki. Jeseničani ostajajo tudi po tem kolu še vedno na prvem mestu s točko prednosti pred Olimpijo. Lestvica: Jesenice 8 7 0 1 55:19 14 Olimpija 8 6 1 1 62:21 13 Medveščak 8 2 2 4 27:43 6 Slavija 8 1 2 5 22:48 4 Kranjska gora 8 1 1 6 21:56 3 MLADOST : TRIGLAV 1:11 V 6. kolu državnega prvenstva v hokeju na ledu za člane skupine B je kranjski Triglav v Zagrebu premagal Mladost z 11:1. Triglav je bil celo tekmo boljši nasprotnik, vendar so se domačini zelo dobro branili in bili na koncu poraženi s precej nizkim rezultatom. Igralcem Mladosti je bila to verjetno zadnja tekma, ker bodo zaradi finančnih težav izstopili i/, lige. Po 6. kolu vodi na lestvici Triglav brez izgubljene točke pred Celjem in Tivolijem. F. P. V zimskem bazenu v Kranju se nadaljuje tekmovanje v občinski sindikalni vaterpolski ligi. V petem kolu je Prosveta brez težav osvojila točki v igri s Savo, Cestno podjetje pa s Planiko. »Zdravniki« so visoko odpravili Gorenjski tisk, Tekstilindus pa je s težavo premagal Ikos. Za presenečenje pa so v zaostalem srečanju poskrbeli vaterpolisti Cestnega podjetja, ki so tesno dobili tekmo s favoriziranim Zdravstvenim domom, čeprav je le-ta nastopil z D. Petričem, J. Reboljem in Fincijem, ki so vsi aktivno igrali vaterpolo. Izidi: Prosveta : Sava 8:3, ZD : Gorenjski tisk 9:1, Tekstilindus : Ikos 6:4, Cestno podjetje : Planika 3:0, ZD : Cestno podjetje 2:3. Lestvica: Tekstilindus 4 4 0 0 23: 6 8 Iskra 4 4 0 0 16: 7 8 Pionirke Save odlične V organizaciji NTK Sava je bilo v soboto in nedeljo v telovadnici osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču letošnje prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke. Nastopilo je okoli 130 mladih igralcev in igralk iz 19 slovenskih klubov. Največji uspeh so imeli v konkurenci pionirjev tekmovalci iz Murske Sobote, med pionirkami pa ravenski Fužinar. Ekipa pionirk Save se je odlično odrezala, saj se je uvrstila v polfinale, kjer je izgubila s Soboto s 3:6. Skupno z drugo ekipo Fuži-narja je zasedla 3. mesto. REZULTATI: ekipno - pionirji: finale: Sobota : Maribor 5:0, pionirke: finale: Fužinar : Sobota 6:1, posamezno — pionirji: 1. Veren, 2. Kovač, 3. Varga (vsi Sobota), 4. Golenko (Lendava), pionirke: 1. Čadež (Olimpija), 2. Rogar, 2. Ačko, 4. Horvat (vse Fužinar), pionirji — dvojice: 1. Veren-Kovač, 2. Varga-Gomilar (vsi Sobota), 3. Pavič-Janežič (Fužinar), 4. Premzel-Podlesnik (Maribor), pionirke — dvojice: 1. Ačko-Logar (Fužinar), 2. Cadež-Dekleva (Olimpija), 3. Zver-Sker-get (Sobota), 4. Horvat-Šarc (Fužinar), mešane dvojice: 1. Čadež-Veren (Olimpija-Sobota), 2. Ačko-Pavič (Fužinar), 3. Logar-Janežič (Fužinar), 4. Zver-Varga (Sobota). J. Javornik Prosveta Cestno podj. Sava Ikos Zdr. dom Planika Gor. tisk 0 0 27:10 12:11 12:21 11:13 11:16 5:20 6:19 Pari prihodnjega kola (sreda, 19. novembra): Gorenjski tisk : Ikos, Cestno podjetje : Sava, Tekstilindus : Iskra ter drevi Zdravstveni dom : Planika in Ikos : Zdravstveni dom. -dh Tržičanke premagale tudi ETO V 10. kolu ljubljanske conske rokometne lige so rokometašice Tržiča z borbenejšo igro nadigrale do sedaj še neporaženo ekipo ETO iz Ceknega. Preddvorčanke so spet slavile. Tokrat na Igu proti ekipi Mokerca. Ekipa Save B je doživela že deveti poraz, prav tako pa je bila poražena v zaostali tekmi ekipa Šeširja v srečanju s Šentvidom. Rezultati: Olimpija B : Škofljica 32:12 (17:5), Šentvid : Alples B 20:12 (9:8), Mokerc : Preddvor 14:26 (7:12), Slovan B : Sava B 21:8 (11:3), Tržič : ETA 21:13 (10:4), Šešir : Šentvid 9:24 (4:7). Lestvica: Preddvor 9 8 0 1 204: 95 16 ETA 9 8 0 1 157:102 16 Tržič 9 7 0 2 145:118 14 Olimpija B 8 6 0 2 152:109 12 Šentvid 9 5 1 3 131:109 11 Šešir 9 5 0 4 120:123 10 Mokerc 9 3 1 5 117:139 7 Alples B 10 3 0 7 155:167 6 Slovan B 9 2 0 7 96:140 4 Škofljica 9 2 0 7 115:178 3 Sava B 9 0 0 9 81:182 0 J. Kuhar 15 Ob jubileju Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju smo naprosili tri članice tega 150-članskega kolektiva, ki so tako kot sicer še mnogo drugih spoznale začetke zdravstvene skrbi za ženo in otroka v Kranju in tudi širši okolici ter ta razvoj spremljale s svojim delom prav do danes. »Dvajset let je pravzaprav tako dolga doba,« je povedal direktor prim. dr. Igor Veter, »da pogoji dela v tistih časih in pa zdaj komajda zdrže primerjavo. Vendar pa menim, da je prav, da se ob jubilejih spomnimo tudi dela, ki je bilo začeto z navdušenjem in zagnanostjo; prav to pa je v nemogočih pogojih takratne kranjske porodnišnice na Gašteju dajalo delovni zagon vsem, ki smo s tem delom začeli.« Hela Jenko, kemijski tehnik: »Delo v takratnih pogojih na podstrešju hiše na Gašteju ali v sedanjem laboratoriju v naši bolnišnici je seveda kot noč in dan. Tudi takratne laboratorijske preiskave, ki smo jih mogli opravljati, so bile enostavne. Tudi ni bilo aparatur, niti nismo vedeli, kaj bi bilo potrebno za sodoben laboratorij. Delo pa je potekalo seveda neprekinjeno, čeprav sem bila nekaj časa, potem ko sem prišla v takratno porodnišnico v letu 1958, edini kemijski tehnik. Zato je bilo potrebno priti in narediti laboratorijsko preiskavo ob katerikoli uri; sicer pa so tako delali tudi vsi zdravstveni delavci, ki so bili tam zaposleni takrat in pa sedaj: od medicinskih sester, ki so spale v podstrešnih sobah porodnišnice do obeh zdravnikov, ki sta bila dežurna tako *t4u)č neprekinjeno. Sedanji laboratorij je usposobljen za vse klinjčne preiskave, ki so za takšno bolnišnico potrebne, da obsega, dela niti posebej ne poudarjam.« Julija Bergant, vodilna sestra porodnega bloka: »V porodnišnici na Gašteju sem delala dve leti, nato pa smo se leta 1965 preselili v novozgrajeno sedanjo stavbo. Za porodnice so v tistih letih skrbele le tri babice, zdaj pa jih je sedem. Seveda je naraslo tudi število porodov od 1100 na leto, na sedanjih približno 2500 porodov. Preobširno bi bilo, če bi hoteli opisati prav vse spremembe v kvaliteti zdravstvene pomoči, ki sta jo sedanja porodnica in njen otrok deležna. Pomembnejši so rezultati, ki so odsev te kvalitete. Če vemo, da je bila pred dvajsetimi leti umrljivost novorojenčkov 50 promilov, je sedanja umrljivost v naši porodnišnici, ko smo jo znižali na 12 promilov, več kot zgovorna; številka je ena najnižjih tudi v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je seveda napredovala skokovito tudi doktrina, na voljo imamo sodobne aparature, ki pomagajo zagotoviti kar največjo zdravstveno varnost ob porodu materi in otroku: potrebovali bi seveda še aparature za kontrolo poroda in počutje otroka, pa tega denarja nikoli ni dovolj. Tudi še nekaj osebja bi potrebovali, saj zaradi težavnega dela težko dobimo babice. Delo je v treh turnusih, le ena nedelja na mesec je prosta, tako da za zdaj za nas 42-urni delovnik še ne velja.« Magda Kert, vodilna sestra oddelka za anestezijo in intenzivno nego: »V Bolnišnici sem zaposlena od 1962. leta, tako da lahko primerjam pogoje dela v stari ustanovi in sedaj v zdravstveni negi, kot smo jo lahko nudili pacientkam takrat in kaj lahko nudimo sedaj. Naš oddelek sprejema operiranke in tudi druge bolnice potrebne posebne intenzivne nege. Tudi za nas velja delo v treh turnusih torej tudi ponoči, malo je prostih dni, da o prostih nedeljah in praznikih sploh ne govorim. Na oddelku je 6 postelj, oddelek pa vodi zdravnik aneste-zist. V zadnjih desetih letih se je oprema na našem oddelku posodobila, a ker vemo, kaj bi pacientke še potrebovale, jo imamo še za pomanjkljivo; oprema, ki jo imamo, pa seveda tudi zastareva. Naš oddelek je prevzel tudi službo rea-nimacije, saj imamo ekipo in opremo ter non stop dežurstvo, ki lahko posreduje tudi v najhujših primerih v bližnji okolici. Seveda pa si močno želimo tudi ustrezen aparat za reanimacijo, uporabljiv takrat, ko druga sredstva odpovedo.« L. M. Če se rodi nezaželen otrok ... Ugoden nakup izdelkov Almira, Radovljica, po znižanih cenah: Ksenija je sedaj na toplem 2e pogled na sliko pove dosti: kabinet poln starega pohištva, raztresenega časopisnega papirja, ki že rumeni, razkopana postelja, košarica, ki naj bi bila otroško ležišče, polna cunj, te se valjajo tudi pod mizo, pod posteljo, povsod. Soba je bila zatemnjena s spuščenimi roletami, ki jih niso dvignili že mesece. Ta kabinet, v katerega je človek lahko stopil le, če si je zatisnil nosnice zaradi smradu, je bil dom 19-meseč-ne Ksenije. Na srečo lahko zdaj govorimo o preteklosti, saj je Ksenija sedaj v povsem drugačnih rokah. Sosedje v bloku na Delavski cesti v Stražišču so že nekaj časa poslušali jok otroka, ki je cele dneve sameval v sobi, prezebal in bil slabo hranjen. Tudi patronažna sestra ZD Kranj je že večkrat poskušala prodreti do otroka, vendar so ostala vrata vedno zaklenjena. Prejšnji teden pa so sosedje, ki so poslušali obupen jok zaprte Ksenije, dobesedno izsilili vstop v stanovanje. Otroka so očitno prestradanega nahranili, skopali, tudi preoblekli bi ga bili, a kaj ko v sobi ni bilo niti enega otroškega oblačilca, kaj šele plenice. Ker tudi sosedje niso imeli otroških oblačil, so ga oblekli v čisto moško srajco in ga vrnili spet v njegovo stanovanje. O tem, kaj so videli, v kakšnih razmerah nevrednih človeka, živi ta mala deklica, so obvestili Center za socialno delo v Kranju. Dekličina stara mama je morala odpreti. Že en sam pogled je bil dovolj, da je socialna delavka vedela, da otrok ne sme niti trenutka več bivati tam, kjer ga ne marajo, kjer se zanj menijo komaj toliko, da se je s težavo ohranjal pri življenju. Malo Ksenijo je takoj pregledal zdravnik, ki je lahko ugotovil, da je otrok izčrpan in močno podhranjen ter verjetno, če bi se tako stanje nadaljevalo, ne bi preživel. Tudi psihološki pregled otroka ni bil nič bolj ugoden; po prvih/ ugotovitvah je predvsem zaradi vzgojne zanemarjenosti deklica močno zaostala v razvoju: ne govori, slabo reagira na kontakte z ljudmi, slabo hodi itd. Za Ksenijo so nato nakupili še garderobo, saj na pol golega otroka ni bilo sicer v kaj obleči. »Ksenija je nezakonski otrok 19-letne matere, ki se očitno za otroka ni brigala in ga je pre- Pomoč pri nakupu ozimnice Kranj — Za člane kolektiva je sindikalna organizacija iz Iskre tudi letos organizirala nakup ozimnice. S podjetjem Slovenijapromet so se dogovorili za nakup jabolk po 4,5 dinarja za kilogram. Za izdelke kamniške Ete pa ni bilo zanimanja. Člani kolektiva, ki imajo nižje prejemke na družinskega člana, so dobili denarno pomoč za nakup zimske zaloge. V ta namen so v Elektro-mehaniki namenili 180.000 dinarjev. Merila, ki so jih pri dodeljevanju pomoči upoštevali, so bila: pomoč so dobili tisti člani kolektiva, ki dobivajo najvišje otroške dodatke, torej tisti, ki imajo manj kot 900 dinarjev dohodka na družinskega člana. Nadalje oni, ki imajo do 1200 din dohodka na družinskega člana, ter tisti, ki so socialno ogroženi, čeprav družinski član, ki je zaposlen v Iskri, ne prejema otroškega dodatka. Dodatno merilo pa je predstavljal delovni staž v Elektromehaniki. Izločilni dejavniki, ki jih je pri dodeljevanju upoštevala socialna komisija, pa so bili naslednji: pomoči niso prejela tiste družine ali samohranilke, ki imajo osebni avto ali dodatni dohodek od prijavljene ali neprijavljene obrti, od kmetijske dejavnosti in imajo poleg stanovanjskih še druge nepremičnine večje vrednosti. Pomoč je prejelo 373 članov kolektiva, od tega 188 samohranilk. Poprečno je dobila, vsaka družina 506 dinarjev. puščala skrbi stare mame. Tudi ta skrb ni bila kot smo lahko sami videli, tolikšna, da bi se Ksenija lahko razvijala v normalno zdravega in oskrbovanega otroka. Edina rešitev je bila, da smo otroka takoj odvzeli in sprožili postopek za odvzem roditeljskih pravic,« je povedal direktor Centra za socialno delo Kranj Franc Dolenc. »Za Ksenijo smo takoj našli rejnico, tako da bo otrok ob skrbni negi in toplini žene, ki mu bo nadomeščala mater, kmalu nadoknadil vse, kar mu je bilo zaradi pomanjkanja materine ljubezni doslej odvzeto. Rejnica želi Ksenijo tudi posvojiti.« Ksenijin primer pa ni izjemen, pravijo na Centru. Že nekajkrat so našli povsem zanemarjene otroke, za katere se ni brigal nihče ali skoraj nihče. Patronažna služba se sicer trudi, da bi odkrila tudi take otroke, vendar pa brez povezave s hišnimi sveti in komisijami za socialno delo pri krajevnih skupnostih in Centrom za socialno delo taki primeri prihajajo počasneje na dan. L. M. Slika more le delno prikazati strahovit nered, nesnago ter temo, v kateri je dan za dnem životarila mala Ksenija. Nov delovni čas v trgovinah ni vsem po godu Tržič — Med delegatskimi vprašanji zadnjega zasedanja zborov občinske skupščine Tržič, velja omeniti predvsem dve. Prvo se nanaša na obratovalni čas trgovin v tržiški občini. Le-te so namreč po novem v sobotah in dnevih pred prazniki odprte do 13. ure. Le vsako prvo soboto v mesecu se obratovalni čas podaljša za tri ure. Delegacija Peka je bila na sredinem zasedanju drugačnega mnenja. Predlagala je, da novega obratovalnega časa v trgovinah sicer ne kaže popolnoma spremeniti in začeti po starem, vendar bi morala biti vsako soboto in v dnevih pred prazniki najmanj ena trgovina z osnovnim prehrambenim blagom odprta do 19. ure zvečer. Pri Mercatorju so o predlogu že razpravljali in mu ne nasprotujejo, vendar sodijo, da bi se morale trgovine z daljšim delovnim časom menjati. Eno soboto bi morala biti dlje odprta ena trgovina, drugo soboto ali dan pred praznikom pa druga itd. Drugo delegatsko vprašanje pa je terjalo večjo kontrolo nad poslovanjem lastnikov sob, ki lete najpogosteje oddajajo delavcem iz drugih krajev in republik. Slišati je, da v takih sobah stanujeta dva ali celo trije ter štirje delavci, pa mora vsak od njih mesečno odšteti po 600, 700 ali celo več dinarjev. Sobe so povrhu vsega še zelo slabo opremljene in ogrevane.. Je to nov impulz, da bi morali v Tržiču razmišljati o gradnji novega in večjega doma za takšne delavce? -jk V zmanjšanje poslovnih stroškov sodi tudi organizacija transporta. 1 ^ so se v LTH Skofja Loka odločili, da bodo uporabili cargo sistem in že ve uspešno pošiljajo svoje proizvode, predvsem konzervatorje ter večje a^refafio in hladilnice tudi po zračni poti. V prvih devetih mesecih tega leta so * (0 poslali prek 10.000 kg različne hladilne opreme z letališča Brniki. ^ :;ah velja za obmorska mesta, kot je Dubrovnik in Tivat, saj so na teh relac!l lišće cene cargo prevoza izredno nizke in konkurenčne. Za ilustracijo: na ^et i^(e Tivat sd poslali prek 3500 kg robe, letališče Dubrovnik 4000 kg, let?t pa Beograd 3500 kg, letališče Skopje 3000 kg, letališče Sarajevo ter SPfJje po 1000 kg. Načrtujejo pa še pošiljke za ZDA, Avstralijo in Brazilijo, *e Foto: J. Pipan L. B. to pač najbolj primeren način transporta. ženski in moški puloverji ter jopice, jersey ženske obleke, kostimi in krila Naši prodajalni bosta sortirano založeni s temi izdelki od 16. novembra do 10. decembra 1975. cilmifft