Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Velikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K	20'—
»	pol leta	....	»	IV—
»	četrt »	....	»	6-—
»	1 mesec	....	»	2-—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaproj.
Za oglasila se plačuje po 50 v. med besedilom po I K za 1 cm* vsa ko Krat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 80 v, za parte, zahvale in Izjave po 1 K za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K.
Za Izvestilo pri upravnidtvu 3 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 22. julija 1920.
Št. 36
Bog Vas sprimi!
Soyez les bienvenus!
Messieurs les représentants des Puissances Alliées, vous avez pu vous persuader de vos propres yeux que l’ordre règne dans la zone A, que les habitants y vaquent paisiblement à leurs affaires.
Cependant il est à constater des agissements subversifs de nos adversaires ne sachant point se passer des privilèges dont ils jouissaient sous le régime allemand, des gens qui se sentent opprimés dès qu’ils ne peuvent plus opprimer d’autres.
Les plaintes portées contre Tadministration yougoslave, plaintes dénuées pour la plupart de tout fondement vous ont prouvé et vous prouveront tous les jours la maxime de nos adversaires: calumniare audacter, semper aliquid haeret.
A vous de juger !
Nos princes jadis avant de prendre possession du pouvoir devaient promettre au représentant du peuple rassemblé dans la piaine de Gospa Sveta d’ètre »juge intègre, protecteur des veuves et des orphelins«!
Voilà que nous aussi, nous n’avons qu’une demande à vous taire, Messieurs: soyez justes, Messieurs, rien que justes.
Nobles champions des droits de Thomme, dignes représentants des grandes nations, nos amies, soyez les bienvenus!
C—®:
Dobrodošli !
Gospodje zastopniki zavezniških držav! Na lastne oči ste se mogli prepričati, da vlada pri nas red in mir, da tukajšnje prebivalstvo hodi mirno po svojih opravkih.
Pač pa je opažati rovanja naših nasprotnikov, ki nikakor nočejo pogrešati predpravic, katere so uživali pod nemško upravo, rovanja ljudi, ki se čutijo zatirane, odkar ne morejo več zatirati drugih.
Pritožbe proti jugoslovanski upravi, pritožbe, ki so v večini slučajev brez vsake podlage, so vas že prepričale in vam bodo še nadalje dokazovale geslo naših nasprotnikov: Predrzno obrekuj, nekaj le obvisi!
Gospodje, sodite sami!
V starih časih so naši knezi, predno so nastopili vlado, morali na Gosposvetskem polju obljubiti zastopniku zbranega naroda, da bodo »pravični sodniki, zaščitniki vdov in sirot«.
Tudi mi vas prosimo samo eno, gospodje: Bodite pravični, samo pravični, gospodje!
Viteški boritelji za človeške pravice, vredni zastopniki velikih narodov, naših prijateljev:
Bog Vas sprimi!
«aBffqnfrj
UDrn^ifuji Bjfsfòairj
m- Vsi -m
na
veliki
manifestacijshi shod
kateri se vrši
v nedeljo, dne 25. julija 1920
v Velikovcu-
Ob Va H- uri sv. maša na Mestnem trgu.
Po božji službi
manifestacijsko zborovanje.
Obhod po mestu.
--------------------------------
Za demarkacijsko črto.
Najprej se je oglasil lačni Dunaj. Naenkrat so prinesli listi vest, da namerava plebiscitna misija „odpreti“ demarkacijsko črto med cono A in B. Za njimi so prišli drugi — graški in celovški listi. Verjamemo, da bi Nemcem ugajalo, če bi bila meja med conama odprta. To pa je tehnično neizvedljivo in bi pomenilo kršenje mirovne pogodbe. In mirovne pogodbe se bomo držali.
Le pomislite! Naša država zalaga cono A z živežem. Vse bi se vsulo iz Celovca in drugod v cono A in bi nakupovalo in vlačilo od tod, kar smo si mi s trudom pridelali. In plačevalo bi z ničvrednimi avstrijskimi kronami, saj danes za naših 38 kron dobiš že 100 avstrijskih, lu nemškega denarja se bi nabrali kakor golazni — in država bi mogoče imela potem zopet prijetno dolžnost, da bi menjavala ta avstrijski drobiž. Priborili smo si s trudom dober kurz našega denarja, v Avstriji in povsod po svetu poprašujejo po njem in sedaj naj bi poplavile nemško-avstrijske krone zopet cono A. Ne boš, Miha.
Pri nas vlada lep red in mir. In če bi bila meja odprta, bi poplavili nemški agitatorji cono A in bi sejali nemir in delali zdražbo. Ne boš, Miha!
Poznamo vas dobro, ljubi „nemški“ Korošci. Ohranite temne elemente tam v Celovcu. In prevratna agitacija se bi razširila pri nas. Pokazali smo, da smo močna država in to hočemo tudi ostati. Zato protestiramo proti nemškim nakanam. Mi hočemo red in mir. Znano je, da na Tešinskem niso mogli izvesti plebiscita. Pri nas ga pa bomo. Zato ne pustimo, da bi odpi-
rali demarkacijsko črto. Boljševizmu bi bila na stežaj vrata odprta, boljševizma pa ne maramo.
Dovolj so nam nemški vojaki prizadeli gorja lani, nočemo, da bi se obnovili taki dogodki. Cona A je po mirovni pogodbi v upravi države SHS. Ta uprava je pravična, je solidna. Zato ne bodo rušili, kar smo mi ustvarili in sezidali.
„Tu smo mi gospodarji !u
Politični pregled.
Jugoslavija.
Ministrski svet je sklenil, da sprejme sklep zaveznikov o 5 °/o vojni odškodnini, ako nam zajamčijo, da bo Jugoslavija prva izplačana in ako se nam dovolijo olajšave v vprašanju dolgov in če bo vprašanje ladij na Jadranskem morju po-voljno rešeno. Ministrski svet je sklenil, da se izpremenijo vse priznanice onih 20 °/0, katere so izdale oblasti ob priliki žigosanja, ki znašajo več nego 1000 K, v državne obveznice z 1 °/0 obrestmi. Svote pod 1000 K se izplačajo takoj.
Plebiscitna komisija.
Štab angleškega oddelka komisije za ljudsko glasovanje je odpotoval 14. t. m. iz Ostende v Celovec in prišel tja najbrž 16. t. m. P o 1 k o v n i k Pečk, predsednik angleškega oddelka komisije in obenem predsednik komisije za ljudsko glasovanje, dospe nekaj dni pozneje. Naš predsednik komisije, rektor Cvijič, je že odpotoval v Celovec, kjer je zbrano že nekaj članov naše komisije z uradništvom.
Italija.
Položaj Italije je slab. Laška lira izgublja vrednost in je padla že pod dinar. Brezposelnost, draginja, velik državni primanjkljaj. Vojaštvo in delavstvo revolucij on ira. Ta notranji razkroj države je treba prikriti, zato je treba obrniti pozornost na zunaj.
Italijani se morajo po dogovoru z albansko vlado umakniti iz vse Albanije z Valono vred in smejo zasesti samo otok Saseno.
V	Splitu, glavnem mestu Dalmacije, kjer ima dalmatinska pokrajinska vlada svoj sedež, ki ni bil nikdar od Italijanov zaseden, praznujejo god našega kralja. Italijanska bojna ladja izkrca vojake in oficirje, ti gredo po mestu in trgajo naše zastave. Naša žandarmerija .jih ščiti, laška ladja pa prične streljati v množico in na orožnike, ki izzvani odgovarjajo z orožjem. Nekaj mrtvih in ranjenih.
V	Idriji se je laško vojaštvo uprlo in demonstriralo. Oficirji so se deloma pridružili vojaštvu.
V	Trstu skliče «društvo bojevnikov41—organizacija častnikov in vojakov — shod. Udeleže
se ga vojaki in druhal. Tam jih nahujskajo, nato se razkropijo po mestu, sežgejo Narodni dom, plenijo po slovenskih trgovinah, napadejo privatna stanovanja. Isto se ponavlja po vseh primorskih mestih.
Dolžnost naše vlade je, da varje čast države. Do vojske seveda ne bo prišlo, ker so še diplo-matična sredstva na razpolago in se lahko vse mirnim potem poravna. Zato je pisarenje nemških listov in šepetanje nemških agitatorjev samo agi-tatorično sredstvo proti naši državi. Nad pol milijona Nemcev ječi tudi v italijanskem suženjstvu na Tirolskem. In tudi ti pravijo: „Werds uus wohl nicht vergessen ?“ In Avstrija in Nemčija pravita: „Das nicht.u
Poljake
so ruski boljševiki premagali. Poljaki prosijo za mir.
»Glasbena Matica" na Koroškem.
Dne 10. jul.zjutraj je nastopila «Glasbena Matica" svojo triumfalno pot na Koroško. Na vsaki postaji od Jesenic dalje je pozdravljala šolska mladina izletnike s pesmijo, nagovori in cvetjem v zahvalo za nje sprejem v Ljubljani. Svečan sprejem je bil v Borovljah. Ravnatelj dr. Mišič je s krasnim nagovorom pozdravil «Glasbeno Matico" ter njen pevski zbor. Na pozdravu sta se zahvalila predsednik «Glasbene Matice" dr. Vladimir Ravnihar in predsednik pevskega zbora Andrej Rapè.
Koncert zvečer je zbral vse Borovlje in okolico. Prišli so tudi Nemci. Občudovanje in navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke. Mojstra Hubada so obsuli z ovacijami. Kot solistinjo smo po dolgem času zopet pozdravili gospo Miro Dev-Costaperario. Po zadnji točki nihče ni vstal, vse je hotelo imeti še več in več. Po završenem koncertu se je obširni vrt v hotelu Just napolnil do zadnjega kotička. Vodja okr. glavarstva vladni svetnik dr. Ferjančič je v lepem govoru proslavljal «Glasbeno Matico", povdarjajoč pomen njenega izleta v kulturnem in narodno-političnem pomenu. V imenu boroveljskih Slovencev je poklonil «Glasbeni Matici" krasno izdelano plaketo, delo domače graverske umetnosti (gosp. Užnik). V daljšem govoru se je zahvalil g. dr.Ravn ihar. Govorili so še predsednik pevskega zbora Rapè, župnik Arnuš, viharno pozdravljen ravnatelj Hubad, Prunk in drugi. Domači pevci so peli prelepe koroške narodne pesmi. Pozna ura nas je ločila.
V zgodnjem jutru smo odhajali na Vrbsko jezero. Od Vetrinja do Otoka smo se v prelestnem vremenu vozili skozi od domačinov pripravljene slavoloke. Na Otok je prihajalo domače ljudstvo v množicah bodisi peš, bodisi na okra-
Podlistek.
A. Daudet:
Kukunjanski župnik.
(Iz knjige: Lettres de mon Moulin [Pisma iz mojega mlina]. Poslovenil dr. J. K o t n i k.)
Vsako leto o svečnici izdajajo provensalski pesniki v Avignonu lično malo knjižico, do vrha napolnjeno z lepimi pesmimi in ljubkimi pripovedkami. Pravkar sem dobil v roke letošnji zvezek, v katerem sem našel divno pripovedko, ki jo vam hočem tukaj v malo skrajšani obliki prevesti ... Parižani, prožite svoje košarice, poslužiti vam hočem topot z najfinejšo provensalsko moko.
Gospod Martin je bil župnik v Kukunjanu. Bil je dober kot kruh in iskren kot zlato ter je po očetovsko ljubil svoje Kukunjančane. Za njega bi bil v Kukunjanu pravi raj na zemlji, samo da so mu dajali Kukunjančani malo več zadoščenja. Toda gorjé! Spovednico so že vso prepredli pajki in na lepo velikonočno jutro so bile še vse hostije na dnu ciborija. Dobrega duhovnika je to bolelo globoko v srcó in vedno je prosil Boga, da mu ne dà preje umreti, predno bo svojo izgubljeno čredo zopet pripeljal v naročje sv. cerkve.
Videli boste sedaj, kako ga je Bog uslišal. Neko nedeljo, po svetem evangeliju, gosp. Martin stopi na prižnico. «
Dragi bratje, je dej ài, verujte mi, ako hočete; preteklo noč sem bil jaz, ubogi grešnik, pred rajskimi vrati!
Potrkal sem. Sveti Peter mi odpre.
«A, to ste vi, dobri gospod Martin," me je nagovoril; «kaj pa vas je zaneslo semkaj? S Čim vam morem poslužiti?"
«Lepi sveti Peter, vi, ki držite v rokah ključe in knjigo, ali bi mi mogli povedati — če nisem preveč radoveden — koliko imate Kuku-njančanov v paradižu?"
«Kako bi vam to mogel odreči, gospod Martin; kar sedite, pa bova skupaj pogledala to stvar."
In sveti Peter vzame debelo knjigo, jo odpre ter natakne svoje očali.
«Poglejmo torej: Kukunjan, ste rekli. Ku... Ku... Kukunjan ! Imamo ga. Kukunjan... Dragi moj gospod Martin, ta stran je čisto bela. Niti ene duše ..."
«Kako! Nobenega izmed Kukunjančanov ni tukaj. Nobenega? To ni mogoče! Poglejte bolje."
«Nobenega, častiti gospod. Poglejte sami, če že mislite, da se šalim."
Strašno! Tolkel sem z nogami ob tla in s sklenjenimi rokami prosil usmiljenja. Tedaj pa mi reče sveti Peter:
«Verujte mi, gospod Martin, da ni dobro, če se tako razburjate, ker bi vas lahko kap zadela. Saj to ni vaša krivda, in navsezadnje, vaši Kukunjančani se gotovo sedaj čistijo v vicah."
«Ah, prosim vas, veliki sveti Peter, omogočite mi, da jih vsaj vidim ter malo potolažim."
«Drage volje, moj prijatelj. Čakajte, nadenite hitro te le sandale, ker potje tukaj niso naj-bolji... Tako, dobro ... Sedaj pa stopajte naravnost. Vidite tam doli, na kraju, ovinek ? Tamkaj boste našli srebrna vrata, vsa okovana s črnimi križci... na desno roko... Ko potrkate, vam bodo odprli. Tako! Bodite zdravi in veseli."
In jaz sem začel hoditi in hoditi. Kakšna gonja! Obhaja me kurja polt, samo če na to pomislim. Ozka stezica, polna trnjev, svetlikajočih se karfunkljev in sikajočih kač, je vodila k srebrnim vratom.
Tok, tok!
«Kdo trka?" me vpraša hripav in bolesten glas.
«Kukunjanski župnik!"
«Kakšen?"
«Kukunjanski!"
«A, tako !... Vstopite !"
Vstopil sem. Velik lep angelj s temnipii krili kot noč in svetlosijajno obleko kot dan, z diamantnim ključem, visečim ob pasu, je pisal kra-
kra... v veliko knjigo, še večjo nego je bila Petrova.
«Kaj pravzaprav hočete in kaj iščete tukaj," reče končno angelj.
«tepi božji angelj, hotel bi zvedeti — če nisem preveč radoveden — koliko je Kukunjančanov tukaj."
«Ku ...?“
«Kukunjančanov, ljudi iz Kukunjana, katerih posrednik božji sem jaz."
«A, gospod Martin, kaj ne?"
«Tako je, gospod angelj!"
«Torej, vi pravite, Kukunjan, kaj ne ?"
In angelj je odprl in začel prelistavati veliko knjigo, oslinivši si prste, da bi se posamezni listi ne sprijemali...
«Kukunjan," je izpregovoril ter pri tem globoko vzdihnil... «Gospod Martin, pri nas v vicah ni nobenega Kukunjančana."
«Jezus, Marija in Jožef! Nobenega Kukunjančana v vicah? Vsemogočni Bog, kje pa so tedaj?"
«Eh, sveti mož, gotovo so v raju. Kje pa hočete, da naj bi bili?"
«Saj jaz vendar odtod prihajam, iz raja..."
«Vi odtod prihajate? ... Torej?"
«Torej! Tamkaj jih ni! ... Ah, sveta mati angeljev !...“
«Kaj hočete torej, gospod župnik? Ako jih ni v paradižu niti v vicah, tedaj pač ni drugo mogoče kot da so ...“
«Križani Jezus, sin Davidov! Ah, ah, ah! Ali je to mogoče? Ali se je veliki sveti Peter zlagal ?... Saj vendar nisem slišal peti petelina. Ah ! mi nesrečniki ! Kako naj si upam jaz v paradiž, ako ue bo tamkaj mojih Kukunjančanov?"
«Poslušajte me, dobri gospod Martin, ker vi na vsak način hočete biti na jasnem ter se na lastne oči prepričati o tej zadevi, pojdite po tej stezi, tecite, ako morete . . . Tam doli, na levo, boste našli velika vrata in tam boste zvedeli vse. Bog vam pomozi!"
In angelj je zaprl duri.
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg St. 141 pOClrUZnlCa \^Ol.lk.OVOC Glavni trg št. 141
Telefon itev. 7 (Interurbani. — Bačan poitn. ček. arada SH8 v Ljubljani št. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račnn proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvrSuie vse v banžno stroko spadaioie posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od 1li9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
šenih vozovih in čolnih. Kmalu po maši, pri kateri je pel oddelek Matičnega zbora — solistinja gdč. Počivavnikova — je pričel koncert v veliki dvorani pri Pirkerju. Seveda je bila premajhna za toliko občinstva. Vsa okna so bila; odprta na jezero, zunaj pa je poslušalo sveto in vestno na stotine ljudstva. Viharnega odobravanja po vsaki točki ni hotelo biti konca. Več točk je moral zbor ponavljati. Ob izvajanju koroških narodnih („Gor čez izaro“) so poslušalci jokali.
Če je bilo treba še kakega dokaza, čegavo je to ljudstvo, tedaj so dokaz doprinesle koroške pesmi, udarjajoče na srčno struno tega ljudstva. Ravnatelj Hubad je bil zopet središče aklamacij. Gospa Lovšetova, izborno disponirana, nam je zapela več pesmi svojega repertoarja. Koncert so na povabilo tajnika plebiscitne komisije gosp. dr. B. Stareta posetili dosedaj došli člani antantno komisije v Celovcu, ki so bili polni hvale in občudovanja. Zlasti Angleži so hvalili, da tako dovršenega zborovnega petja še niso čuli. Prišel je tudi general Maister z rodbino, dr. Gregorin z rodbino in mnogi drugi odlični možje. Popoldne se je razvila prosta domača zabava s petjem, godbo, vožnjo po jezeru itd. Ta dan je zgodovinski dan za našo slovensko Koroško.
Dnevne vesti.
Kaj nam pravi angleški prijatelj?
Seton Watson (Scotus Viator) je obiskal tudi Ljubljano, ki mu je priredila komerz. Njemu na čast je Glasbena Matica priredila koncert. Na komerzu so ga pozdravljali, on pa je odgovoril, da je nastopil proti londonskemu paktu in nastopa še danes. Globoko simpatizira z našim narodom, zlasti pa od trenutka, ko je dekadentni pesnik D’Annunzio zasedel Reko. lipa, da se zvezo z Anglijo in našo državo čimprej vpostavi. Slovenci so dokazali, da danes niso več majhen narod, da so narod, ki noče umreti, ki je trden, vztrajen in žilav in ki se drži Riegrovih besed: Ne vdajmo sel Tudi niso več majhen narod, ker so neraz-
družljivo združeni s Hrvati in Srbi. Pozdravlja Slovence, združene v svobodni državi in kliče: Jugoslavija bodi močna, cveti, bodi združena in vrlo napreduj !
Poziv. Poživlja se, da se do 25. julija gotovo javijo v svrho evidence Narodnemu svetu v Velikovcu vsi oni, ki so bili primorani zapustiti glasovalno cono B (Celovec) ali bili iz nje izgnani.
Organizacija koroških prostovoljcev. Dopise, namenjene organizaciji koroških prostovoljcev, naj se za dobo počitnic pošilja na naslov: Lojze Ude, pravnik, Narodni svet, Velikovec.
Obisk Vrbskega jezera se v zadnjem času razveseljivo razvija. Nekateri letoviški kraji kakor Majernik, so že skoro polni, drugi, kakor Ribnica, Otok, se polnijo. Dohajajo tudi že bratje Hrvati in tudi mnogo Slovencev. Tudi iz Srbije je že došlo ali pa naznanilo svoj prihod več uglednih rodbin, med drugimi vseučiliški profesor dr. Arandjelovič in generalni direktor Tešič, oba iz Beograda.
Sodalitas ss. Cordis Jesu za Podjuno
ima svoj redni sestanek dne 28. t. m. v Pliberku v navadnih prostorih. Poroča g. Uranšek in g. dr. Cukala. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe!
Podpredsednik.
52 predavanj o Koroški se je vršilo v tednu od 27. junija do 4. julija po vsej Sloveniji v sedežih sodnijskih okrajev. Predavanja je oskrbel Narodni svet. V vsej slovenski javnosti vlada veliko zanimanje za odločilen boj, ki ga bijemo Korošci. Vsa domovina gleda na nas.
Redek jubilej. Dne 30. julija obhaja v Mariboru živeči, v koroških narodnih krogih dobro znani umirovljeni nadučitelj g. Fran Podobnik petdesetletnico službovanja v javni deželni in državni službi. Izmed 12 tedanjih maturantov doživel je le on sam ta jubilej, 11 jih že krije hladna zemlja. G. Podobnik je služboval skozi 20 let na Koroškem in sicer pri Sv. Jakobu niže Celovca, v Svečah v Rožu, v Velikovcu in naposled na Jezerskem. Ker je ostal zvest svojemu narodu in se ni dal upogniti navalu nemških šolskih oblasti,
je moral pretrpeti mnogo preziranja in preganjanja. Dobro nam je še v spominu, kako krepko se je bil postavil v neki okrajni učiteljski konferenci in ostro, a stvarno s pedagoškega stališča kritiziral od deželnega šolskega sveta izdano knjižico, takozvano „Germanisationsbuchel“, nestvor, ki ga je bil skrpucal narodni odpadnik, učitelj Karel Preschern. Pri konferenci navzoči deželni šolski nadzornik Gobane pa ni pripustil na-daljne kritike in pozval predsednika, da naj odtegne govorniku besedo, češ, da okrajna učiteljska konferenca in tudi noben učitelj ni upravičen kritizirati od deželnega šolskega sveta izdanih odredb. Od tega trenotka je bil Podobnik na indeksu in začelo se ga je sistematično preganjati. Neznosne razmere so ga prisilile, umakniti se na Štajersko, kjer je služboval kot nadučitelj pri Sv. Barbari v Halozah in naposled na Hajdinu pri Ptuju. Občina Hajdin ga je v priznanje njegovih zaslug za šolo in občino soglasno imenovala častnim občanom. Sedaj živi v Mariboru in posluje neprestano kot pisarniška moč pri kr. okrajnem glavarstvu, prideljen pisarni okrajnega šolskega sveta. Rožanom in Podjunčanom je gotovo še v živem spominu ta takrat še mladi mož, marljivi učitelj, izvrstni vzgojitelj mladine in izborni pevec, ki so ga celo nemški Velikovčani imenovali „windische Nachtigall" (slovenski slavček). Osivelemu in zaslužnemu, duševno še vedno bistremu jubilantu kličemo ob njegovemu slavju: Bog ga živi in ohrani, čvrstega in zdravega ter mu daj doživeti tudi demantni jubilej!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Gospodinjska šola) v „Narodni Šoli" se prav dobro obnese: v zimskem tečaju je bilo 15 učenk, pa tudi zdaj v poletnem tečaju, ki traja do konca oktobra, jih je ravno toliko. Zdaj je dobila gospodinjska šola tudi državno podporo in bo zdaj mogoče še druge strokovne učne moči nastaviti. Do zdaj sta se napravila vsako leto dva polletna tečaja, zimski in poletni, in sicer zavoljo tega, ker naši kmetje ob poletju svoje hčere doma potrebujejo za delo na polju in tudi, ker za pol-
*
* ,*
Bila je to dolga steza, vsa posuta z žerjavico. Noge so se mi zapletale kot da bi bil pijan in ob vsakem koraku sem se spoteknil. Bil sem ves moker, vsaka dlačica na mojem telesu je imela svojo kapljo potu in kar sopihal sem od žeje. Da si nisem opekel nog, se mi je zahvaliti sandalam, ki mi jih je bil poklonil sv. Peter.
Ko sem se bil že dosti nahodil in opotekal, zagledam na levo roko duri ... ne, vrata, velikanska vrata, zevajoča kot vrata velike peči. Oh, moji otroci, in kakšen prizori . . .
Tukaj mo niso vprašali za imé, tu se ni vodila nobena knjiga.
Trumoma vstopajo ljudje skozi polna vrata kakor vi, moji bratje, ob nedeljah v krčmo.
Potil sem se, da je kar teklo z mene, a vendar me je zeblo, da sem drhtel. Lasje so se mi postavili pokoncu. Smrdelo je po zasmojenem, pečenem mesu, in bilo mi je, kot da čutim smrad, ki se razširja, kadar naš kovač Elija pred kovanjem ožiga kopito starega osla. Zmanjkalo mi je sape v tem smrdljivem in ogorelem zraku. Zaslišal sem strašno kričanje, jokanje, vzdihovanje, rjovenje in preklinjanje.
„No, ali misliš vstopiti ali ne?" zarenči nad menoj rogat vrag, spodbodivši me s svojimi burkljami.
„Jaz? Ne, jaz ne bom vstopil. Prijatelj sem božji."
„Ti, prijatelj božji? No, s-----garava, kaj
Pa tedaj delaš tukaj?"
„Jaz prihajam ... Oh, ne govorite mi o «ni, ker se ne morem več držati na nogah . . . Pohajam . . . prihajam od daleč . . . in ponižno ^as hočem vprašati, ali... ali nimate slučajno ... *°&a izmed naših Kukunjančanov tukaj . .
,,A, ogenj božji! Kaj se vendar delaš tako j^nmnega, kakor da ne bi vedel, da je ves Ku-kQnjan tukaj? Čakaj, grda vrana, le poglej in
videl boš, kako se godi pri nas slavnim Kukun-jančanom . . .“
%
4*	*	*
In videl sem sredi strašnega ognjenega vrtinca:
Dolgega Kok-Galina — saj ste ga vsi poznali, dragi bratje, — Kok-Galina, ki se je toli-krat opijanil in tako pogostoma otresal krilo svoji ubogi Klari.
In videl sem Katico ... to mlado gosko ... z visoko povzdignjenim nosom ... ki je sama spala na skednju... saj se še spominjate, dragi moji! . . . Toda nadaljujmo, preveč sem rekel o njej.
Videl sem Poskala, ki je stiskal olje z olivami svojega soseda Julijana.
Videl sem Barbo, nabiralko klasja, ki je zajemala polne pesti pri vezačih, da čim preje nabere cel snop.
Videl sem mojstra Grapazija, ki je tako dobro mazal kolo svoje samokolnice.
In Dofino, ki je tako drago prodajala vodo iz svojega vodnjaka.
In Tortijazda, ki je nekoč, ko me je srečal, nosečega k bolniku Boga, mirno in ošabno nadaljeval svojo pot s klobukom na glavi in s pipo v ustih, kakor da bi bil srečal navadnega psa.
In Kuloja z Zito in Jakoba in Petra, in Tončko . . .
♦
♦ *
Razburjeni in bledi od strahu so zavzdihnili poslušalci, videč v odprtem peklu pred seboj, eden svojega očeta, drugi svojo mater, tretji zopet babico ali sestro . . .
„Vi dobro veste, dragi bratje," je povzel zopet gospod Martin, „vi dobro veste in čutite, da to no more dalje trajati. Moji skrbi so izročene vaše duše, in jaz hočem, jaz vas moram rešiti prepada, v katerega boste vi vsak čas strmoglavili. Jutri začnem z delom, niti dneva pozneje kot jutri. Glejte, kako se mislim tega lotiti! Da
bo mogoče vse dobro izvršiti, je potreben gotov red. Šli boste vsi po vrsti, kakor v Žonkjem, kadar plešejo.
Jutri, v pondeljek, bom izpovedal dedce in babice. To bo hitro gotovo.
V	torek otroke. Tudi to ni nič.
V	sredo fante in dekleta. To bi moglo trajati malo dalje.
V	četrtek može. Tudi to bomo kratko napravili.
V	petek žene. Rekel jim bom: Samo največje grehe!
V	soboto mlinarja! Mislim, da én dan ne bo preveč za njega.
In če bomo v nedeljo končali, bomo vsi skupaj zelo srečni.
Glejte, dragi otroci, kadar je žito dozorelo, ga je treba požeti; kadar je vino načeto, ga je treba izpiti. Mnogo je tukaj zamazanega perila, sedaj gre za to, da ga operemo, in sicer dobro operemo.
In k temu delu vam želim milosti božje. Amen !"
*
♦ *
Kakor rečeno tako storjeno. Perilo je bilo že namočeno.
Od te velepomembne nedelje naprej se je širil vonj Kukunjanskih čednosti deset milj na okoli.
In dobremu pastirju Martinu, ki je bil sedaj ves srečen in dobre volje, se je predsinočnjim sanjalo, da se je dvigal v spremstvu svojih ovac v sijajni procesiji sredi gorečih sveč, v oblaku dišečega kadila, in v zboru otrok, ki so prepevali „Te Deum", po svetli cesti božjega mesto.
Glejte, to je povest o Kukunjanskem župniku, takšna, kakor mi jo je pripovedoval veliki klati-vitez Rumanij, ki pa jo je sam slišal od enega svojih dobrih tovarišev.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprijema vloge na knjižice in na tekoči račun, nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
letni tečaj ložeje stroške zamorejo. Kmetijski oddelek naše deželne vlade pa želi, da bi naša go-dinjska šola zanaprej napravljala samo eden in sicer celoletni tečaj, to pa zavoljo tega, ker je pol leta prekratek čas, da bi se dekleta vsega priučila, kar je potrebno za njih prihodnji poklic kot gospodinje. Prosimo torej naše merodajne slovenske gospodarje in druge rodoljube, da naj ob priliki naznanijo našim šolskim sestram, kako želijo, ali naj naša gospodinjska šola priredi tudi zanaprej vsako leto dva polletna tečaja, ali pa eden celoletni tečaj, da bodo vedele sestre deželni vladi poročati. Dne 21. maja 1.1. je nadzoroval našo gospodinjsko šolo g. Rohrman, vodja kmetijskega oddelka deželne vlade, in se je prav pohvalno o vsem izrazil. Prihodnji tečaj se začne dne 1 novembra 1.1., učenke za novi tečaj naj se pravočasno oglasijo.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu nblažnjejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjovim pravim Elza- fluidom ! 6 dvojnatih ali 2 veliki Špecijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čujoče »redatvo ? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-kroglic, 6 Skatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg Št. 67, Hrvatska.	- F
Dopisi.
Velikovški okraj, v Globasnica. (Žensko društvo.) Tukajšnje žensko društvo zelo lepo napreduje. Članic ima že nad 200. Je-li na kmetih v slov. Korotanu še kje podružnica, ki se lahko ž njo meri? Dekleta in žene delajo svoji, z ozirom na zavednost in narodno prebujenost že od nekdaj sloveči občini vso čast. V nedeljo, dne 11. julija, vprizorilo je društvo dvodejanski veseloigri „Pri gospodi11 in „Gospa Kordula“. Igralke so s svojimi izborno naučenimi in podanimi vlogami izzvale obilo smeha in dobre volje. Težko je reči, katera se je najboljše postavila, ker so se res vse potrudile, kakor bi se šlo za tekmo. Priznanje gre uprav vsem! Kot govornika sta nastopila gdč. Rudež in g. učitelj MOderndorfer, ki sta došla kot gosta. Oba sta našla jako hvaležne in razumne poslušalce ter zasejala v njih dovzetna srca najlepša semena. Iskrena hvala obema! Čestitamo ob tej priliki tudi ženskemu društvu k njegovim uspehom, kličoč mn: Le tako vrlo in vztrajno z zastavo naprej !
v Št. Rupert pri Velikovcu. (Kresovi) na predvečer sv. Cirila in Metoda so v naši župniji goreli v Orličivasi, kjer so tudi s topiči streljali, v Klopicah, pri Hoflarju v Št. Rupertu in posebno lep na Vinogradih, kjer so gojenke »Narodne šole" lepo prepevale. Velikovški Slovenci pa so kar dva kresa zažgali na Limbarski gori. Hvala in slava vsem!
Od Dalmacije čez Hercegovino, Črnogoro in Albanijo doli v Grčijo se vleče blizu obrežja pas železne rude, še neizkoriščen. Nemška tvrdka Krupp si je pred vojno pridobila rudoslede v Hercegovini, neka francosko-črnogorska družba pa je pridobila važna tozadévna vladna privoljenja v Črni gori.
Torej tudi železna industrija ne ostane pri-vileg avstrijske republike. Da se ta industrija dosedaj ni mogla razviti, je bil vzrok železni kartel.
I. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Todstvom vseh mladeniških In moških Marijinih družb. Marijine družbe bodo zborovale v soboto dopoldne neposredno za Orlovskim zborovanjem na istem mestu, to je v Slovanski (Giitzovi) dvorani. Pričetek ob 10. dopoldne. Govori: Sodni svetnik dr. Matija Lavrenčič: Verski ponos. Jurist Zvonko Dokler: Kongregacija — cvet organizacije. Računski nadsvetnik Avguštin Zajec: Bogoiskatelji in Bogonosci (sv. obhajilo). Popoldne gremo na Slomškov grob (kapela na mestnem pokopališču). Ondi govori medicinec Ivo Peršuh Slomšekn v časten spomin. — Zvečer ob 6. v frančiškanski cerkvi Matere Milosti pridiga (župnik Gomilšek) in pete litanije. Ob 9. zvečer po končani serenadi se zopet zberemo v cerkvi, odkoder se razvije okoli cerkve in samostanskega vrta rimska procesija. Ker vsi no bodo mogli dobiti prenočišča, bodo nekateri morali prenočevati v cerkvi, kjer se bo celo noč zvrstema molilo in pelo.
Vabilo na Tabor »Svete Vojske", ki bo o priliki I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru, v pondeljek, dne 2. avgusta, v Narodnem domu. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Govori: Dr. Matej Justin: Alkoholizem in ljudsko zdravje. Dr. Andrej Gosar: Sooijalizem in alkoholizem. Dr. Franc Kovačič: Delo za treznost na Štajerskem. Pavao Jesih: Sveta vojska na Hrvatskem. Marija Stnpca: Boj zoper nenravnost. Antonija Štnpca: Boj zoper surovost. — Vse, ki boste na tabora, prosimo in pozivljemo, da počakate in se udeležite tudi našega tabora. — Popoldne ob 2. uri bo na istem mestu zborovanje »Dobrodelnosti". Poročalo: Župnik Anton Mrkun: Potreba dobrodelnosti. Dekan Josip Cerjak: Dobrodelnost na Štajerskem. Nadzornik Fran Lavtižar: Zveza jugoslovanskih dobrodelnih društev. Udeležite se tudi tega!
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni nrednik: Otmar Mih&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
(internat)
v ..Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velihoucu
se priporoča p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, ljudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško šolo v »Narodni šoli" in večje, Šoli odrasle deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko Šolo v »Narodni šoli". Začetek novega šolskega leta se bo pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo šolske sestre v »Narodni šoli" v Št, Rupertu pri Velikovcu.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Velikovcu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v sredo, dne 28. julija 1920 v Narodnem domu v Velikovcu.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev.
4.	Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Gospodarstvo.
Važenberg. Za našo občino se je osnovala podružnice kmetijske družbe. Priglasilo se je že 42 članov. Za načelnika je bil 18. julija izvoljen Franc Škofič, posestnik v Čarčah, za njegovega namestnika pa Jakob Kriegl pd. Hinko na Gorcah.
Železna industrija v Jugoslaviji.
Po računu zveze industrij cev je potreba železa v naši državi letnih 15.000 vagonov valjanega železa. Za to imamo tri tovarne: Jesenice 4200 vagonov, Zenica v Bosni 3280 vagonov in Štore na Štajerskem 1200 vagonov; skupno torej 8680 vagonov. Manjka 6000 vagonov. Pri razširjenju obratov za 750/« j® to mogoče odpraviti. Dve taki tovarni kot je jeseniška bi tudi tuzemski primanjkljaj valjanega železa popolnoma krili.
Plavži obstoje v naši državi trije: v Varešu, Topusku in Bešlincu. V obratu je sedaj samo Vareš v Bosni. Rudo dobavlja iz Droškovaca, Smreke, Brežika in Pržic, ki dajo letno do 2 milijona met. stotov surove rude. Ruda se delno izvaža, v Varešu pa se dnevno producira 15 vagonov, letno torej 5470 vagonov.
Veliki skladi manganove železne rude leže v Ljubiji v Bosni, ki bi lahko dali letno 45.000 vagonov, pa se ne izrabljajo.
Hočete dobro
m poceni kupiti.?
Najzanesljivejša ura je Sutlner-jeva ura!
Nikelnasta, jeklena, srebrna ali zlata ura, vsaka Vas bo zadovoljila! Tudi verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor : Škaije, nože, priprate za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice itd.
Vse dobro in poceni najdete v ceniku firme
H. Suttner, Ljubljana št. 977.
z ženo se sprejme takoj
za obdelovanje posestva in skrb za hišo. Stanovanje, hrana in mesečnina 200 K. Javi naj se pismeno ali ustmeno v Charlotten-hofu, p. Logaves pri Vrbskem jezeru.
Oshrbnih
Hočete obdržati soo]o lepota 7 Hočete Imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo »Elza" obrazno, kožo obvarujočo pomado. Občudovali in zavidali Vas bodo! 1 lonček 9 K. St. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava »Elza‘'-Tannochina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj In prerano osi-venje. Zabrani plešo ! 1 lonček 9 K.
St. III. 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 60 vin. in 3 K.
Mučilo Das kurja očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo ! Nobenih kurjih očes večt Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica4K, velika škatlja 6 K.
Želite če kaj?
Fellerjeve „Elza“-nmivalne pastilje (Kolonjska voda)
1 Škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 Škatlja 6 K.
Fellerjev men-tolni črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škatljica 4 K.
Fellerjev Elza-lluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder drja. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K.
Močna francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Ovoj in poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V. Feller, lekarnar, Stubioa donja, Elzatrg it. 67, Hrvatska.