803
Raziskovalni prispevek/Research article
ISKANJE GENETSKIH SPREMEMB TER
POLIMORFIZEM KODONA 129 GENA PRNP
V ZDRAVI SLOVENSKI POPULACIJI IN SPORADIČNIH
PRIMERIH CREUTZFELDT-JAKOBOVE BOLEZNI
SCREENING FOR GENETIC CHANGES AND CODON 129 POLYMORPHISM IN PRNP
GENE IN HEALTHY SLOVENIAN POPULATION AND SPORADIC CASES OF
CREUTZFELDT-JAKOB DISEASE
Sava Smerkolj, Mara Popović, Damjan Glavač
Oddelek za molekularno genetiko, Inštitut za patologijo, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, 1000 Ljubljana
Prispelo 2004-06-23, sprejeto 2004-08-21; ZDRAV VESTN 2004; 73: 803–6
Key words: prion diseases; PRNP; codon 129; silent genetic
changes; CJD susceptibility
Abstract – Background. Prion protein has an important role
in development of prion diseases, fatal neurodegenerative
disorders. As the codon 129 genotype of the prion protein
gene (PRNP) is a known susceptibility factor for the diseases,
we wanted to determine its distribution in healthy Slovenian
population and also in cases of sporadic Creutzfeldt-Jakob
disease (sCJD). Furthermore, we wanted to screen the whole
gene in order to establish the presence of genetic changes.
Methods. We screened 350 DNA samples of healthy blood
donors and 12 DNA samples of patients deceased of sCJD.
After the amplification and conformation analysis had been
done, the gene was sequenced using an automatic sequencer.
Results. Methionine homozygotes comprised 46.8% of healthy
population, valine homozygotes 12.1% and heterozygotes
41.1%; out of 12 sCJD patients 10 were methionine homo-
zygotes (83.3%), 1 was valine homozygote (8.3%) and 1 was
heterozygote (8.3%).
Found SNPs were combination of codon 76 change (228C
> T) and codon 84 change (252T > C) in a single sample of
healthy population, combination of codon 68 change (204T
> C) and codon 76 change (228C > T) in two samples of
healthy population and codon 117 change (351A > G) in a
healthy population sample and in a valine homozygote
patient.
Conclusions. In comparison to the pooled Caucasian popula-
tion is genotype M/M frequency slightly increased on account
of decreased genotype M/V frequency in healthy Slovenian
population, suggesting a little higher risk for acquiring a new
variant of CJD (vCJD), because up to date all confirmed vCJD
cases except one heterozygote were methionine homozygotes.
Codon 129 genotype distribution in sCJD can be described as
disease-specific. The absence of pathogenic mutations in sCJD
patients confirms the non-familial, sporadic disease form.
Ključne besede: prionske bolezni; PRNP; kodon 129; tihe
genetske spremembe; dovzetnost za CJB
Izvleček – Izhodišča. Prionski protein ima pomembno vlogo
pri nastanku prionskih bolezni, usodnih nevrodegenerativ-
nih obolenj. Genotip kodona 129 gena za prionski protein
(PRNP) je znan dovzetnostni dejavnik za te bolezni, zato smo
želeli določiti njegovo razporeditev v zdravi slovenski popu-
laciji in pri sporadičnih primerih Creutzfeldt-Jakobove bole-
zni (sCJB). Poleg tega smo želeli pregledati celoten PRNP, da
bi ugotovili prisotnost genetskih sprememb.
Metode. Pregledali smo 350 vzorcev DNK zdravih krvodajal-
cev in 12 vzorcev DNK bolnikov, umrlih za sCJB. Gen smo
pomnožili z verižno reakcijo s polimerazo in mu po konfor-
macijski analizi z avtomatskim sekvenatorjem določili zapo-
redje.
Rezultati. V zdravi populaciji je bilo 46,8% metioninskih ho-
mozigotov, 12,1% valinskih homozigotov, 41,1% heterozigo-
tov. Od 12 bolnikov s sCJB pa je bilo 10 metioninskih homozi-
gotov (83,3%), 1 valinski homozigot (8,3%) in 1 heterozigot
(8,3%).
Tako v zdravi populaciji kot pri enem bolniku smo našli tihe
spremembe enega nukleotida:
kombinacija spremembe na kodonu 76 (228C > T) in kodo-
nu 84 (252T > C) pri enem vzorcu zdrave populacije, kombi-
nacija spremembe na kodonu 68 (204T > C) in kodonu 76
(228C > T) pri dveh vzorcih zdrave populacije ter sprememba
na kodonu 117 (351A > G) pri enem vzorcu zdrave populaci-
je in pri enem bolniku.
Zaključki. V primerjavi s povprečjem evropske populacije ra-
hlo povečana frekvenca genotipa M/M na račun zmanjšane
frekvence genotipa M/V v zdravi slovenski populaciji kaže na
nekoliko povečano tveganje za novo različico CJB (vCJB), pri
kateri so vsi doslej ugotovljeni primeri, razen enega hetero-
zigota, metioninski homozigoti. Razporeditev pri bolnikih
kaže na razporeditev, specifično za sCJB. Na podlagi odsot-
nosti patogenih mutacij smo potrdili, da gre pri bolnikih za
nedružinsko, sporadično obliko bolezni.
ZDRAV VESTN 2004; 73: 803–6
804 ZDRAV VESTN 2004; 73
Uvod
Prionske bolezni ali prenosljive spongiformne encefalopati-
je so bolezni živčnega sistema, ki se kažejo v sporadični, dru-
žinski oz. dedni ter prenosljivi obliki. Inkubacija teh bolezni
je lahko zelo dolga (1).
Creutzfeldt-Jakobova bolezen (CJB), najpogostejša oblika pri-
onskih bolezni pri človeku, se lahko pojavlja v vseh treh etio-
loških oblikah. Gerstmann-Sträussler-Scheinkerjev sindrom
(GSS) in usodna družinska nespečnost (FFI, Fatal Familial In-
somnia) sta dedni obliki prionskih bolezni pri človeku, opisa-
na pa je tudi sporadična oblika FI (2). Dedovanje vseh treh
dednih oblik je avtosomno dominantno, bolezen pa je posle-
dica raznolikih točkovnih in insercijskih mutacij v kodirajoči
regiji PRNP (3). Gen se nahaja na krajši ročici kromosoma 20
ter kodira celični prionski protein (PrPC), ki se najbolj inten-
zivno izraža na celični membrani nevronov. Normalna funk-
cija PrPC še ni popolnoma razjasnjena, vendar je znano, da
sodeluje pri prenosu bakra. Vezava bakra poteka preko okta-
peptidnega zaporedja, ki ne kaže homologije z drugimi zna-
nimi vezavnimi motivi (4).
PrPC se lahko s posttranslacijskim procesom preoblikuje v pa-
tološko, amiloidogeno izoobliko, PrPSc. Po konformacijski
spremembi PrPC, ki je sicer bogata z vijačnicami a in občutlji-
va za detergente in proteaze, pridobi večjo vsebnost struktur
β in postane netopna v nedenaturirajočih detergentih ter del-
no odporna proti proteolizi (5). Kopičenje PrPSc v možganih
povzroči propadanje živčnih celic, reaktivno astrogliozo, spon-
giformno degeneracijo nevropila, pri manjšem številu bolni-
kov s sCJB (10%) pa tudi nastanek amiloidnih leh s posledič-
nim razvojem bolezni s sliko hitro napredujoče demence (6).
V normalni populaciji se pojavljajo v PRNP različni polimorfi-
zmi, med katerimi je najpomembnejši polimorfizem kodona
129, ki kodira metionin in/ali valin. V normalni populaciji kav-
kaške rase je približno 40% metioninskih homozigotov, 10%
valinskih homozigotov in 50% heterozigotov (7). Omenjeni
polimorfizem ima pomembno vlogo v patogenezi dednih pri-
onskih bolezni, in sicer vpliva na obliko bolezni, starost pri
nastopu bolezni ter njeno trajanje (8, 9). Poleg tega so poka-
zali, da polimorfizem določa dovzetnost za sporadično in dru-
ge nedružinske oblike (iatrogeno in novo različico) CJB (10–
12), sCJB pa so povezali tudi s polimorfizmi nekodirajočega
eksona 1 PRNP (13). Homozigotnost pomeni večje tveganje
za pridobitev CJB (14), ker je prehod iz normalne v patološko
obliko lažji pri molekulah z identičnim aminokislinskim za-
poredjem (10).
V naši študiji smo želeli ugotoviti frekvenco posameznih ge-
notipov kodona 129 v zdravi slovenski populaciji ter pri bol-
nikih s sCJB, primerjati naše podatke z že znanimi rezultati
drugih populacij in potrditi vpliv homozigotnosti kodona 129
na razvoj bolezni. Poleg tega smo želeli ugotoviti morebitno
prisotnost genetskih sprememb v kodirajoči regiji PRNP in
na ta način natančneje etiopatogenetsko opredeliti bolezen
pri 12 bolnikih s CJB.
Metode
Vzorci
Zdrava slovenska populacija je vključevala 350 vzorcev krvi
krvodajalcev, vzorcev krvi in/ali možganskega tkiva bolnikov
s sCJB pa je bilo 12. Po smrti bolnikov s kliničnim sumom na
CJB so bili možgani fiksirani v formalinu najmanj 14 dni, nato
so bili vzorci različnih predelov možganov po eni uri nama-
kanja v 96-odstotni mravljični kislini, ki uniči kužnost prionov,
vklopljeni v parafin po standardnem postopku. Pet mikronov
debele histološke rezine smo barvali s hematoksilin-eozinom,
paralelne pa obdelali s peroksidazno imunohistokemijsko me-
todo ob uporabi nespecifičnega monoklonskega protitelesa
proti PrPSc, 3F4 (Senetec, USA). Prej smo histološke rezine ob-
delali s postopki, ki so uničili PrPC in obenem razkrili epitop
na PrPSc, na katerega se je vezalo protitelo (15).
Osamitev DNK
DNA iz krvi krvodajalcev smo osamili po standardnem po-
stopku z obarjanjem s soljo in etanolom, DNK iz krvi in/ali
možganov bolnikov s sCJB pa z Nucleonovim kitom (BACC
za kri in ST za možgane) za osamitev genomske DNA (Tepnel
Life Sciences PLC).
Pomnoževanje gena
PRNP smo pomnožili v treh prekrivajočih se fragmentih z ve-
rižno reakcijo s polimerazo (PCR, Polymerase Chain Reaction)
v volumnu 10 µl. Uporabili smo 30 ng genomske DNK, 0,72
pmol vsakega od začetnih oligonukleotidov, 10-kratni pufer
PCR z 1,5 mM MgCl
2
 (Applied Biosystems, USA), 6,7 nmol
dNTP-jev, 0,25 U polimeraze AmpliTaqGold (Applied Bio-
systems, USA). Dobljene fragmente PCR smo označili PrP1,
PrP2 in PrP3.
Konformacijska analiza in določanje nukleotidnega
zaporedja
Za iskanje sprememb v nukleotidnem zaporedju posameznih
pomnoženih fragmentov gena pri zdravi populaciji smo upo-
rabili analizo enoverižnih konformacij (SSCA, Single-Stranded
Conformation Analysis). Poleg iskanja posameznih sprememb
smo s pomočjo treh različnih vzorcev migracije sredinskega
fragmenta, PrP2, določili tri različne genotipe kodona
129. Omenjenim trem vzorcem in drugim vzorcem, ki so po-
kazali spremenjeno migracijo, smo določili nukleotidno za-
poredje.
SSCA smo izvedli na 10-odstotnem poliakrilamidnem gelu z
2,6-odstotnim zamreženjem. Na gel smo nanesli produkte PCR,
ki smo jih prej zmešali z nanašalnim pufrom in denaturirali.
Elektroforeza je potekala v pufru TBE pri 5°C pri moči od 37
do 50W, odvisno od dolžine potujočega produkta PCR. Po
končani elektroforezi smo vzorce prikazali s srebrenjem. Za
določitev nukleotidnega zaporedja smo ponovno pomnožili
fragmente z reakcijo PCR v volumnu 50 µl, očistili produkte,
izvedli sekvenčno reakcijo, očistili produkte sekvenčne reak-
cije ter jih raztopili v pufru TSR (Template Supression Re-
agent). Tako pripravljenim vzorcem smo določili nukleotidno
zaporedje z avtomatskim sekvenatorjem ABI PRISM 310 (Ap-
plied Biosystems, USA).
Rezultati
V možganih 12 kliničnih sumov na CJB so bile histološke spre-
membe značilne za to bolezen. Le pri enem so bili v skorji
malih možganov agregati PrPSc vidni v standardnih prepara-
tih, obarvanih s HE v obliki plakov kuru, ki so bili močno ozna-
čeni s protitelesi proti PrP (sl. 1a, b).
Imunohistokemijski vzorec odlaganja PrPSc je bil v ostalih pri-
merih sinaptičen (sl. 2). Določili smo razporeditev genotipa
kodona 129 v zdravi slovenski populaciji in jih primerjali z
rezultati dosedanjih študij za skupno evropsko populacijo ter
rezultati za nekatere posamične evropske populacije (razpr.
1).
Poleg tega smo določili tudi genotipe kodona 129 pri 12 bol-
nikih s sCJB. 10 je bilo metioninskih homozigotov (83,4%),
eden je bil valinski homozigot (8,3%) in eden heterozigot
(8,3%).
Skupno smo našli štiri spremembe, od tega je bila ena v dveh
različnih kombinacijah, ena, že prej opisana, pa je bila samo-
stojna. Najdene genetske spremembe so navedene v razpre-
delnici 2.
805
metioninskih homozigotov na račun heterozigotov, kar kaže
na nekoliko večjo dovzetnost za razvoj vseh oblik CJB.
Razporeditev genotipov kodona 129 pri bolnikih s sCJB lah-
ko označimo kot specifično za bolezen. Opisali so že, da pri
sporadičnih primerih CJB prevladujejo metioninski homozi-
goti nad valinskimi (16), kar velja tudi v primeru slovenskih
bolnikov s sCJB (83,4% metioninskih homozigotov, 8,3% va-
linskih homozigotov in 8,3% heterozigotov).
Ker v kodirajoči regiji PRNP nismo odkrili nobenih patoge-
nih mutacij, lahko potrdimo, da gre v naših primerih resnično
za nedružinsko obliko CJB. Edino tiho najdeno spremembo,
351A > G (A117A), ki je bila prisotna v kombinaciji z valinsko
homozigotnostjo kodona 129, so že prej opisali kot polimor-
fizem, ki se pojavlja pri 20% Evropejcev (17). Druga študija
poroča o prisotnosti omenjene spremembe pri 5,4% vprašlji-
Sl. 1. A – Odlage PrPSc v obliki plakov kuru (glava puščice) v notranji granularni plasti skorje malih možganov. HE, orig.
povečava 400-krat. B – Monoklonska protitelesa proti PrP označijo plake kuru in tudi manjše odlage PrPSc (majhne glave
puščic), ki sicer niso vidne v preparatih HE. IHR, 3F4, Senetec, ZDA, orig. povečava 350-krat.
Figure 1. A – Kuru plaque-like deposites of PrPSc in the internal molecular layer of cerebellar cortex (arrowhead). H&E, orig.
magn. 400×. B – Monoclonal antibodies against PrP label kuru plaques, as well as smaller plaque-like deposites, which are not
otherwise visible in H&E slides (small arrowheads). IHR, 3F4, Senetec, USA, orig. magn. 350×.
Razpr. 1. Odstotni delež posameznega genotipa kodona 129.
Table 1. Percentage of each codon 129 genotype.
Genotip
Genotype
M/M V/V M/V
Slovenska populacija
Slovene population
46,8 12,1 41,1
Francoska populacija (21, 22)
French population
39,1 9,9 50,9
Španska populacija (23)
 Spanish population
41,8 16,0 42,2
Avstrijska populacija (24)
Austrian population
43,0 8,3 48,7
Italijanska populacija (25)
Italian population
45,2 14,5 40,3
Skupna evropska populacija (6)
Total European population
39,2 11,1 49,8
M/M: metionin/metionin, methionine/methionine
V/V: valin/valin, valine/valine
M/V: metionin/valin, methionine/valine
Razpr. 2. Odkrite genetske spremembe v PRNP v zdravi slo-
venski populaciji in pri bolnikih s sCJB.
Table 2. Discovered genetic changes in PRNP in healthy Slo-
venian population and sCJD patients.
Populacija
Število vzorcev Genotip
Nukleotidne spremembes spremembo kodona 129
Population No. of samples
Codon 129
Nucleotide changesgenotype
Zdravi/sCJB
1/1
Val
351A > G (17)Healthy/sCJB Valine
Zdravi
1
Met
252T > C; 228C > THealthy Methyonine
Zdravi
2
Met/Val
228C > T; 204T > C (18, 21)Healthy Methyonine/
Valine
Razpravljanje
Primerjava razporeditve genotipov kodona 129 v zdravi slo-
venski populaciji z razporeditvijo pri skupni evropski popu-
laciji kaže, da je v slovenski populaciji rahlo povečan delež
Sl. 2. Sinaptični tip odlaganja PrPSc v insuli (in), klavstrumu
(cl) in putamnu (p), medtem ko bela možganovina med temi
strukturami sive ni reagirala s 3F4. IHR, orig. povečava 5-krat.
Figure 2. Sinaptic type of immunoreactivity is present in insu-
la (in), claustrum (cl) and putamen (p), while white matter
in-between did not react with monoclonal antibodies 3F4. IHR,
orig. magn. 5×.
SMERKOLJ S, POPOVIĆ M, GLAVAČ D. ISKANJE GENETSKIH SPREMEMB TER POLIMORFIZEM KODONA 129 GENA PRNP
806 ZDRAV VESTN 2004; 73
vih nemških primerih sCJB (18). Pri naših bolnikih je bila pri-
sotna pri 1 od 12 primerov, našli pa smo jo tudi v zdravi popu-
laciji s frekvenco 3%.
Alanin na tem mestu je vključen v močno ohranjeno regijo, ki
tvori del nevrotoksičnega amiloidogenega transmembranske-
ga segmenta PrPC (19). Na tem mestu je tudi prepoznavno me-
sto za restrikcijski encim PvuII, omenjeni polimorfizem pa ga
odpravi in povzroči nastanek CpG, ki je vroče mesto za na-
daljnje mutacije. Kodon 117 je tudi mesto patogene mutacije
A117V, ki je povezana z GSS (20).
V zdravi populaciji smo našli še dve spremembi, 252T > C in
228C > T (P84P in P76P), doslej še neopisani v literaturi, o
spremembi 204T > C (P68P) pa so že poročali v povezavi z
GSS22 in z vprašljivim primerom CJB (18), vendar ne kot o vzro-
ku bolezni. Vse omenjene spremembe ležijo v regiji oktapep-
tidnih ponovitev, ki so odgovorne za vezavo bakrovih ionov.
Dejanska vezava poteka preko histidinov, ki so v neposredni
bližini kodonov s spremenjenimi nukleotidi.
Tihe spremembe, najdene pri bolnikih s prionskimi bolezni-
mi, kot sta A117A in P68P, naj bi vplivale na stabilnost mRNK
in posredno na učinkovitost translacije, torej bi lahko vpliva-
le tudi na dovzetnost za bolezen. Podobno lahko sklepamo
tudi za ostale tihe spremembe, kajti njihova odsotnost pri pri-
onskih bolnikih še ne pomeni, da dovzetnosti za bolezen ni v
zdravi populaciji.
Zaključki
Po pregledu kodona 129 gena PRNP v zdravi slovenski popu-
laciji smo ugotovili, da ne odstopa bistveno od evropskega
povprečja. Toda rahlo povečan delež metioninskih homozi-
gotov lahko pomeni nekoliko večjo dovzetnost za CJB, med
drugimi oblikami tudi vCJB. Slovenska populacija je primer-
jalno glede na bližnje evropske populacije najbolj podobna
populaciji sosedov Italijanov.
Pri bolnikih s sCJB prevladujejo metioninski homozigoti
(83,4%), zato lahko trdimo, da je razporeditev za bolezen spe-
cifična. Odsotnost patogenih mutacij pomeni izključitev dru-
žinske oblike CJB. Najdene tihe spremembe preko vpliva na
stabilnost mRNK ter translacijo lahko pomenijo povečano dov-
zetnost za bolezen tako pri zdravi populaciji kot pri bolnikih.
Literatura
1. Brown P. Transmissible human spongiform encephalopathy (infectious
cerebral amyloidosis): Creutzfeldt-Jakob disease, Gerstmann-Sträussler-
Scheinker Syndrome, and Kuru. In: Calne DB ed. Neurodegenerative
diseases. Philadelphia: W. B. Saunders 1994: 839–76.
2. Parchi P, Giese A, Capellari S et al. Classification of sporadic Creutzfeldt-
Jakob disease based on molecular and phenotypic analysis of 300 subjects.
Ann Neurol 1999; 46: 224–33.
3. Brown P, Cathala F, Raubertas RF, Gajdusek DC, Castaigne P. The epidemio-
logy of Creutzfeldt-Jakob disease: conclusion of a 15-year investigation in
France and review of the world literature. Neurology 1987; 37: 895–904.
4. Lehmann S. Metal ions and prion diseases. Curr Opin Chem Biol 2002; 6:
187–92.
5. Riek R, Hornemann S, Wider G, Glockshuber R, Wütrich K. NMR characte-
rization of the full-length recombinant murine prion protein, mPrP(23–
231). FEBS Lett 1997; 413: 282–8.
6. Oesch B, Westaway D, Walchli M et al. A cellular gene encodes scrapie PrP
27–30 protein. Cell 1985; 40: 735–46.
7. Alperovitch A, Zerr I, Pocchiari M. Codon 129 prion protein genotype and
sporadic Creutzfeldt-Jakob disease. Lancet 1999; 353: 1673–4.
8. Baker HE, Poulter M, Crow TJ, Frith CD, Lofthouse R, Ridley RM. Aminoacid
polymorphism in human prion protein and age at death in inherited prion
disease. Lancet 1991; 337: 1286–6.
9. Dlouhy SR, Hsiao K, Farlow MR et al. Linkage of the Indiana kindred of
Gerstmann-Sträussler-Scheinker disease to the prion protein gene. Nat Ge-
net 1992; 1: 64–7.
10. Palmer MS, Dryden AJ, Hughes JT, Collinge J. Homozygous prion protein
genotype predisposes to sporadic Creutzfeldt-Jakob disease. Nature 1991;
352: 340–2.
11. Collinge J, Palmer MS, Dryden AJ. Genetic predisposition to iatrogenic
Creutzfeldt-Jakob disease. Lancet 1991; 337: 1441–2.
12. Brown P, Cervenakova L, Goldfarb LG et al. Iatrogenic Creutzfeldt-Jakob
disease: an example of the interplay between ancient genes and modern
medicine. Neurology 1994; 44: 291–3.
13. Mead S, Mahal SP, Beck J, Campbell T, Farral M, Fisher E, Collinge J. Sporadic
– but not variant – Creutzfeldt-Jakob disease is associated with polymor-
phisms upstream of PRNP exon 1. Am J Hum Genet 2001; 69: 1225–35.
14. Owen F, Poulter M, Collinge J, Crow TJ. Codon 129 changes in the prion
protein gene in Caucasians. Am J Hum Genet 1990; 46: 1215–6.
15. Bell JE, Ironside JW. Neuropathology of spongiform encephalopathy in
humans. Brit Med Bull 1993; 49: 738–77.
16. Will RG, Alperovitch A, Poser S, Descriptive epidemiology of Creutzfeldt-
Jakob disease in six European countries. 1993–1995. Ann Neurol 1998; 43:
763–7.
17. Wu Y, Brown WT, Robakis NK, Dobkin C, Devine-Gage E, Merz P, Wisniew-
ski HM. A PvuII RFLP detected in the human prion protein (PrP) gene.
Nucleic Acids Res 1987; 15: 3191–1.
18. Windl O, Giese A, Shulz-Shaeffer W et al. Molecular genetics of human pri-
on disease in Germany. Hum Genet 1999; 105: 244–52.
19. Mastrangelo P, Westaway D. The prion gene complex encoding PrP(C) and
Doppel: insights from mutational analysis. Review. Gene 2001; 275: 1–18.
20. Doh-ura K, Tateishi J, Sasaki H, Kitamoto T, Sakaki Y. Pro = > Leu change at
position 102 of prion protein is the most common but not the sole mutation
related to Gerstmann-Sträussler syndrome. Biochem Biophys Res Comm
1989; 163: 974–9.
21. Mastrianni JA, Curtis MT, Oberholtzer JC et al. Prion disease (PrP-A117V)
presenting with ataxia instead of dementia. Neurology 1995; 45: 2042–50.
22. Laplanche J-L, Delasnerie-Lauprêtre N, Brandel JP et al. Molecular genetics
of prion disease in France. Neurology 1994; 44: 2347–51.
23. Deslys JP, Marcé D, Dormont D. Similar genetic susceptibility in iatrogenic
and sporadic Creutzfeldt-Jakob disease. J Gen Virol 1994; 75: 23–7.
24. Combarros O, Sanchez-Guerra M, Lorca J et al. Polymorphism at codon 129
of the prion protein gene is not associated with sporadic AD. Neurology
2000; 55: 593–5.
25. Zimmermann K, Turecek PL, Schwarz HP. Genotyping of the prion protein
gene at codon 129. Acta Neuropathol (Berl) 1999; 97: 355–8.
26. Salvatore M, Genuardi M, Petraroli R, Masullo C, D’Alessandro M, Pocchiari
M. Polymorphisms of the prion protein gene in Italian patients with Creutz-
feldt-Jakob. Hum Genet 1994; 94: 375–9.