Poštnina platana v gctoulnl U I|ubltanl> totsh 22. |uni|a 193» __ tolK ^ * Sinrenskl dum StCV. 139 Z Ilustrirano pcllogo »Teden o slikah« tClD II. Delo za sestavo nove francoske vlade Pariz, 22. Junija, o. Senator Chautemps, ki fe dobil naročilo za sestavo nove vlade, je včeraj imel ves dan posvetovanja z vodilnimi politiki vseh skupin, ki sestavljajo večino bivše vlade. Ker je Blumovo vlado dejansko strmoglavil senat in ker je do padca vlade v glavnem prišlo zaradi nastopa radikalskih senatorjev, je bilo utemeljeno stališče, da velja poveriti mandat za sestavo nove vlade bai senatorju, članu radikalno-sociali-stične stranke. Ti razlogi so pripravili odločilne činitelje do lega, da poverijo mandat za sestavo nove vlade senatorju in bivšemu predsedniku ministrskega sveta Camillu Chautempsu. Razen teh razlogov so bili pa f,e drugi, taki, ki se tičejo osebnosti samega Camilla Chautempsa. Senator Chautemps uživa sloves zelo gibčnega državnika. O njegovem demokratskem prepričanju ne more pač nihče dvomiti in zato ni videti razlogov, zakaj bi mu levica mogla odreči svoje zaupanje. Po drugi strani ima pa Camillo Chautemps kot domoljub in zmeren politik pravico, 'da sme tudi od nasprotnikov svoje stranke zahtevati vsaj lojalnost in obzirnost. Chautempsa čaka nedvomno težka naloga,_se-stoječa v glavnem v tem, kako naj se na političen način reši finančni problem. Kot nenadkriljiv praktik in kot izredno hladnokrven državnik se zdi Chautemps primeren mož, da prevzame vodstvo pomiritvene politike, ki bi z ohranitvijo izvršenih socialnih reiorm ohranil mir v delavskih slojih in z razumno finančno politiko pridobila zaupanje varčevalcev in pobeglega kapitala. Glede vprašanja, ali bo Chautempsu uspelo sestaviti novo francosko vlado, kako in kdaj, ni ta trenutek moči še nič zanesljivega reči. Mandatar se je ves dan posvetoval ne samo z morebitnimi člani svoje bodoče vlade, temveč tudi z najboljšimi finančnimi strokovnjaki iz obeh zbornic. Vsekako pa velja ugotoviti, da ni zaradi padca Blumove vlade nikjer na Francoskem prišlo do ni-kake kršitve javnega miru in reda. Domnevajo, da bo Chautemps sestavil svojo vlado v najboljšem primeru danes okoli poldneva. Odvisno je vse od tega, kakšno stališče bodo zavzeli do Chautempsa socialisti, ki so za danes dopoldne sklicali v Pariz sejo državnega odbora socialistične stranke. Komunisti zagotavljajo, da bodo podpirali vsako vlado, ki bo dejansko vlada Ljudske fronte in se bo držala delovnega programa, na katerega so vse članice Ljudske fronte maja 1936 pred volitvami pristale. Zdi se, da Leon Blum, ki ga je Chautemps povabil k sodelovanju, ne bo vstopil v novo vlado koj minister, marveč bo prevzel vodstvo socialistične poslanske skupine v zbornici. V poznih sinočnjih urah je bila seja radikalno- 1 socialističnega poslanskega lduba, kamor je Chautemps prišel po razgovoru s predsednikom republike. Dejal je, da ne more povedati še nič določnega od. tem, kako bo sestavljena njegova vlada. Imel je dolg razgovor z bivšim finančnim ministrom Auriolom ter z nekaterimi drugimi finančnimi strokovnjaki. Glavna težkoča pri sestavljanju vlade je, kako popraviti tisto, kar je Blum zagrešil v finančnem pogledu s svojimi poskusi za nekako gospo-■ darsko in socialno diktaturo. Francija kot dežela svobodnega gospodarstva in trgovine teh poskusov ne prenese, o čemer priča beg denarja iz Francije zadnje čase. Zato bo finančno ministrstvo v Chau-tempsovi vladi moral dobiti nov človek, ne dose-’ danji minister Auriol, s čigar imenom so zvezani vsi ponesrečeni gospodarski poizkusi Blumove vlade. Kot novega finančnega ministra imenujejo Geor-gesa Bonneta, francoskega poslanika v Washing-tonu. Verjetno pa je, da bosta svoji mesti ohranila zunanji minister Delbos ter notranji minister Dor-moy. Ni dvoma, da se bodo socialisti odločili za to, da podpro Chautempsa, zakaj v nasprotnem primeru bi radikalni socialisti lahko začeli pogajanja z opozicijskimi strankami in tako lahko potisnili socialiste in komuniste v čisto navadno parlamentarno manjšino. Baski zapuste špansko Ljudsko fronto? London, 22. junija. AA. »Morning Post« prinaša uvodnik o padcu Bilbaoa in pravi, da bi bilo napačno misliti, da bodo Baski še ostali v španski Ljudski fronti. Upajmo, pravi list, da se bodo ti 'gorjanci, mornarji in ribiči, ki so bili delno s prevaro in delno s terorjem podjarmljeni, odslej čudili svobodne. Salamanca, 22, junija. AA. (Havas.) Nacionalistična radijska postaja je sinoči objavila, d? je general Franco v nedeljo prišel v Bilbao. Tam so čakali nanj vsi poveljnik'. Najprej je odšel v cerkev, nato pa se je vozil po ulicah, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Bilbao |e padel brez strela Bilbao, 22. jun. o. Čete generala Franca so v soboto zvečer vkorakale v Bilbao, ne da bi padel en sam strel. Da se je to zgodilo tako, je treba pripisovati dejstvu, da so Baski ukrotili anarhistične elemente, ki so hoteli mesto pred umikom porušiti. Zasluge za mirno zavzetje Bilbaoa ima zlasti bivši poveljnik bilbajske garnizije Aguilar, ki ®o ga imeli Baski zaprtega od začetka državljanske vojne v mestu. Ko so ga izpustili, je ostal še v Bilbau ter pregovarjal baskovske poveljnike, naj se ne upirajo in mesto brez boja izroče. To se mu je tudi po- srečilo in baskovsko poveljstvo je obvestilo nacionalistično vojno vodstvo, da se bo mesto vdalo brez odpora. Besede rdečih vediteljev Valencija, 22. junija. AA. (Fabra.) Med svečano otvoritvijo vojaškega doma v Albaceti je vrhovni vojaški komisar in bivši zunanji minister Alvarez del Vayo sprejel novinarje. Na vprašanje, kaj je z Bilbaom, je del Vayo odgovoril: Dosedaj mesto še ni popolnoma padlo. Ba- skovci ga še vedno junaško branijo, čeprav so nacionalisti že parkrat razglasili, da je padlo. V zvezi z nadzorstvom nad španskimi vodami je vrhovni vojaški komisar izjavil: Nemci so izkoristili nedavne pripetljaje s križarko »Deutschland« in z Almerijo, da bi si preskrbeli v nadzorstvenem sistemu čim boljše postojanke. Isto so storili tudi Italijani, Mislim, da bodo zdaj obstreljevali kakšno drugo špansko pristanišče. Govoreč o množini orožja m velikem številu letal, ki jih je general Franco dobil za svojo ofenzivo na baskovskem bojišču, zlasti pa o novem nemškem letalu, ki leti s hitrostjo 500 km na uro, je del Vayo izjavil: Španija je zopet postala prizorišče za preizkušanje sodobnega orožja tujih držav. Nemški zun. minister ne pojde v London Berlin, 22. junija, o. Nemška vlada je včeraj obvestila angleškega poslanika v Berlinu, da je zaradi zadnjih dogodkov v Španiji, predvsem zaradi obstreljevanja nemške bojne ladje »Leipzig«, po valencijskih bojnih ladjah, potrebno, da se obisk nemškega zun. ministra Neuratha v Londonu od-godi na nedoločen čas. Neurath bi moral odpotovati v London jutri. Nemška vlada je takoj po napadu na križarko »Leipzig« ukrenila pri odboru za nevmešavanje vse potrebno, da bi dobila za ta na- Sv. oče pozdravlja Kristusa Kralja v Poznanju Vatikan, 22. jun. o. »Osservatore Romano« prinaša na uvodnem mestu pastirsko pismo, ki ga je sv. oče izdal za mednarodni kongres Kristusa Kralja t Poznanju. Pismo je naslovljeno na poljskega pri-masa kardinala Hlonda. Sv. oče izraža v pismu svojo radost, da je kongres usmeril vse svoje delo na to, da opozori narode sveta na nevarnosti, ki groze človeštvu od brezbožnih naukov komunizma. Nadutost tistih krogov na svetu, ki se bore proti vsemu kar priznava Boga, je silno zrasla. Kljub temu, da je Bog vsemogočen in lahko s svojo močjo ukroti upornike, je vendar potrebno, da kličemo na boj ljudi, ki jih je Bog ustvaril, da pomagajo z vsemi močmi pri boju za končno zmago božje stvari nad brezboštvom. Predvsem je krščanskemu svetu da-res potrebno poznanje moči, načinov in načrtov, ki jih uporabljajo Kristusovi sovražniki. Vsa pota tega sveta držijo do Kralja kraljev. Na koncu svojega pisma želi sv. oče kongresu popolen uspeh- in pošilja vsem udeležencem svoj blagoslov. Drzne zahteve avstrijskih hitlerjevcev Dunaj, 21. junija, o. Vodstvo avstrijskih narodnih socialistov je objavilo spomenico, v kateri razlaga svoje stališče do avstrijske notranje politike in postavlja vladi pogoje, pod katerimi bi narodni socialisti prenehali s protizakonitim delovanjem in rovarjenjem. Ti pogoji so: 1. Vlada mora avstrijsko narodnosocialistično stranko proglasiti za zakonito; 2. vlada mora razglasiti amnestijo za vse politične krivce, ki so zaprti zaradi narodnosocialistič-nega delovanja po zaporih in po koncentracijskih taborih; 3. preosnovati se mora vlada tako, da bodo v njej zastopani tudi narodni socialisti, sorazmerno po svoji številčni moči. Spomenica se končuje z grožnjo, da v Avstriji ne bo mogoče govoriti o notranjem miru vse dotlej, dokler vlada ne ugodi tem narodnosocialističnim zahtevam. Kot v odgovor na te narodnosocialistične zahteve pa je včeraj dunajsko porotno sodišče obsodilo 31 narodnih socialistov na težje in lažje zaporne kazni. Iz tega je moči sklepati, da avstrijska vlada ne namerava sklepati sporazuma z narodnimi socialisti, še mani pa dovoliti, da bo ta stranka svoje razdiralno delo po Avstriji lahko izvrševala tako rekoč s podporo zakona in oblasti. Odbor za nevmešavanje in prostovoljci v Spanji London, 22. jun. o. Včeraj popoldne je imel odbor za nevmešavanje dve uri doljjo sejo, na kateri se je posvetoval glede bodočih korakov za ureditev španskega vprašanja. Na seji so sklenili, da pošljejo vsem prizadetim vladam poziv glede odpoklica prostovoljcev s prošnjo, naj te države same predlagajo, kako bi prostovoljce najugodneje in najhitreje spravili iz Španije. Odbor za nevmešavanje se je posvetoval tudi o tem, kako bi internacionalizirali nadzorstvene ladje, ki izvajajo kontrolo španskih obal. Govor dr. Hodže Praga, 22. junija. AA. (ČTK.) Včeraj so slovesno 'odkrili spomenik slavnemu madjarskemu pisatelju in rodoljubu Jokaju v Komarnu na meji med ČSR in Madiarsko. Slavnostni govor je imel predsednik vlade dr. Milan Hodža v madjarščini. V svojem govoru se je dotaknil tudi podonavskega problema in rekel) da bi se mnogo nevarnosti lahko odstra- nilo na temelju konstruktivnega dela in po orga-cičnih načelih. Hodža je rekel, da ČSR želi sporazum z vsemi srednjeevropskimi državami v spoštovanju enakopravnosti vseh sosednih narodov, kakor tudi sama želi, da naj vsi spoštujejo njeno narodnostno čustvovanje. 4000 političnih kaznjencev oproščenih Sofija, 22. junija. AA. Bolgarska brzojavna agencija objavlja, da se še zmeraj po vsej Bolgariji vrše proslave rojstva prestolonaslednika. V vseh cerkvah se opravljajo službe božje in vsa država še živi pod vtisom spolšne radosti. Včeraj so izpustili 4000 jetnikov iz zaporov. Vsi so bili amnestirani. Sinoči je sofijska radijska postaja priredila posebno slavnostno oddajo. Med sporedom je otroški zbor zapel prvo himno, ki je posvečena mlademu prestolonasledniku. Nemška vlada je imela sinoči sejo, na kateri »o se bavili s položajem, ki je nastal zaradi odpovedi nemškega obiska v Londonu. pad zadoščenje in zagotovilo, da do česa takega ne bo več prišlo. Poudarila je tudi, da 6matra 'položaj za zelo resen. Kljub temu, da je do napada prišlo že v petek, niso v Londonu sklenili še nič odločilnega in ee samo razgovarjajo. Zaradi nezanesljivega stanja, ki je s tein dogodkom nastopilo, meni nemška vlada, da je prisotnost zun. ministra v Berlinu neobhodno potrebna. Dejansko pa je v tej odpovedi treba videti nekak pritisk Nemčije na Anglijo. Nemški krogi menijo, da je Anglija tista, ki v odboru za nevmešavanje zadržuje odločitev glede skupnega nastopa zaradi napada na nemško bojno ladjo. Ker je Neuratha povabila v London angleška vlada sama, smatrajo v Nemčiji to za dokaz, da Anglija želi neposrednih razgovorov z Nemčijo in to zelo m'jno. Zaradi te nujnosti pa hočejo z odgoditvijo prisiliti angleško zun. ministrstvo, da se zavzame za Nemčijo v odboru za nevmešavanje. London, 2. jun. o. Vest o odgoditvi nemškega obiska v Londonu je vzbudila v nemškem časopisju neugodne odmeve. Listi, ki niso Nemčiji prijazni, vidijo v tem znamenje, da eNmčija ne mara prijateljskih pogajanj za mirno in sporazumno ureditev vseh evropskih vprašanj. Obsojajo ta nemški korak in ga spravljajo v zvezo s Španijo ter z zadnjo nemško gonjo proti Češkoslovaški, ki naj bi v Angliji ustvarila neugodno razpoloženje za nemške zahteve te vrste. »Press Association« poroča o vtisu, ki ga je v Londonu napravila okolnost, da je nemški zun. minister odložil svoj obisk v Londonu.. V uradnih krogih pravijo, kakor trdi ta poročevalski urad, da je imel nemški zunanji minister pač svoje razloge, da je obisk odložil. Upajo pa, da bo vendarle mogel že v kratkem prispeti v London. Refa in tov. v Celju Ljubljana, 22. junija. V nedeljo je policijska uprava zadnjo skupino z Viktorjem Dugino na čelu prepeljala iz policijskih zaporov v začasne zapore okrožnega sodišča ljubljanskega. Sedaj so bili vsi prihovski napadalci premeščeni pod močno orožniško eskorto iz Ljubljane v Celje, kjer jih je prevzela jetniška uprava tamošnjega okrožnega sodišča, pri katerem se bo nadaljevala sodna kazenska preiskava, kajti to sodišče je pristojno za ta slučaj, ker se je napad izvršil na ozemlju celjkega okrožnega sodišča. Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavni predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 6. julija ob 8 kavarne; ob 9 Gostilne od črke A do vštete črke S; dne 7. julija ob S gostilne od črke š do 7. in priklopljene občine, delikatese in vinotoči. — Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teli strok so razgrnjeni na tipogled v pisarni mestnega poglavarstva od 22. do 29. junija t.J. Tridnevni izlet s posebnim vlakom v Trst-Gori-eo ali Benetke od 27. do 29. junija. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom: v Trst 120 Din, v Gorico 135 Din, v Benetke 185 Din. Prijave se zaključijo 24. junija. Vsak prijavljenec mora priložiti dve fotografiji. Natančnejše informacije v biljelanucah ^Putuika «jn izletni pisarni >Okornc. Nj. Vel. kralj Peter na Bledu , c' Ljubljana, 22. junija. Garnitura dvornega vlaka, s katerim se je vozil iz Belgrada na Bled Nj. Vel. kralj Pe-| ter II. s svojim spremstvom, je davi ob 7.32 I prispela na ljubljanski glavni kolodvor. _ Na kolodvoru so pričakovali kraljev prihod g. ban dr. Marko Natlačen, pomočnik ko-j mandanta dravske divizije, general Dušan Dodič, direktor policijske uprave dr. Hacin, direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Fatur, komandant žandarmerijskega polka polkovnik Barle in drugi. Izostal je vsak pozdrav in sprejem, ker so bili kupeji Nj. Vel. kralja še zastrti. Po 18 minutnem postanku je dvorni vlak nadaljeval vožnjo proti Bledu. Nj. Vel. kralj Peter II. je prispel okoli 9.30 na Bled, kjer ostane dalje časa na oddihu, j Ko se je vlak odpeljal proti Gorenjski, je vrhniška šolska mladina, ko je začula, da se je mimo vozil Nj. Vel. kralj Peter II., živahno vzklikala kralju. Vrhniška mladina je namreč priredila izlet v Stično ter je čakala na kolodvoru na dolenjski vlak. Vesti 22. junija Prostore »Rdeče pomoči«, komunistične [ podporne organizacie, je zaprla varšavska policija, ker je v lokalu te »človekoljubne« organizacije našla ogromno zalogo komunistične li-I terature. Sovjetski letalci Beljakov, Čkalov in Baj-| dukov so s svojim enokrilnikoin prileteli iz [Moskve mimo tečaja v Kalifornijo ter pristali v mestu Mancouver, tisoč kilometrov pred San I Frančiškom, kamor so mislili iti. Čez tečaj so I leteli v višini 3500 m. Peta nemška odprava na Himalajo je doživela silno nesrečo, ki je pretrgala nadaljnje delo. Odpravo je zasul pod Nanga Parbatom | plaz in odnesel sedem njenih članov. Voditelj dr. Wien se je rešil. | Bivši romunski zun. minister Tatarescu sc je včeraj mudil na Dunaju, odkoder je ponori odpotoval v Pariz. Letala, ki bodo letela okoli sveta, ne da bi se jim bilo treba ustaviti, bodo v kratkem lahko gradili sovjeti, piše v moskovskih »Iz ves tj ih« Kaganovič, ' namestnik komisarja za industrijo in obrambo. — | Če bo res! O Španiji, Nemčiji ter o vprašanju italijanskih misijonarjev v angleških kolonijah je, kakor domnevajo, razpravljala tajno seja kongregacije za izredne | zadeve v Vatikanu. Notranje posojilo za oborožitev bo kmalu razpisal moskovski finančni komisarijat. Izvoz riža je prepovedala italijanska vlada, ka tudi za prav malenkostne zneske. Vknjižen je bil neki dolg v znesku 41 Din, a 9lroški so znašali skoraj trojni znesek. Prav nizki dolgovi so znašali od 200 do 1000 Din, tako nekateri 195, 240, 609 itd. Rile so pa vknjižene tudi viSje vsote. Tako 18.696, 34.039, 5)2.972 in celo 287.348 Din. Mnogo upnikov je privatnikov, osobito raznih trgovcev in obrtnikov, ki si z eksekucijo skušajo zavarovati pri dolžnikih svoje terjatve, večje zneske pa je drž. zaklad vknjižil pri raznih posestnikih zaradi neplačanih davkov, pa tudi OUZD se je vknjižil pri mnogih podjetjih in obrtnikih v mestu in okolici, ker so bili ti v zaostankih glede prispevkov delavskega zavarovanja. Pri nekaterih podjetjih gre za velike zneske. Enkrat je že bilo sproženo vprašanje, da bi bilo potrebno uveljaviti primerne kazenske sankcije proti onim podjetnikom, ki pobirajo in odtrgujejo delavcem na nje pripadajoče deleže za bolniško zavarovanje, a niti teh zneskov ne odračunajo OUZD, ko ne morejo svojega deleža plačati. Ali ni morebiti to primer poneverbe, ko se zaupani denar vporabi v druge namene, kakor jo bil določen? Dražbe nepremičnin so nekoliko ponehale. Na dražbi je bil koncem maja meseca prodan. večji kompleks parcel s hišo ob Poljaneki cesti, tvorec zomljiško-knjižni vložek št. 40 in 278 k. o. Poljansko predmestje. Ta zadeva se • že vleče od leta 1935 naprej. Nekateri interesenti so predlagali, da bi bit večji kompleks sveta v mestu parceliran, ker bi tako bilo večje zanimanje za dražbo. Svet se je res razdelil v 8 stavbnih parcel. Hiša s pritiklinami na Poljanski cesti je bila cenjena na 1,565.000 Din. Skupina 8 stavbnih parcel v izmeri 5218 m* pa na 2,905.942 Din. Za prodajo posameznih parcel na dražbi se jo prijavilo 7 interesentov^ Za celotno prodajo pa 2 interesenta. Na dražbi je bil sprva srdit boj za posamezne parpele. Pri dražbi v celoti pa je ta boj bil kratek. Vse posestvo s hišo vred je zdražila posestnica iz Rajhenburga Elizabeta Kunej za 2.100.000 Din. Zadnji čas je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih tudi več kupnih pogodb. Posestnica Marija Štokelj, stanujoča na Val. Vodnikovi ul. 19, je prodala zasebnici Mariji Košir iz Novih Jarš pare. St. 779-5 k. o. Slape z novozidano hišico za 34.000 Din. Dr. Miško Jevšek, uradnik pri žel. direkciji v Ljubljani, je kupil od posestnika Jos. Matjana par. št. 162-2 k. o. Vižmarje za 25.525 dinarjev. Brolih Josip, orožniški narednik je kupil od občine Ježica hišo št. 50 na Ježici za 65.000 dinarjev. Zasebna nameščenka Slavka Bečan je kupila od posestnika Valentina Jenka Darcelo št. 168-1 k. o. Medvode za 8325 Din. Zanimivo je, da se dnevno vrste prijave kupnih pogodb iz ljubljanske okolice, ki ne spada pod mestni okoliš. Gre pri kupčijah za parcele v vrednosti od 1okriti s splošnimi dohodki državnih železnic. Tozadevna obremenitev aktivnih prog znaša 100 milijonov dinarjev letno. Večina teh nadobre-nienitev odpade na oblastna ravnateljstva v Subotici, Zagrebu in Ljubljani. Posledice tega stanja so: 1. Maloštevilnost prometnega osebja na aktivnih progah in s tem v zvezi preobremenitev istega. Uslužbenci delajo čez normalni 8urni delavnik, kar povzroči, da so uslužbenci letno zaposleni daleč preko normalnih 2240 delovnih ur; v mnogih slučajih znaša zaposlitev posameznika 3000, 4000 in tudi do 5000 delovnih ur v enem letu. Z zakonom predvideni letni dopusti se samo delno izkoristijo ali pa sploh ne. V teh okolnostih in pri 30 letnem službovanju znaša delovni čas enega uslužbenca 100 do 150 tisoč delovnih ur. Napram drugim državnim in samoupravnim uslužbencem, ki store v 35 letnem službovanju 60 do 70 tisoč delovnih ur, je železničar do dvakrat več izkoriščan za manjšo plačo. 2. Razmeroma zelo nizke odškodnine za naporno delo in produktivne delovne edinice. Dohodki uslužbencev so mali za normalno zaposlitev (2240 ur letno), daleč pa ne odgovarjajo nagradam, ki bi bile potrebne za prekomerno opravljanje službe. Danes je večina uslužbencev živčno izčrpana, slabo hranjena in ne more zadostiti zahtevam, ki se stavljajo na glavarja družine. 3. Slabo vzdrževanje obstoječih prog. pripadajočih objektov in voznega parka, s čimer je v tesni zvezi nezaposlenost železniškega delavstva. Posledice slabega vzdrževanja so znižane vozne brzine, propadanje stavbnih objektov, voznega in lokomotivskega parka, kar ima za posledico občutno materialno škodo, obenem pa trpi ugled ustanove in odpornost železniškega ustroja. Vse zgoraj navedene posledice so težke, posebno občutne pa za železničarje v severnih pokrajinah naše države, t. j. za območja subotiškega, zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva. Tozadevno najbolj izkoriščani in zapostavljeni so železničarji v ljubljanskem ravnateljstvu. Potrebno je, da se vsakovrstne dajatve za potrebe drugih ustanov in države sploh porazdele sorazmerno pravično na vse državljane, v kolikor pa niso potrebne in plodonosne, se jih naj kratkomalo odpravi. Sredstva za odpravo nedostatkov 1. Pri pomorski upravi naj se uvedejo za pomorsko plovbo take takse, da bodo v stanju kriti vse izdatke pomorske uprave. V kolikor to ni mogoče, naj se za kritje deficita te uprave uporablja denar, ki je sicer namenjen za subvencije pomorskih plovbnih družb. K tem subvencijam naj pa prispevajo vsi sloji naroda, ker imajo vsi koristi od morske plovbe. 2. Slično, kakor pri pomorski upravi, naj bo z rečno plovbo, ki se mora s svojimi tarifami in taksami sama vzdrževati. Morebitne potrebne subvencije naj plačajo vsi sloji naroda, ker imajo vsi direktne ali indirektne koristi od rečne plovbe. V največji meri naj pa deficit rečnih plovb pokrivajo pokrajine, v katerih se ta plovba neposredno razvija. 3. Gradnja novih prog naj se financira tako, da železnice ne bodo v tekočem proračunu preobremenjene. (»rade naj pa se lc take proge, ki bodo rentabilne, ne pa take, ki s svojimi investicijami in obratom preveč obremenjujejo dohodke drugih aktivnih prog. 4. Revidira naj se rentabilnost prometa na vseh progah. Kjer pokaže rentabilitetni račun, da so vlaki preslabo zasedeni, naj se število istih na posameznih progah in odsekih zniža. Na pasivnih progah naj se nočni promet ukine, dnevni promet naj se pa eventualno spremeni v tedenski. Tudi reorganizacija tovornega, posebno pa brzo-tovornega prometa na mnogih glavnih progah bi dovedla do povoljnih rezultatov ekonomije. S takimi ukrepi bi se prihranilo mnogo izdatkov za osebje, pogonski material, za vzdrževanje vozov in lokomotiv in tudi prog samih. 5. Vozarinska taksa, ki znaša samo pri železniški upravi letno okoli 294.000.000 din, naj se zniža ali pa sploh odpravi v korist onih železniških prog in železničarjev, ki so najbolj izkoriščani in preobremenjeni. Prej omenjeni znesek 202,000.000 din, ki se steka v občo državno blagajno, iz katere se izplačujejo razni prispevki za gradnjo avtomobilskih cest, letališč in drugih prometnih sredstev, naj se uporabi za zboljšanje prometnih razmer na železnicah. Druge prometne ustanove, ki hočejo konkurirati železnicam, naj se same vzdržujejo, v kolikor so pa državi in narodu j>otrebne, naj se s tozadevnimi subvencijami obremeni sorazmerno vse sloje naroda. V prvi vrsti čakajo na rešitev tega vprašanja: 1. Poveča naj se število osebja na aktivnih progah in s tem razbremeni preobremenjene uslužbence, tako da bo posamezen uslužbenec zaposlen letno 2240 čistih delovnih ur. 2. Vsem uslužbencem izvršne službe na progah. postajah, v kurilnicah in progovzdrževalnih sekcijah naj se ponovno prizna 25 letno službovanje za pridobitev pravice do polne pokojnine. 3. Služboizvršujočim železničarjem naj se povečajo nagrade v okvirju tozadevnih zakonov, pravilnikov in uredb. Predvsem naj se zvišajo nočne doklade, doklade za službene obleke, pocenijo naj se naturalna stanovanja, povečajo naj se premije za izvršena dela in za prihranek na vsakovrstnem materialu. Merodajni in vodilni faktorji v službenih edinicah in poslovnih centralah naj bodo nagrajeni z dobrimi funkcijskimi dokladami. 4. Vozni in lokomotivski park naj se izpopolni in obnovi po načelih moderne tehnike, kar bo ugodno vplivalo na ekonomijo prometa. Proge, objekti in instalacije naj se stalno vzdržujejo in obnavljajo, tako da 1)0 vse vedno na višku sodobne moderne tehnike; potreben material naj se vedno pravočasno v zadostni množini nabavlja. V zvezi s tem naj se železniško delavstvo razporedi tako, da bo zaposleno po sistemu 8 urnega delavnika (letno 2240 delovnih ur); nagrade za storjeno delo naj se odmerijo tako, da bo mogel najmanj kvalificiran in najmanj plačan delavec krajevnim razmeram primerno dostojuo živeti. Pet in dvajset ali dvajset pet? Ljubljana, 17. jun. Čeprav je kraljevska banska uprava dravske banovine s svojini odlokom letos določila, da se po vseh željah (jasno, da tudi po vseh uradih) uvede Breznik-Ramovšev pravopis med drugim iz enostavnega razloga — dogovorjene enotne rabe, ee ponovno oglašajo razni »znanstveniki« in Pravopisu ugovarjajo. Tako se je zadnjič v kulturni rubriki »Jutra ^oglasil neki E-t, češ, zakaj hočemo pisati in govoriti po nemško »pet in dvajset«, saj Nemci sami hočejo uvesti štetje dvajset pet«. Odveč je že prerekanje o nemškem štetju, saj bi se tako zvane-mu slovanskemu štetju z isto upravičenostjo očitalo, da je isto kot rimsko štetje. Zakaj bi Slovenci nenadoma prenehali z dolgoletnim štetjem iz na-sprotstva do Nemcev in na ljubo Slovanom? Za nas je važna samo splošna raba v tem oziru. So pa še drugi umestni razlogi za slovensko štetje n. pr.: pri ulomku se pač mnogo lepše bere in sliši »ena petindvajseti na« kot pa »ena dvajset petina« itd. Mi se pač mnogo bolj zanesemo na priznane strokov-njake-jezikoslovce v okvirju znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, kakor pa na razne neprijazne nergače. . Smrtna nesreča na cesti Jesenice, 22. junija. Včeraj ponoldne ob 4 se je v neposredni bližini jeseniškega pokopališča pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postalo 21 letna natakarica Pavla Lešnik, uslužbena baje v znani gostilni šmerc v Mojstrani. Očividec pripoveduje, da je od gostilne Čufcr proti Jesenicam vozila s kolesom pravilno po desni strani. Pred pokopališčem pa ji je tudi po desni, torej pravilni strani, privozil nasproti Ambrožev avtomobil iz Hrušice. Nekaj metrov pre-dno bi se kolesarka in avto imela srečati, je dekle iz neznanega vzroka zavozilo na levo pod avto, ki jo je podrl in je tako rekoč na mestu obležala mrtva. Šofer je hitel po zdravnika, a došli zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. še nred njim pa ji je g. kaplan podelil sveto poslednje olje. Pri tej priliki bi bilo umestno pripomniti, da je za današnji promet cesta od Hrvata pa vse do Čuferja mnogo preozka. Saj gre tod skozi ves avtomobiski promet. T ujci, ki prihajajo preko Korenskega sedla ali preko Rateč iz Italije, morajo tod skozi, ker druge ceste sploh ni. Zato pa je skrajni čas, da sc tu nekaj ukrene, saj se pešec dostikrat res nima kam izogniti in jc le čudno, da sc na tem delu ceste že ni pripetilo več prometnih nesreč. „Jutru" poročajo ... Kadar je »Jutro? v zadregi, tedaj se zmerom skrije za priljubljeni izrek, da mu nekaj »poročajo-. Tudi danes »Julru» »poročajo iz Litije«, da je lam bilo zbranih le točno 500 ljudi, niti eden manj, ne eden več. Napovedovali pa so prireditelji prihod najmanj 4000 ljudi. — Vprašamo »Jutro~, naj bolj natančno pove, kje je bila objavljena ta visoka številka o pričakovanih gostih; obenem naj tudi objavi dokaze, da je bilo v Litiji zgolj točno 500 ljudi, ko so jih drugi našteli znatno več. »Jutro« zna seveda samo svojo poštevanko, ki sama od sebe množi vse JNS udeležence, enako pa sama od sebe zmanjšuje udeležence vseh prireditev, ki »Jutru« niso všeč. Še bolj zanimiva kakor štetje udeležencev pa je ta, da »Jutru« obenem »poročajo iz Litije«, kako da so tam za zaključek zmerjali bivšega litijskega župana g. Lajovica z »izdajalcem slovenskega naroda«. Le zakaj si »Jutro« ni dalo obenem »poročati iz Litije«, da je g. Lajovic »za uvod« prireditve raz balkon svoje hiše vpil čez Savo, ko se je čez most pomikal sprevod: »Živel Zivkovič, dol s Korošcem!« kar vsekakor ni prav nič spadalo na cesto za prilika, ko se je v Litiji vršila prosvetna in ne politična prireditev. Ce je gosp. Lajovic tako mogel sprevod in mirne udeležence izzivati, naj bi se vsaj ne jezil, ako mu kdo pošteno vrne, kar posodi. Znana nam je sicer bila dvojna morala pri »Jutru«, a drugič naj si vendarle da »poročati iz Litije« vso resnico in z vsemi okolnostmi. Slikarska razstava v Jakopičevem paviljonu Ljubljana, 22. jun. Že dva dni jc v Jakopičevem paviljonu nameščena zanimiva slikarska razstava, kjer so svoja dela postavili na ogled naš priljubljeni slikat gosp. Srečko Magolič, dalje Metod Lepovac iz Makedonije in komaj 18 letna gdč. Jožica Bregarjeva. Pokroviteljstvo je prevzel divizionar general Tonič, ki ga je v nedeljo ob odpiranju Tazstave zastopal brigadni general Dodič. Prisotnih je bilo tudi dovolj drugih javnih delavcev, znanih podpornikov in Ijlubitelijev naših umetnikov. Naj izmed mnogih navedem-o samo načelnika Narod, galerije dr. Win-discherja, odbornika dr. Pretnarja in ravnatelja g. Zormana. Uvodni govor na razstavi je imel prof. dr. Rudolf Mole. Razstava je najbolj zanimiva pač zato, ker vidimo na njej same slikarje samouke. Izmed vselj raz-stavljalcev je pač najbolj znan Srečka Magolič, ki smo ga mogli videti na mnogih razstavah po Sloveniji in drugod. Magolič je izraziti slikar pokrajin, ki zna tako lepo upodabljati naše gore, našo hosto, naša polja, zlašti pa naše gozdove, da menda največ njegovih pokrajinskih slik krasi naše meščanske hiše. Tudi Metodij Lepavac je slikar, ki ljubi pokrajino najbolj. Njegove podobe so vzete iz Makedonije, tam okrog Skoplja, Prilepa, Prizrena, cela vrsta minaretov, turških mošej, turških hiš v zavrtih ulicah južnih mest, pravoslavnih kupol. Mlada Jožica Bregarjeva se je poglobila bolj v tihožitje, pozna pa se ji šola našega Magoliča, saj se rada >oskuša tudi v pokrajini, ki pa ji ne gre tako do srca. Izdajalci tudi med Celje, 22. junija, Tz preiskovalnega zapora jc bil izpuščen 2. junija Štefančič Josip, 23 letni de.lavec, pristojen v Sv. Križ pri Kostanjevici, kjer jc sedel zaradi tega, ker jc bil osumljen požiga. Ko je prišel no kolodvora, je dobil dva svoja stara znanca, katerima je potožil, da ima zelo slabo obuvalo. Eden izmed tovarišev, in sicer Mevželj Alojz, 25 letni delavec iz Studencev pri Krškem, pa se jc prav tako pritoževal, da tudi on nima obuvala in da si git bo treba na kakšen način preskrbeti. Pred kolodvorom se jim ni zdelo varno delati načrt, zato so šli na hrib sv. Jožefa, kjer so sc vsi trije vsedli na neko klopco in se zmenili, da bodo poiskali orodje in ponoči vlomili v Uršičevo čevljarsko delavnico, kjer si bodo preskrbeli obutev. Štefančič in Mevželj sta se takoj Dodala iskat potrebno orodje in vzela izpod nekega kozolca v Podulah zob od brane in nato počasi krenila proti mestu, čim pa jc nastopila noč, sta breskrbno odkorakala na Breg. Gredoč pa ju je ustavila policija ter ju aretirala in odpeljala v policijske zapore, kjer sta priznala, da sta imela namen krasti, ker sta se pač zavedala, da ju je izdal njun tretji tovariš. Pred dnevi sta sedela oba aretiranca na zatožni klopi, kjer sta bila obsojena vsak na tri mesece zapora. Gotovo so sc jima zdeli ti čevlji precej dragi, dasi jih še dobila nista, sodiitfe«.ij«ir namreč s tema dvema imelo že večkrat'o^mV* ke in je vedelo, da sta nepoboljšljiva grešnika, pred katerima so ljudje varni Ic takrat, kadar sta v zaporu. T iiornur I »i« M(Si' Podtikovalci >Na laž postavljeni!« — Tako jc mahnil v prazen zrak nekdo v včerajšnjem _ »Narodu«, v zbirki stokrat okleščenih cvctk, ki jih znaša skupaj veter iz vseh znanih in neznanih lističev, vselej pa v dolgem razdobju za svojim jutranjim vzornikom. Mimogrede je »Slovenskemu domu« podtaknil nekaj, česar nikdar v listu ni bilo. Dva nagiba sta možna za tako pisanje. Ali zloba, ki pri »Slovenskem narodu-, ni preveč nevsakdanja, ali pa penzijonistovska kratkovidnost ter strah, ki dela velike oči. filankar opleta naokoli, pa ponovno dokazuje, da je »Narodovo« pusto sleme prepraščeno s travo, ki je že neštetokrat prežvečena. Razkritje tatinskega gnezda Ura je izdala tatinsko druibo, ki Je kradla po Moravski dol ni nasprotuje skromnim dohodkom male gorske kmetije Tako so si Majčevi letos popravili hišo in go- Moravče, 20. junija. Toliko vlomov in tatvin, kakor jih je bilo pri nas letos, moravSka dolina še ni doživela. Skoro vsak teden se je oglasila kaka nova žrtev. Tatovi so se specijalizirali na prekajeno svinjsko meso in zabelo; prav jim je prišla tudi obleka, denar in drugi predmeti. Nabirali so jih v dolgih zimskih nočeh, ko so ljudje pospali; spomladi pa so plenili kar podnevi, zlasti po samotah, kjer je polje oddaljeno od doma. Mnenje razburjenega prebivalstva je bilo. da kradejo domačini, ki poznajo razmere. Moravškim orožnikom, ki so bili ves čas neumorno na delu, 6C je bolj in bolj odkrivala sled proti Hrastniku blizu Limbarske gore, kjer je med drugimi tudi Majčeva domačija. Ljudje, ki poznajo Majčevo družino, so videli pri hiši izobilje, kakršno Slovenski napisi po Ljubljani Ljubljana, 22. juniju. Naročnik iz Ljubljane nam piše: Zadnji čas opazujem po Ljubljani čuden pojav, da se pojavljajo po hišah in zgradbah napisi, ki so namenjeni občinstvu, pa ni v njih nobenega sledu o slovenščini, tako sem videl za časa velesejma v zgradbi, kjer jc bila nameščena lovska razstava, tiskan napis, kjer jc bilo v cirilici in v hrvaščini objavljeno, da jc v_ zgradbi »Pušeaje zabranjeno«, nikjer pa ni bilo zapisano po slovensko, da tudi kaditi ni dovoljeno. Pač! Nek obiskovalec, ki je očitno postal pozoren na tako omalovaževanje ' slovenščine, je s svinčnikom pripisal nad napis to reč po slovensko. Slišal sem od nekaterih obiskovalcev velesejma, da se čudijo upravi, ko vendar v pretežni meri prejema denar od slovenskega gospodarstva, pa tudi sicer pospešil je zgolj in v prvi vrsti slovensko gospodarstvo, kulturo in trgovino, pa nima toliko volje, da bi po svojih zgradbah objavljala zgolj slovenske napise. Drug žalosten primer lahko vsak hip vidite na vhodnih vratih nebotičnika, v katerem ima svoje poslovne prostore Privilegirana agrarna banka. Zaman iščete ob vhodu napisa v slovenščini. Kakor da banka nima nobenega opravka na slovenski zemlji, kakor da nc živi v Ljubljani zgolj iz slovenskega denarja, kakor da ni slovenščina enakopraven jezik, — sc ta banka brije norca iz vseh nas Slovencev s tem, da ob vhodu v svojo pisarno mirne duše obesi napis v cirilici. Menda banka vsaj ne bo zahtevala od svojih upnikov, kmečkih dolžnikov, naj se na svoja staru leta nauče cirilicc zgolj zato, da bodo lahko po Ljubljani iskali tisti zavod, kamor bodo morali leto za letom nositi svoj denar. Mnenja smo, da jc banka zavoljo ljudi ustanovljena, da ima tudi svojo pisarno zgolj zavoljo ljudi. Naj se banka torej tega v polni meri zaveda in naj nad svojo pisarno objavi napis, ki ga bodo naši ljudje na vsak hip mogli razumeti. Skupščina bo 29. t. m. govorila tudi o konkordatu Belgrad, 22. junija, m. Narodna skupščina ee bo sestala 20. junija. Na dnevnem redu bodo vsi oni zakonski predlogi, ki se sedaj z njimi bavijo razni skupščinski odbori. Med temi zakoni so tudi zakon o sladkovodnem ribarstvu, zakon o prekrških in nov zadružni zakon. Pri tem zasedanju narodne skupščine bo stavljena na dnevni red ratifikacija konkordata med Jugoslavijo in sv. Stolico. stili z mesom zidarje, ki so pripovedovali, da se jim še ni tako imenitno godilo. Domača sinova nista bila nikoli brez denarja; hodila sta čedno oblečena in kuhala figovec, katerega ni manjkalo pri hiši. Spričo tega so ju orožniki nedavno aretirali, a ju je sodišče izpustilo radi nezadostnih dokazov. Zadeva bi bila najbrž ostala nepojasnjena, ako bi bili tatovi vsaj po aretaciji mirovali. To pa se seveda ni zgodilo. Treba je bilo namreč iatroti 6um, ki je imel v okolici že globoke korenine. Luč, ki je posvetila v temo, je bila dragocena ameriška ura, ki je izginila posestniku čurnu na Kalu. Čuren tatvine ni takoj opazil. Pogrešil je Ic vrečo moke, ki je bila v veži pripravljena za peko. šele na opozorilo neke.osebe jc ugotovil, da mu je ukradena ura z verižico in nekaj denarja. Mož je skrivaj opozoril bližnje urarje, ker jc bila ura pokvarjena ler jo bo tat bržkone oddal v popravilo. Ura se je pred tedni res pojavila pri nekem urarju blizu Zagorja. Bila je brez verižice, a jo je lastnik spoznal in obvestil orožnike. Možje zakona so se nekega večera ponovno napotili proti Hrastniku. Majčevih fantov spet ni bilo doma in mati je hitro pravičila njuno odsotnost. Orožniki ji seveda niso verjeli. Skrili so se nekam v zatišje, odkoder se je dalo opazovati. Nekako o 'polnoči so jo prima-hali proti vasi trije, ki so nosili nekaj na hrbtu. Tisto noč je bilo namreč pokradeno Podorehom pri Moravčah. Pozno prihajalce je čakala doma večerja; figovec jih je spravil kaj kmahi v dobro voljo. Kramljanje je bilo čedalje bolj živahno, f^ulo se. je vprašanje, ali so vse j>oskrili. »Vse je dobro spravljeno«, se je glasil odgovor. Mati jih je opozorila na orožnike, ki so bili tukaj o mraku ter 6e bodo jutri nedvomno spet oglasili. Po večerji so Majčevi odšli počivat. Fanta in še nekdo drugi 60 zlezli v sen? na hram, kakor pravijo majhni leseni stavbi blizu hiše. Spali se jim očitno ni ljubilo. V okrilju temne^ noči so se čutili varne, da se domenijo, kje bodo še poskusili svojo srečo, in pa — kako bodo še tajili. Tedaj jih jo iznenadil resen glas iz teme. Družba na hramu je spoznala orožnike, ki so poleg obeh domačih fantov, prijeli tudi nekega tujca^ Mladi postopač je bajo ze vso zimo zahajal k Majčovim, pa so ga prikrivali sosedom. Pri vlomih in tatvinah jim je igral kot neznanec važno vlogo. Novica o razkritju talinskega gnezda je izzvala po moralki dolini upravičeno veselje. Kulturni koledar Grabrijan Jurij 22. junija 1882 jc umrl v Vipavi pisatelj in politik Grabrijan Jurij. Rodil se je 22. marca 1800 v AdleSiSih. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, teologijo pa v Ljubljani. — V Ljubljani je bil na liceju sošolec Prešerna, Slomška in J. Burgerja. Že v tem času je pesnil. Idejo »Slavinje« je navdušeno pozdravil ter napisal za zabavnik 1. 1823 »Kranjsko Slovenijo«, ki kaže zelo jasno slovensko smer. Pozneje je sodeloval pri »Nbvicah« in pomagal Blei-weisu pri njegovih gimnazijskih »BerililK. Prevajal je igre za vipavsko čitalnico in napisal operni libreto - Prepir o ženitvi«, h kateremu je Avg. Hribar »komponiral glasbo. Ko je postal okrajni šolski nadzornik za vipavsko dekanijo, se je začel intenzivno zanimati za šole. V dekaniji je osnoval 8 eno-razrednic, v Vipavi pa je enorazrednico razširil v štirirazrednico. V letih i867—74 je bil tudi deželni poslanec. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 22. in ni ja: Ahacij. Sreda, 23. junija: Agripina. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. Opora: »Ples v maskah« Red A. Kino Union: »Otok smehac. Kino Slopa: »Romeo in Julija. Kino Matica: ^Osamljena ženac. K3L30C JE Danes poa lednllči Simfonija IJuDeinl Romeo In julija NORMA SdEARER ln LESL1E H0WARD TEI. 21-24 MATICA Danes poslednjič! AHA STEN v velikem llubavnem fllmu Osamljena žena TEI. 22-21 UNION Pat In Patactien v nainoveisi veseli komediji Ofoh smeha (Propadlo nasledstvo) Sodelujejo Se: Lucle EngllBch, Tlbor ▼. Balmay ln drugi Predstave danes ob 19-16 ln 21*18 uri Zrelostni izpit so napravili na III. drž. realni giranazijii v Ljubljani: Baš Uroš, Buh Franc. Cocron Friderik-'(oproščen ustnega izpita). Čibej Vincenc, Cufer Karel, Detter Ekhard, Devetak Miroslav, Fajdiga Milan (oproščen ustnega izpita), Ferdin Ivan, Frumen Ernest, Haszlakiewicz Valdemar, Jeglič Protazij, Kaiser Franc, Klun Otmar. Kos Marjan, Leitgeb Vladimir, Lobnikar Albin, Mišič Mihael, Nadrag Janez, Novak Janko (oproščen ustnega izpita), Rabič Marjan, Rus Ernest, Scholz Leopold (oproščen ustnega izpita), Sedlak Dušan, Soban Dušan, Srpan Ivan. Stare Zlatah, Šlibar Mirko, Štefančič Pavel. Šubic Stojan, Švigelj Anton, Tavčar Danilo, Trost Janez, Vahtar Zdenko, Vilfan Sergij (oproščen ustnega izpita), Weiss Božo, Zaloker Maksimilijan, Zgonc Alojzij, Zver Avgust, Mežnaršič Silvester (privat.), Trček Stanislav (privat.). Matura na Mestni ženski realni gimnaziji. Na Mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani so opravile višji tečajni izpit v junijskem roku naslednje pripravnice: Bregant Jugoslava, Detela Vera, Fct-tich Vida (oproščena ustnega izpita), Hočevar Draga, Horvat Veronika, Janežič Frančiška. Jerman Majda, Kržič Marija (oproščena ustnega izpita), Mencinger Slava, Pahernik Vida. Pavliček Sonja, Schmidt Ana. Sniole Majda (oproščena ustnega izpita). Šušteršič Vera, Vrančič Nevenka in Vuga Nevenka. Matura na klasični gimnaziji Na klasični gimnaziji v Mariboru se je vršila matura pismeno od 8. do 10. junija, ustmena pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja pa od 14. do 18. junija. Tzpit so uspešno dovršili sledeči pripravniki: Čretnik Ignacij (oproščen ustmenega izpita), T)ornik Silvo, Drevenšek Anton, Duh Andrej, Flis Dušan (oproščen ustmenega izpita), Gorjan Mirko, Halas Štefan (oproščen ustmenega izpita), Herle Franc, Iludopisk Anton (oproščen usmenega izpila), Judež Stanko. Kores Alojz, Kutin Danica, Lah Tvan, Lašifi Anton, List Franc, Lovše Zdenko. Muhr Oton, Nalek Jo/-ef, Planinšič Jožef, Preis Frane, Simčič Mirko, Tepej Maks, Vidav Ivan; Vitez Karel, Volkova Trina, Zebot Ana, Jesenek Alojz (privatist) in Podlesnik Viljem (privatist). ^ Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 22. junija: Zaprto. Sreda, 23. junija: Tisočak v telovniku. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. uri: Torek, 22. junija: Ples v maskah. Red A. Sreda, 23. junija: Zaprto. Surov napad na slabotno žensko Celje, 22. junija. Pred nekaj dnevi je napadla neka ženska .slabotno enoročno gospo Zidanškovo iz Trnovelj pri Celju in jo poškodovala po vsem telesu. Gospa je imela pri sebi večjo vsoto denarja, ki ji je tudi izginil. Na kraj napada so ljudje takoj poklicali zdravnika, ki je nudil poškodovanki prvo pomoč, vendar je stanje napadene še vedno nevarno, ker je dobila Zidanškova lmd živčni napad in trpi na obolenju srca. Surova podivjanka. ki izhaja baje iz družine, kateri jc mož Zidanškove izkazal že razne dobrote, sc bo morala zagovarjati pred sodišče, zlasti, ker je Zidanškovi obljubila, da io 1)0 ubilo. Kdaj dobimo v Ljubljani nov kolodvor? »S krparijami ni mogoče reiiti ljubljanskega kolodvorskega vprašanja!« Ljubljana, 22. junija. Pod tem naslovom objavlja »Trgovski list« članek, ki ga zaradi resnične važnosti v celoti objavljamo. "Davno pred vojno je bilo že aktualno ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Po vojni se je še poostrilo in danes je že več ko pereče in bolj ko vsako drugo kolodvorsko vprašanje v Jugoslaviji. Treba sam pogledati v soboto na ljubljanski kolodvor, ko tisoči in tisoči nakrat prihajajo v Ljubljano in odhajajo iz nje. Naravnost čudež je že, da se vsako soboto ne zgodi kakšna nesreča, takšna gneča je, toliko vlakov prihaja in odhaja s postaje. Tik pred lokomotivami morajo ljudje vstopati na vlake in dostikrat tudi skozi druge vlake. Priznanje je treba izreči ljubljanskim železničarjem, da vendar še obvladajo promet. Železniški uradnik, ki službuje na ljubljanskem kolodvoru, se jo v resnici kvalificiral tudi za največji promet. Kakor se je čuditi železničarjem, da ves ta promet še zmagujejo, pa se je na drugi strani treba čuditi občinstvu in njegovi neverjetni potrpežljivosti, da takšne razmere prenaša. Kje še na svetu bi občinstvo za svoj denar prenašalo vse to, kar mora prenašati občinstvo na ljubljanskem kolodvoru. Peron premajhen, da se morajo ljudje stiskati, čakalnic nobenih, ker tista čakalnica III. razreda, ki je občinstvu na razpolago, je tako temna, neprijazna, da niti za najtežje medvojne čase ne bi biia. Lije dež, vlaki pa se Ustavijo daleč zunaj postaje, ljudje pa v nalivu s kovčegi v rokah brez vsake zaščite pred dežjem! Ali ni to brezobzirnost brez primero do potnikov, ki plačajo! Naj bi bil kateri zasebnik tako brezobziren, takoj bi bilo njegovega posla konec. Enaka brezobzirnost se kaže tudi na tovornem kolodvoru. Le malo dežja, pa je ves dostop do kolodvora v blatu, da trpe živina in ljudje in da velja odvoz še enkrat več, kakor bi veljal, če bi bil prostor tlakovan. Za vse mogoče reči je denar, da pa bi se odpravil škandal pred tovornim kolodvorom, za to ni denarja. Še enkrat: Občudo- vati je treba potrpežljivost ljubljanskega občinstva, da vso to brezobzirnost še vedno prenaša. Sedaj se nekaj krpari po ljubljanskem kolodvoru. Postavljajo se nove blagajne, delajo se novi dohodi. Odločno izjavljamo, da s temi krparijami ni nikomur pomagano in da z njimi ni rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja niti načeta. Mi zahtevamo, da se vprašanje ljubljanskega kolodvora v resnici reši, in sicer v smislu načrta, ki so ga izdelali slovenski inženirji in ki je bil že v celoti objavljen. Kolodvor ne sme biti še nadalje prometna ovira v Ljubljani in tir je treba znižati, da se bo mogla Ljubljana razvijati proti svojemu najbolj zdravemu delu. Zahtevamo odločno peron, zahtevamo pokrit peron, da bodo potniki v dežju zaščiteni, zahtevamo lepe Čakalnice, zahtevamo ureditev prostora pred tovornim kolodvorom, zahtevamo obzirnost do potnikov, ki plačajo v Sloveniji železnici toliko, da je v Sloveniji aktivna. Naj se nam ne govori, da ni denarja! Denar je, samo če se hoče! A za Ljubljano in za Slovenijo te volje ni! Baš te dni je bil dovoljen kredit, da se zgradi v Skoplju velik in moderen kolodvor z otočnim peronom itd. Iz srca privoščimo Skoplju, da dobi lep kolodvor. Toda kje se more promet Skoplja le od daleč primerjati s prometom Ljubljane! A kolodvor bo v Skoplju dograjen v enem letu, na rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja pa niti ne mislijo. Pa kaj bi mislili, ko mi v Ljubljani sami na to premalo mislimo! Zadnjič je bil občni zbor Zveze za tujski promet. O vsem mogočem se je govorilo, le ljubljanskega kolodvorskega vprašanja ni nihče omenil. In koga to bolj zanima kakor Zvezo za tujski promet! Ljubljansko kolodvorsko vprašanje se mora rešiti! To je naloga, ki jo moremo izvesti, če se je prav in res lotimo. To pa je tudi naloga, ki jo moramo izvesti, ker je že neodložljiva. Malo skupnega dela, malo medsebojne strpnosti zaradi lepega cilja, pa bomo to nalogo tudi izvedli. Prvo je vendarlo živeti in šele potem pride na vrsto — prepiranje k Včeraj se je odpri jugoslovanski paviljon na pariški svetovni razstavi Pari*. 22. junija. Včeraj dopoldne ob 10.30 se je v navzočnosti velikanske množice ljudi, cenjene na 2000 oseb, izvršila slavnostna otvoritev našega paviljona na mednarodni razstavi v Parizu v navzočnosti grškega princa Nikolaja in kneginje, ministra Bastida, jugoslovanskega trgovinskega ministra Vrbaniča, ki je zastopal jugoslovansko vlado, Djure Jankoviča, ministra za gozdove in rudnike, Božidarja Puriča, pooblaščenega jug03l. poslanika v Parizu, češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega, generala Glišiča, jugoslov. vojaškega alašeja v Parizu, Adolfa Čuvaja, ju gosi. generalnega komisarja za razstavo, g. Luja Vojnoviča, jugoslov. delegata pri Zavodu za mednarodno umstveno sodelovanje, bivšega francoskega poslanika v Belgradu Darda, g. Simiča, poslaniškega svetnik z osebjem poslaništva, gosp. Rista Šantiča, jugoslov. trgovinskega atažeja v Parizu, g. Toma Rosandiča in njegove gospe — g. Rosandič jo uredil notranjščino paviljona —, g. Uzelca, ki je uredil tujsko-prometni' odsek, in mnogih francoskih visokih osebnosti. Svečanost se je začela z govorom g. Čuvaja, ki je najprej toplo pozdravil vse prisotne, posebno pa navzoče francoske in jugoslovanske ministre ter generalnega komisarja razstave Edmonda Labota. Zahvalil se mu je za iskreno pomoč, ki jo je izkazal Jugoslovanom pri gradnji paviljona, nato je na kratko orisal gospodarsko strukturo Jugoslavije in omenil mučeniško zgodovino našega naroda ter sijaj naše srednjeveške umetnosti, ter dodal: Danes smo svobodni 111 zeinjeni in sc zanesemo, da nam bodo veliki darovi našega narodnega duha pomagali nadaljevati naše sodelovanje pri velikem delu človeške civilizacije z znanostjo in umetnostjo. Jugoslovanski komisar je nato v kratkih črtah orisal pomen posameznih dvoran paviljona, naše narodne noše, nakit in razna narodna ročna dela. Popisal jim je dalje oddelek za tisk, kjer je uradno zastopan Centralni presbiro, in naposled kmetijski paviljon. Pohvalil jc francoske in jugoslovanske delavce, ki so gradili paviljon, in poudaril, da vidi v slogi med našimi in francoskimi delavci simbol tistega prijateljstva, ki druži Francijo in Jugoslavijo v složnem delu in miru. Za Čuvajem je povzel besedo generalni komisar pariško razstave Edmond Labot. V svojem govoru je najprej pozdravil jugoslov. ministra in se jima zahvalil za osebno udeležbo. Nato je govoril o paviljonu samem in poudaril, da predstavlja čvrst in odličen narod, ki tu razkazuje bogastvo svojega gradiva 111 nadarjenost svojih umetnikov. Na koncu svojega govora je podčrtal uspeh jugoslovanske udeležbe na sedanji pariški razstavi. Tekme za 10. klub v ligi V nedeljo so se nadaljevale kvalifikacijske tekme med prvaki posameznih podzvez, kdo bo deseti klub, ki bo igral v ligi. Kot smo že včeraj poročali, je mariborski Železničar dosegel proti varaždinski Slaviji v Varaždinu neodločen rezultat. Za revanžno tekmo, ki bo prihodnjo nedeljo v Mariboru, vlada veliko zanimanje in smemo upravičeno pričakovati, da si bo Železničar zagotovil še nadaljnji obstoj. V Skoplju je tamkajšnji Oradjanski po]x>lno-ma nepričakovano, toda povsem zasluženo in upravičeno premagal belgrajsko Jedinstvo z rezultatom 5:3. V Petrovgradu pa je zmagal prvak novosadske nogometne podzveze SK Vojvodina proti tamkajšnjemu Železničarskemu športnemu klubu s 5:1. V Belgradu je BSK premagal Mussolinijev klub Lazio iz Rima s 3:0. Tekma bi se morala vršiti že v nedeljo, bila je pa zaradi slabega vremena preložena na drugi dan pravoslavni!! bin-koštnih praznikov. Lazio jo igral kompleten, manjkal je samo srednji napadalec Piola, ki je igral v reprezentanci Srednje Evrope v Amsterdamu. V Pančevem je na mednarodnem lahkoatletskem mitingu madžarska atletinja Csak dosegla v skoku v višino rezultat 1.68 m. Csakova jo lanska olimpijska zmagovalka v skoku v višino s 1.62 m. London, 21. junija. V wimbledonskem teniškem turnirju je Kukuljevič premagal Harra s 6:2, 6:2 in 6:2, Palada pa Olivo z 2:6, 2:6, 6:4. 6:0 in 6:3. flarr je odpravi* Avstrijca Meta k so s 0:0, 4:6, 3:6, 6:0 in 6:3. Za njim je povzel besedo francoski trgovinski minister Paul Bastid. Poudaril je, da je razmerje med francoskim in jugoslovanskim narodom že starodavno, saj izvira še iz prvih začetkov sred njega veka, nato je navajal stihe pesnika Otona Župančiča, ki so na Napoleonovem spomeniku v Ljubljani, in poudaril, da nepozabnega bratstva v orožju, ki se je ustvarilo med Francijo in Jugoslavijo, nič na svetu ne 1k> moglo razbiti. Zveza med obema narodoma je ustvarila prijateljstvo, tolikšno, kakor je oni spomenik, eden izmed največjih v sodobni umetnosti, ki ga je postavila vaša domovina osvoboditelje ki Franciji. G. Bastid navaja nato odlične zveze, ki družijo naše in francoske umetnike, nato je pozdravil prisotnega ministra Vrbaniča in dejal: Jugoslavija more tako zavzeti svoj položaj med narodi, ki so tu zbrani, z. vsemi veličastnostmi • svojih tradicij, moči in lepote, ki jih predstavlja na svetu. Predstavlja hkrati star in mlad narod, starega po zgodovini, mladega po svojem značaju in po svoji usodi. Zadnji je govoril jugoslovanski minister za trgovino in industrijo, ki je izrazil svoje veselje, da mu je kr. vlada naložila dolžnost, ki je obenem čast, da jo more zastopati pri otvoritvi našega paviljona. Nato so si številne osebnosti ogledale prostore v paviljonu in se posebno zanimale za umetnostna dela. Odbornik JNS ogroža mirne sprehajalce Kamnik, 22. junija. Ni se še poleglo zgražanje meščanov nad početjem brezposelnega ključavničarja P. S., ko je v noči 18. t. m. zbudil malone vse ljudi, ki stanujejo na glavnem trgu, in nato zlil svoj žolč nad nekim totalno vinjenim brezposelnim delavcem. Včeraj zvečer okrog 8 je že zopet nastopil v vlogi nasilneža. Po mestu se je s svojimi prijatelji sprehajal tuk. trgovec V. J., ki je skrajno soliden, miren in ugleden deščan. S svojim kolosom je krožil po mestu P. S. in stalno zasledoval V. J ter ga skušal dvakrat izzvati k prerekanju. Ko je videl, da V. J. ne reagira na njegova izzivanja, je na trgu pred šolo skočil s kolesa in pričel odkladati V. J. s klofutami. Trgovec V. J, se je branil in s silo odrinil napadalca od sebe. da je s kolesom vred telebnil na tla, pri čemer se je napadalec nekoliko poškooval po roki. Skočil je pokonci, vzel kolo in trgovčev klobuk ter odšel v znano restavracijo v Majetrovi ulici, kjer je v svojem pripovedovanju dogodek popolnoma preobrnil, in sicer na ta način, češ da je bil on napaden in da mu je napadalec z nožem poškodoval roko in klobuk. Treba bo strožje nadzorovati te prenapetože, sice.r se znajo podobni primeri pogosteje ponavljati. Dobro bi bilo preskrbeti takim ljudem delo pod strogim nadzorstvom, da jih take muhe preidejo. Vič Naša apostola. Za predstavami »Slehernik« in »Pasijon« od g. Gregorina se nain obeta prihodnjo nedeljo pred viško cerkvijo zopet prelistava na prostem. Topot bo župnija Vič vprizorila D. Petanči-čeva »Naša apostola« (sv. Ciril in Metod). Kakor V6e prejšnje predstave, ki so bile dekoracijsko in igralsko na višku, bo tudi ta predstava, sodeč po Eripravah, ki se vršijo že nekaj tednov, na višku, odeluje nad 100 ljudi, in sicer iz vseh krajev župnije in igralci hodijo k skušnjam ob vsakem vremenu iz najoddaljenejših krajev fare. Viška župna cerkev nudi svojevrsten in pripraven oder za take vprizoritve in tudi prostor je primeren za gledalce. Pod spretnim vodstvom preizkušenega režiserja g. Kunaverja bo tudi to predstavo vredno pogledati in pričakujemo, da se bo občinstvo vabilu rado odzvalo. Igra bo v nedeljo in ponedeljek, dne 27. in 28. junija, obakral ob 8 zvečer. Predstave na prostem so se na Viču že udomačile in so vsakokrat dobro obiskane. Zato pričakujemo tudi pri teh dveh predslavah, da si jih občinstvo ogleda v ve likem številu. Haroeajte Slovenski dom! Od tu in tam Stanje ranjenega podbana dunav&ke banovine Rajiča se polagoma popravlja. Strela, ki sta zadela podbana, 6ta sicer nevarno ranila pljuča in jetra, vendar ni bila prebita nobena večja žila. Za morilca so pa dognali, da je bil nenormalen, saj ga stiska ni mogla tako prizadeti, da bi zgrabil za molilno orožje. Pavlovič je imel v Belgradu dve hiši, večje posestvo in pokojnino. Zemljoradniki ne bodo spremenili imena svoje stranke. Tako so sklenili v nedeljo na konferenci strankinih prvakov v Sarajevu, ki so se je udeležili prvenstveno bosanski zemljoradniki. Zanimivo pa je, da se seje niso udeležili predsednik Joca Jovanovič, Milan Gavrilovič in Dragoljub Jovanovič, čeprav so bili vsi trije tisti dan v Sarajevu. Včeraj je bila v Zagrebu razglašena sodba v procesu proti akademikom, ki so napadli in umorili svojega tovariša Ljubičiča. Sodišče je obsodilo akademika Nevi6tiča na osem mesecev ječe, ker je Ljubičiča zabodel v hrbet, tri druge pa na šest mesecev. Peti soudeleženec je bil obsojen zaradi prestopka § 154 na tri mesece, dočim so bili vsi ostali obtoženci oproščeni. Izreden uspeh so imeli slovenski umetniki, ki so razstavljali z ostalimi jugoslovanskimi likovnimi umetniki v Rimu. Razstavo je nedavno obiskal tudi itaijanski zunanji minister grof Ciano in pri lej priliki odkupil sliko »Odmev«, delo akademskega slikarja Mihe Maleša za 3000 lir. Grof Ciano se je nazadnje dal v družbi naših umetnikov tudi slikati ter je sliko objavila znana revija »L Illustrazione Italiana« v svoji zadnji številki. Sploh so se v Rimu našim umetnikom pokazali kot zelo gostoljubni. Razstava bo izpolnila vsa pričakovanja Zagrebška radijska poataja je priredila v zadnjem času več tekmovanj otrok v starosti nad in pod osem let. Tekmovali so mali harmonikarji, mali pianisti, mali slikarji, pa tudi mali pisatelji otroških pesmic in povesti. Nazadnje so priredili tudi tekmovanje v petju. Pravijo, da »o tekmovanja imela željeni uskeh ter so se pokazali marsikateri mladi talenti. Trenja okrog najvišjih odborniških mest v glavnem odboru Jadranske Straže še niso spravljena z dnevnega reda. Pred nekaj meseci je nastal spor med predsednikom dr. Tartaglio in glavnim tajnikom generalom Todorčevičem. Glavni odbor se je takrat v veliki večini postavil na stran dr. Tartaglie in izglasoval, da mora general TodoTČevič podati ostavko na svoje mesto. Zatem pa se je pojavila skupina delegatov, ki je predlagala, naj se spor razčisti tako, da bo tudi dr. TaTtaglia podal ostavko. Vendar jc bil ta predlog z enako večino odklonjen kakor je bil prvi sprejet. Obenem so sklenili, da bo prihodnji kongres Jadranske Straže v Zagrebu. V zvezi z načrtom za poenotenje kazenskega zakonika za vso državo se je pojavilo tudi vprašanje, kaj bo z večjim številom civilnih zakonov, ki veljajo pri nas le v Vojvodini na področju novosadskega apelacijskega sodišča. Tamkaj je namreč še vedno v veljavi stari madžarski predpis civilnega zakona ter se ne more skleniti nobena cerkvena poroka, če se prej ni sklenila civilna. Zakon pa je bil veljaven, četudi se ni potem izvršila no-;M( bena cerkvena poroka. V samem Novem Sadu je bilo od prevrata do danes sklenjenih preko šest tisoč civilnih zakonov. m Tudi zborovanje inženirjev, ki so sc zbrali v Sarajevu poteka v burnih debatah. Najprej so se prepirali o tajnem glasovanju. Ko so sklenili, da bodo glasovali tajno, sta se udarili dve struji za volitev odbora. Nazadnje je z osem glasovi večine zmagala lista inž. Tomiča iz Belgrada proti listi upokojenega vaeučiliškega profesorja inž. Saviča. Listi pripisujejo krivdo za poraz liste inž, Saviča zagrebškim delegatom, ki jih je bilo na kongresu le sedem mesto 71. Tudi pri volitvah podpredsednika se je mnogo govorilo, nazadnje pa je spet propadel kandidat zagrebške sekcije. Končno pa so delegati naložili odboru to delo, da mora za prihodnjo letno skupščino izdeati nova pravila društva. Nekaj časa je zborovanju inženirjev in arhitektov prisostvoval tudi minister za pošte, telegraf in telefon dr. Branko Kaludjerčič- 100.000 dinarjev bi lahko dobil za eno samo violino učitelj Mllutin Mihailovič v Čenti v Banatu. Pred leti je za mal denar kupil od nekih potujočih muzikantov, ki so bili v stiski za denac, violino. Violina pa je bila svoje vrste ter je dajala čist zvok. Te dni pa se je pri učitelju nepričakovano zglasil neki tujec in mu začel za violino ponujati sto jur-jev. Učitelju je takoj padlo v glavo, da bi utegnila biti ta violina redkost in morda celo Stradivarijev izdelek. Tako je poslal uporen in klji^b mamljivim jurjem ni hotel violine prodati. Menda čaka, da bo isti gospod prišel ponovno k njemu še z večjim prgiščem tisočakov. Ker ni imel denarja, ga je ukradel na pošti. Tak računar je bil mizarski pomočnik Samovojski Milan v Daruvarju. Za 13. julija se je bil s svojim dekletom zmenil za poroko. Denarja pa od nikoder. šel je na pošto in ob ugodnem trenutku smuknil večjo vsoto. Imel pa je smolo, ker ga je opazil neki kolesar in sc pognal za njim s kolesom. Za zapahi sedaj premišljuje, na kateri dan bi prestavil poroko. Ogromnega soma so ujeli v potoku Bednju pri Ivancu. Som je bil dolg 1.60 m, težak pa 29 kg. Za ribiča je bil pleii veliko irnenadenje. Som je zašel iz reke v mali potočiček, odkoder pa ni mogel več nazaj. Za 50 milijonov dinarjev škode je naredila toča z neurjem v okolici Slavonskega Broda v nedeljo. Toča je dobesedno stolkla vse posevke, trgala strehe in pobijala šipe. V Slavonskem Brodu ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Vinogradi so stolčeni. Kako strašen je bi vihar, dokazuje dejstvo, da so padale kar množine dreves. Vihar jih je ruval kar s koreninami. Solno kislino jc pil mesto žganja pijani delavec Jaraj Dedui iz Zagreba. Včeraj dopoldne se je pijan majal po Trešnjevki in jo primahal mimo skupine otrok. Otroci so začeli iz delavca briti norce, eden pa je stekel domov in prinesel s seboj stekle-ničico. Delavec je mislil, da je v steklenici žganje in je krepko nagnil. Komaj je spil, se je opotekel. Prepeljali so ga v bonišnico, kjer so ugotovili, da je mož pil solno kislino. Ker je bila pomoč hitra, so mu izprali le želodec in ga nato odpustili. Zaradi pašnika so se krvavo udarili kmet Mijo Cindrič in brata Obrovca. Mijo jc pasel ovce, pa ni pazil, če so mu kdaj udajale na tujo pašo. Ko je Obrovac videl Cindričeve ovce na svoji zemlji, se je začel kregati. Ko je pa prišel zraven še njegov brat, se je prepir še bolj razvnel. Obrovac je končal prepir tako, da je z vilami sunil Cindriča v stegno, drugi Obrovac je pa ustrelil in Cindriča zadel v nogo. >1 Prerodovitni Portorico Najusodnejše lahko poslane pri kakšnem narodu ali celo pri vsem človeštvu padanje števila rojstev. To belo kugo so vsaj ponekod tudi že bridko poskusili in ee sedaj na vse načine prizadevajo, kako bi jo ozdravili. Morda je od vseh evropskih držav Francija v tem oziru na najslabšem. Pa tudi o drugih državah večkrat beremo, s kakšnimi ukrepi skušajo povečati število 6vojih novih državljanov. Z najraznovrstnejšimi ugodnostmi, ki jih nudijo novoporočencem, 6 podporami v tej aii oni obliki skušajo dati pravega poudarka in pomena, ki ga ima za V6ak narod in državo osnovna celica družabnega življenja — družina. Medtem ko se med bolj civiliziranimi narodi vedno bolj kažejo slabe posledice neprestanega padanja števila rojstev, opažamo na otoku Portorico nekaj čisto nasprotnega. Tam je število rojstev vedno večje in sedaj 6e že ukvarjajo z mislijo, kako bi ta nenavaden pojav zaustavili. Mislijo celo ustanoviti neke vrste klinike, kjer bodo omejevali — kako, ne povedo — število rojstev. Strah, da bi se človeštvo na 6vetu tako pomnožilo, da ne bi imeli vsi dovolj hrane in prostora, je prazen. Se vedno je toliko neizrabljenih zemeljskih dobrin na razpolago, da bi lahko od njih živelo še štirikrat toliko ljudi, če le številke, ki so si jih upali zapisati veliki učenjaki, kaj drže. Vendar pa vsa človeška zgodovina kaže, da se je le včasih prebivalstvo na nekaterih mestih tako pomnožilo, da se je moralo izseliti drugam. Toda dostikrat je bila to le bolj želja po novem pridobivanju, ne pa pomanjkanje za življenje potrebnih dobrin na prvotnem kraju. Ako pomislimo, da število prebivalstva raste v geometrični postopici, torej hitreje, kakor se pa morejo množiti za življenja potrebna sredstva bi morali priti do prepričanja, da bo število ljudi na zemlji kaj kmalu toliko zraslo, da bo dosežena meja, nad katero je mogoča le še smrt od lakote. Toda, narava kar sama, čeprav včasih na krut način, skrbi, da to vprašanje ne postane preveč pereče. Razne bolezni, vojna, neštete nesreče na vseh področjih človeškega udejstvovanja skrbe, da število prebivalstva le prehitro ne raste. V mnogo večji meri pa za to skrbi majhno, pa še vedno manjše število rojstev. Mali otok Portorico je pač osramotilo v tem oziru ves oni ostali kulturni 6vet, kjer je sicer vedno več mož in žena, pa vedno manj mater in očetov. Skoraj se zdi neverjeten primer s Portorike, da je tamkajšnji parlament celo sprejel poseben zakon, ki bo v glavnem služil propagandi proti večjemu številu otrok v družini. Nevarnost pred pre-obljudenostjo je tam že tako velika, da se niso ustrašili niti velikih denarnih žrtev, ki jih bodo zahtevale moderne klinike, kjer bo za omejevanje števila rojstev v vsakem oziru preskrbljeno. Bolnike zdravi tudi zabava V zadnjih letih 60 napravili v zdravilskem 6vetu že nešteto poizkusov, na podlagi katerih so skušali ugotoviti, kako vplivajo na bolnike različne igre, petje, godba itd. Od tega, kakšno je bolnikovo duševno razpoloženje, je mnogo odvisno, kdaj 6e bo tudi telesno pozdravil. Na vsak način skušajo zdravniki bolnikom pregnati vsako misel, da je njihovo zdravstveno 6tanje resno nevarno, ker jim s tem tudi neprestano krepijo upanje, da bodo v kratkem zdravi ter jim tako mimogrede vlivajo poguma za novo življenje. Zanimivo je, kako takšno zdravljenje napreduje pri onih, ki so še resno bolni ter na drugi strani pri tistih, ki so že kar na videz izven vsake nevarnosti. Zdravnik ima menda do6ti težji posel takrat, kadar zdravi kakšnega napol zdravega, kakor pa takšnega, ki je neprestano navezan na posteljo. To velja posebno za bolnišnice in sanatorije. Treba je pomisliti samo na to, kaj dela čez dan tak bolnik, ki prav za prav 6koraj ne ve, da je bolan. Čaka na to, kdaj bo prišel k njemu zdravnik.^ čaka, kdaj mu bodo prinesli jedi, v vsem ostalem času pa je zaposlen s samim seboj, to se pravi, premišljuje, kaj je z njegovo boleznijo in tako samega 6ebe mori. Pravi, težje vrste bolnik takšne 6tvari vedno manj premišljuje in ima ponavadi tudi mnogo več upanja na zdravje in močnejšo voljo do življenja. Sodobnost v šoli V Parizu je nekomu šinila v glavo svojevrstna misel, da bi ustanovil nekak urad, v katerem bi izdelovali šolske naloge. In, v resnici ni ostalo samo pri tej zamisli, pač pa je ta urad tudi že začel poslovati. Vsak učenec, ki iz tega ali onega vzroka ni utegnil napraviti 6am domače naloge, ali recimo, da je tudi ni znal, se je zatekel v ta »osrednji urad za zavarovanje pred dvojkami« in stvar je v redu tekla naprej, saj tako nihče ni nikoli vprašal, koliko kdo zna in koliko v šoli napreduje, pač pa le, če ustreza temu, kar je za vsa- kega predpisano. V tem uradu pa je bilo tako vendar le nekaj ljudi zaposlenih. Opravljali 60 tam nekako vlogo inštruktorjev. Seveda, zastonj gotovo niso delali. Pa kako tudi bi, ko so pa hodili k njim večinoma sinovi precej bogatih staršev, ki si tudi z denarjem znajo in morejo pomagati, kadar je treba napraviti korak ali dva, če ne ve več, višje. Čisto drugačen način vzgoje pa 6i je zamislil ravnatelj neke šole na Angleškem. On je bil, bi rekli, najmanj tako sodoben, kakor tisti, ki je ustanovil Urad za izdelovanje šolskih nalog. Le več smisla za šport je gotovo imel. Za onega, ki ne bi ob pravem času napravil kakšne domače naloge, in 6icer tako, kakor je prav, je vpeljal to kazen, da mu je prepovedal iti prihodnjo nedeljo gledat nogometno tekmo. Tisti dijak pa. ki je napravil nalogo najboljše, je dobil zastonj vstopnico za kakšno športno prireditev. Pravijo, da se je ta način pouka izredno obnesel. Že po nekaj mesecih je baje ravnatelj one šole na svoje veliko veselje ugotovil, da ima v šoli same odlične dijake. Različno vplivajo na bolnike tudi razne igre, s katerimi se vsaj takrat, ko niso preveč bolni, ba-vijo. Za domino pravijo, da ne vzbuja več dovolj zanimanja in da je tako rekoč že »odigrana« igra. Šah je spet prenaporna igra, ker preveč utruja. Zenske igrajo rajši kot moški. Splošno mnenje zdravnikov je, da se uvedejo za bolnike nove igre, ki bodo primerno lahke, nenaporne in ki bodo bolnike vsaj toliko zaposlile, da ne bodo utegnili preveč misliti na svojo bolezen. Klub debeluhariev Na Japonskem bodo postali kmalu tako iznajdljivi kakor so Američani, 6a| tam dostikrat prihajajo na dan takšne novosti, kakršne bi človek mogel pripisati le razvajenim in tako rekoč že res skoraj vsemogočnim ameriškim magnatom. No, pa v čem so si tako podobni? V Tokiu so ustanovili v neki restavraciji klub debeluharjev, prav za prav je to le klub »velikanov«, pri katerih pa se ozirajo le na težo svojih članov. Kakor pri vsakem drugem klubu, so tudi tu gotovi pogoji za vstop. Nihče ne more biti sprejet med debeluharje, če ni 125 kg težak. Velika dvorana v tamkajšnji restavraciji je vedno namenjena samo za te debeluharje, ki se semkaj shajajo na svoje seje ali le kar tako za zabavo. V tej dvorani človek dostikrat dobi vtis, kakor da je na kakšnem šahovskem turnirju, kajti ti »težaki« ob društvenih večerih kaj radi igrajo šah. Da bi še bolj poudarili »velik« pomen tega kluba za tokijsko kulturno javnost, niso klubovi člani v svoji velikopoteznosti niti pozabili primerno urediti tudi nekatere manjše sosednje sobe v omenjeni restavraciji, kjer je preskrbljeno za vsakovrstno zabavo. Celo godba poje in »velikani« menda tudi radi plešejo. Prav poskočen pa ta ples ne more biti. Gostovanje ljubljanske opere v Trstu & * - * Sviranjc državne himne pred predstavo »Prodana nevesta« v Trstu. rr.-.v v«.jjy>!WW.'«r7’.v.v.v.Mj Po koncu »Prodane neveste. Na ovacije se zahvaljuje dirigent Polič, napis v Trstu. Nad vrati edini slovenski Dirigent Polič v družbi zbora in orkestra na postaji v Št. Petru. Avtotaksiji pa kočijaži Kakor povsod, je tudi v Nizzi vedno več motornih vozil vseh vrst, tako da vedno manj prihajajo do veljave skromni kočijaži, ki so prej sloveli po svojih čisto svojevrstnih vozilih daleč po evropskem svetu. Vedno bolj redki 60 ti kočijaži na tamkajšnjih ulicah, vendar pa se je kljub temu našel še človek, ki je sklenil potegniti 6e zanje. 1 o je bil sam župan iz Nizze. Pred kratkim je namreč izdal neke vrste odredbo, da se more podeliti komu dovoljenje za avto-taksijsko izvozčkar-stvo le tedaj, če istočasno zaprosi za obrtno dovoljenje tudi kak izvošček. Ta ukrep bo veljal baje toliko časa, dokler ne bo vsega skupaj spet vsaj trideset takšnih starinskih izvoščkov, ki so zaradi svoje posebnosti res kar neke vrste reklama za Nizzo. Že Iranke se šmfnkafo Odkar smejo tudi že v Iranu ženske hoditi odkritih obrazov okrog, so začele seveda takoj tek- movati, katera bo lepša v obraz. Vsa mogoča sredstva so prišla v poštev pri tej tekmi za lepoto. Razumljivo je, da šminka tudi ni mogla zaostati v vrednosti za drugimi lepotili, saj ji še pri nas, kjer 6mo na vsak način že malo bolj kulturno povzdignjeni, pripisujejo tako velik pomen. Pravijo, da je sedaj v Iranu veliko povpraševanju po šminki, in da je ':to temu primerno tudi draga. Vendar pa koprn ' po lepoti vse premaga, tudi še tako velike materialne žrtve. Na vse zadnje pa imajo tudi Iranke pravico biti lepe. Red (lpodveznikov" v Angliji V ponedeljek, 14. junija je bil v Wmdsorgraj-ski kapeli v Londonu po 25 letih sestanek vitezov reda »Podvezntkov«. Vrhovni mojster reda je sam kralj Jurij VI., ki je v spremstvu kraljice Elizabete vodil slavni sprevod 27 vitezov v kapelo. Oble-čenii so bili v temnomodre žametaste plašče z rdečimi kapucami in s peresi okrašenimi kapicami. Med prisotnimi vitezi je bili tudi bivši ministrski predsednik Baldvvin. V kapeli ima vsak vitez svojo ložo, pod katero gori luč. Razmi obredi, ki so se v kapeli vršili z neizmerno vestnostjo izvirajo še iz srednjega veka. Da bi čim bolj v redu in natančno potekli, so imeli zanie skušnje kakor za kronanje. Po opravljeni službi božji so se vitezi pod vodstvom kralja vrnili v grad. Obvestila Na jutrišnji produkciji gojencev ljubljanskega dr in n. konservatorija nastopijo gojenci solospevskega oddelka iz Sole ravnatelja Betetta, ge. gg. prof. Foe-dranspergove, Lovšetove, Trostove In ir. i>roi. Zupevca. Iz klavirskega oddelka ho učenci prof. .Tanka in Toneta Ravnika, iz violinskega oddelka prof. Siniša, flavto poučuje na zavodu prof. Korošec, trobento in pozavno pa prof. Kariis in klarinet prof. Laun. Podroben spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 24. junija 1987 izlet v Moravče in Drtijo. Odhod iz Ljubljano s Kongresnega trga ob dveh popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob štirih popoldne. Avtobus 25 Din. Radio u lOllUVJJOt . »ep G/.Lob Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in oajcenejšem ilustriranem tedniku >11 a d I o Ljubljana* ki stane mesečno samo deset dinarje«. — Programi Radio Ljubljana Torek, 22. junija: 12 Šramel kvartet Zvezo pošt. uradnikov — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vso mogočo, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 18 Oas vreme poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac ura: En dan v To-polSčici (dr. Stevan Zagorčič) — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljublj. opernega gledališča; v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Cas, vrome, poročila, spored. Drugi programi Torek, 22. junija: Belgrad: 20.15 Narodne pesmi, 20.45 Opera «I*agliacci« — Zagreb: 20.00 Opera — Dunaj: 20.00 Krožna oddaja Holandska—Avstrija, 21.00 Krel-slerjevo melodije. 22.20 Nova avstrijska orkostrulnn glasba — Budimpešta. 19.00 Salonski orkester, 21.05 Plošče, 22.40 Koncertni orkester — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba, 21.00 Pihala, 22.40 Orgle - Bi m-Bari: 21.110 Dve spevoigri — Praga 19.25 Baletna glasba, 20.25 Igra o Paganinijn, 21.05 Orkestralni koncert — Varšava: 20.00 Lahka in plesna glasba, 22.00 Arije, 22 20 Kvartet — Berlin: 20.10 Operetno melodije — Hamburg: 19.30 Verdijeva opera «Aida« — Beromilnstcr: 20.10 Operetna glasba, 21.45 Komorni koncert — Strassbourg: 21.30 Opereta — Bukarešta: 20.30 Simfonični koncert. 22 LJUBEZEN, KI UBIJA Moja mati si je zelo prizadevala, da bi se poročila, kljub temu, da je bila med nama razlika v vzgoji in v družbi. Tvoj oče je bil tako pošten, tako delaven, tako razumen. In tvojo mamo je občudoval tako vneto in obožujoče, kakor kako višje bitje... Koncem koncev sem se udala. Privolila sem, da se bova pogovorila brez prič. Prišel je in sprejela sem ga s trdnim sklepom, da mu rečem »ne«. A govoril je z mano tako prijazno, tako obzirno, tako zgovorno. Videla sem, da me res ljubi. Rekla sem mu: »da«. To pripovedovanje mi je razložilo marsikaj, kar sem bral v očetovih pismih. Ali ni bilo to znamenje za vsa poznejša leta v zakonu? Prav do zadnjega kosila, pri katerem sta sedela skupaj, preden je bil oče ubit, sta živela tako, kakor sta začela živeti. Ona je pustila, da jo je oče ljubil, dasi se je čutila vzvišeno nad njim. On pa, delovni, poslovni človek, iz preprostega rodu, je ljubil to visoko žensko naravnost slepo in tako čutil, da je ona višja od njega po svojem rojstvu in po svoji vzgoji. Molk je najhujše breme, ki teži srce. To sem čutil predobro že sam pri sebi. Prav to sem čutil namesto tistega, čigar sin sem bil, od katerega sem podedoval mračno, zamišljeno dušo. Mati je nadaljevala svoje pripovedovanje. Govorila je o lastnostih mojega očeta, o njegovi volji in tudi o tistih potezah njegovega značaja, ki so ji ostale skrite in nerazmljive. »Odkar je tako žalostno umrl, sem se vedno izpraševala, ali sem mu prinesla tisto srečo, ki bi jo bil lahko dobil... Bila sem še tako mlada in najina okusa sta bila čisto različna. Jaz sem vedno ljubila burni svet, to mi je bilo že prirojeno; on ga pa ni maral, ni se dobro počutil v njem. Jaz sem bila zelo pobožna, on pa je bil svobodomiseln ... Mislil je, da so drugi ljudje prav tako dobri kot on. Kmalu sva videla, kam to pelje. Ni bil ljubosumen, nikdar mi ni ničesar omenil, ali mi po-pokazal kake nevolje zaradi ljudi, s katerim sem občevala; a nekaj nemirnega je bilo vedno v njem. Kadar je moral oditi iz Pariza za nekaj dni, sem mu morala vsak dan pisati. Če sem pismo malo bolj pozno oddala, mi je takoj brzojavil iii me skrbno izpraševal, če nisem morda bolna. Če sem zvečer prišla domov malo bolj pozno ko ponavadi, sem ga našla vsega v skrbeh. Prepričan je bil, da se mi je kaj pripetilo. Včasih je bil žalosten brez pravega vzroka. Včasih je kar naprej molčal. Nisem si ga upala izpraševati.« Potem mi je govorila o njegovi skrivnostni smrti: »Toliko sem prejokala in toliko mislila. Oče ni imel nič sovražnikov. Napredoval je pošteno, ne da bi koga izpodrival. Prepričana sem, da je morilec računal, da bo dobil pri njem veliko denarja. Zapomni si, da ne vemo nič, kaj je nosil oče v svoji listnici. Oh, Andrej, če bi vedel, kakšne težke dni sem takrat prestajala. Šele v tistih težkih trenutkih sem spoznala, kdo so moji pravi prijatelji.« Tu je imenovala gospoda Termonda in mi začela razlagati, kako ji je dokazal svojo vdanost. Hotel sem narediti tako, da bi videla, da ne more to uro izgovoriti tega imena, ne da bi me bridko zadelo. A zakaj bi jo kar na lepem ustavljal, ko je bila sredi spominov? Kaj naj bi jo oviralo, da mi ne bi pripovedovala o drugem zakonu in o tolažbi, ki jo je našla v njem? Ali je kdaj kaj uganila, kakšno je bilo moje pravo razmerje do očima ? Biio je zame sicer nekaj hudega in strašnega v tem pripovedovanju, ki je sestavljalo drugi del slike, ki so jo v meni vzbudila žalostna priznanja v očetovih pismih. Poslušal sem ves ta dolgi večer mater, ki mi je govorila vse to. Prevzela me je sladka, omamljiva zavest, da me strašna sumničenja ne bodo nikdar več obšla in premagala. Oče je bil ljubosumen, a se nikdar ni upal narvnost povedati. A ta žena, ki mi je vse to pripovedovala z jasnimi očmi in mi z odkritim priznanjem in z iskreno dušo dopovedovala, da očeta ni razumela — ne, ta žena je morala biti nedolžna. Nikdar več nisem potem niti za trenutek dvomil o njeni nedolžnosti. Spet sem prebiral pisma v samotni tetini hiši. Ostal sem še tam. Nisem hotel nazaj v Pariz. Materi sem dejal, da moram urediti gospodarske zadeve, v resnici sem pa ostal samo zato, da sem v samoti lažje trpel. Kakor ranjena žival, ki se zagrebe v zemljo. Med mnogimi rečmi, ki so mi v tetini hiši vzbujale spomin na očeta, je posebno oživljala v meni željo po maščevanju in pravici ena. To je bil star koledar na malem pisalniku poleg pivnika. Koledar je bil last mojega očeta. Bil je tak, da so se dali iz njega trgati listi za vsak dan. Koledar je bil iz leta 1866. Teta ga je ohranila, ne da bi se ga bila dotaknila. Od tistega dne, ko je izvedela žalostno novico, ni odtrgala več nobenega lista. List, ki je bil na vrhu, je kazal soboto, 11. junija 1864. Ostali listi so kazali nadaljnje dneve v letu 1864. Teh oče ni več doživel. V četrtek, 9. junija, je bil oče umorjen. Teta je izvedela čez dva dni. Takrat sem bil star devet let, zdaj pa jih imam štiri in dvajset in očetova smrt še zdaj ni maščevata. Zakaj ne? Zato, ker mi usoda ni dala nobenega znamenja ali dokaza. Nisem mogel priti do ničesar, kar bi bilo temeljilo na dejstvih, na opazovanih verjetnih dejstvih. Zdaj pa, ko sem imel v rokah en dokaz, čeprav je bil zelo šibak in neverjeten, zdaj nisem imel več pravice, da bi odlašal. Treba je bilo sumničenjem priti do dna in jih razjasniti. »Slovenski dom« izhaja »sak delavnik ob 12 Masefina naročnina 12 Din ib Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica S/1IL Telefon 2994 tu 2996, Uprava« Kopitarjeva U, Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani; JL Coo. Izdajatelji Ivaa Rakovcu. Prednik; Jože KošičcL