Poštnina platana * gotovini.	|Zhd)d VS8K Četrtek.
St. 16.	V Ljubila*!, dne 17. aprila 1924.


G ADI HAL Ski
G,L A SN/k
OQC,AN NARODNE RADIALNE J TQ AN IS E.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wo!fova ul. I/I. — NaroCnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. '
Gospod je vstat...
Zveličar je vstal iz groba, v katerega je legel po neznosnem trpljenju, po smrti na križu... Kristjani zopet obnavljajo spomin na veliki dan zmage življenja nad smrtjo in z njimi praznuje ta dan zmage vsa narava. Kdo ne pozna že izza mladostnih let čustev, ki polnijo duše na Veliko noč?
In vendar se dozdeva, da nas je šesta Velika noč v skupni domovini prehitela. Tudi naš narod ima za seboj trnjevo pot trpljenja!, ima svojo Golgoto. Toda vstajenje?... Predolga je bila pot na Kalvarijo, da bi smeli pričakovati od vstajenja v novemborskih dneh 1918 takojšnje novo življenje. Pregloboko so bili vtisnjeni v naša mehka srca spomini na vse tužne dni od onega trenutka, ko je prišel zadnji svobodni slovenski dom pod tujčevo peto. Nepripravljeni smo sc vzdramili k novemu narodnemu življenju.
Toda čemu ti turobni spomini v dneh prazničnega razpoloženja? Potrebno je, da si izprašamo vest, obudimo kes in sklenemo res tako delati, da bo naše vstajenje popolno, da nam ne bo grenila čaša pelina prazničnega razpoloženja.
Gospod je vstal! Tudi naš narod vstaja, vstaja v strah vsem onim, ki so hoteli izkoristiti njegovo narodno vstajenje v svoje sebične namene. Krivim prerokom, ki so se po prvem navdušenju, ko so si Slovenci, Hrvati in Srbi stisnili roke v ljubezni in medsebojnem spoštovanju, izginjajo izpod nog tla, kakor so izginili krivi preroki, ki so sc borili Kristoveinu nauku ljubezni do bližnjega. Ni še vse tako, kakor bi moralo biti. Ni pa tako, ker sc le polagoma zavedamo, da smo sami svoje sreče kovači. Naša država smo sami, od naših kakovosti je odvisna kakovost države. Vsem. ki kažejo na državo s posmehom in sejejo v naša srca zavist in sovraštvo, pokažimo vrata, ker to so ljudje, ki bi sc radi napajali z našo srčno krvjo. S temi, da kažejo na državo z zasmchljivim pogledom, sramotijo nas, ponižujejo nas in nam očitajo nesposobnosti. Tudi to je dobro, da nas kdo spominja na slabosti, spominjati pa nas mora z vročo žcljot, da bi postali drugačni.
In drugačni tudi v resnici postajamo! Na obzorju se že svitajo prvi žarki velikonočne nedelje in naznanjajo popolno vstajenje. Poštena slovenska duša je sita brezdelja, ona Želi delati za skupno blagostanje, ker ve, tla je Stvarnik odtočil, da mora rešiti svet
Sin s svojo krvjo in da mora jesti Človek svoj kruh v potu svojega obraza. Prestali smo Kalvarijo trpljenja, osrči naj nas Kalvarija spoznanja!
Spoznajmo, da smo blodili po krivih potih, da smo stremeli za lažicilji, za iluzijami, ki so z resničnostjo v dijametralnem nasprotju. Kn cilj nam mora lebdeti pred očmi: v skupnem delu za splošni blagor in s tem za blagor vsakega posameznika. Pot je težka in zahteva žrtev, toda tudi Odrešenik je moral trpeti, da je dovršil svojo misijo. Čuvajmo
se malodušnosti in združimo se v mogočni delavnici, kjer je mesto za vse in vsakogar, Življenje bo bujno cvetelo, male lokalne stran« čicc in državno življenje zamrje v škodo pok Sameznih državnih atomov - državljanov. Združena četa vojščakov hiti od zmage do zmage, posamezni razkropljeni vojaki z.ipo* redoma izginjajo z bojišča.
Gospod je vstal! Naša želja jev da bi kmalu vstali tudi mi vsi in praznovali sedmo Veliko noč v skupni domovini srečni in zadioi voljni.
Treba le spoštovati votlo naroda!
Ljubo D. Jurkovič.
Narodna radikalna stranka si je z dolgoletnim delo in odločno borbo svojih prvakov Pridobila zaslužno zaupanje ljudstva.
NRS jc izvojevala narodu meščanske svoboščine, volilno, društveno in tiskovno Svobodo, izvojevala mu jc pravo parlamentarno. demokratično in narodno vladavino.
Karkoli je storila NRS za narod in državo, vedno je preje vprašala narod, apelirala je na voljo najširših ljudskih slojev.
Tako je storila, ko se je pričela vojna proti Bolgarski, tako jc storila, ko se je pričela svetovna vojna. Tako jc storila, ko je pričela borbo za osvobojenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, in tako jc bilo, ko je vodila srbski narod preko Albanije in ko sc je vstvaril akt 1. decembra 1918. In tako je storila, ko je bilo treba vstvariti osnovni državni zakon — ustavo.
Ponavljam in povdarjam, da NRS nikdar ni storila ničesar za narod —- brez naroda, katerega volja ji je bila vedno najvišji zakon.
Zato jo je narod ubogal, zato jc ljudstvo vedno poverilo NRS najtežje državne posle. Zato vidi narod tudi danes v njej edino rešiteljico iz sedanje politične krize.
Meseca marca lani se jc NRS obrnila na narod za mandat glede izvedbe vidovdanske ustave, za manjnt glede vodstva državne uprave, vprašala jc narod, kako naj se izdelajo drugi zakoni, ki jih odreja vidovdanska ustava.
NRS je jasno izjavila v svojem volilnem proglasu, da bo rade volje storila razne popravke v vidovdanski ustavi, ako se pri njeni izvedbi pokaže, da je to potrebno, in da bo predvsem storila tiste spremembe, ki bi mogle »zadovoljiti posamezne dele naroda.
ki trenutno niso zadovoljni s sedanjo držav1* no ureditvijo.
Narod je zaupal radikalni stranki. Narod jc videl, da NRS zahteva mandat za izvedbo1 programa, ki ho koristil državni konsolidaciji. Narod jc nadalje videl, da more NRS s takim programom pridobiti simpatije vseh delov naroda.
Radi tega je narod uvidel, da je NRS pravi tolmač njegove volje ter ji ic poveril 110 madatov za narodno skupščino.
NRS kot mandator največje organizirane in politično orijentirane narodne skupine, je prevzela nase vso odgovornost za vodstvo državne politike. NRS se je z intenzivnim in vztrajnim delom vrgla na delo in po enoletnem delu ji je uspelo, da je izdelala več zakonov, sanirala državne finance, ki so jih ruinirale prejšnje nesposobne vlade. NRS je zopet dokazala, da zna izvršiti dolžnost, katero ji je poveril narod.
Ko je opozicija videla, da NRS dela in da ima uspehe v notranji, finančni in zunanji politiki, jc hotela zrušiti radikalsko vlado s pomočjo onih poslancev, ki do sedaj niso izvrševali svojih poslanskih dolžnosti. Toda to ji ni uspelo.
Del opozicije, ki je ostal zvest svojemu programu in kljub nasprotstvu do radikalov, ni mogel pomagati nespametni akciji opozicije — akciji, katere edini cilj jc bilo zrušenje radikalov. Vreči radikale iz vlade, ni težko, toda težko je vladati in skupno delati s strankami, ki so bile izvoljene na popolnoma različnih programih. Kako naj se spravi v sklad program JDS s programom SLS, ali HRSS?
Tako jc radikalom uspelo, da so > pomočjo g. Pribičeviča sestavili novo vlado. S pomočjo te nove koalicije je radikalom uspe-
k*, da ima država svoj proračun, h rez katere*« ne bi- mogel tlinkciionirati drž. aparat.
Nova koalicijska vlada je dokazala, da «e ne i*ra z državnimi interesi, da so interesi naroda in države nad strankarskimi interesi.
Opozicijonaini blok ne zastopa v narodni ikupšCini volje kompaktne narodne mase. Tu so zbrani posiancl, ki predstavljajo popolno-ma nasprotne težnje, 'l ak blok sploh ne bi mogel delati, temveč hi nasprotno silno Škodoval interesom države, njeni moči in ugledu.
Zato opozicijorralni blok nikakor ne mote sestaviti poslovne vlade.
Kaj sedaj?
N RS, ki predstavlja največjo skupino na isiciii programu organiziranega naroda, skupino, ki je največ žrtvovala za naše osvobo-icnjc, ne more nase prevzeti težke odgovornosti za posledice, ki bi nastale, ako bi prišel drv vlade opozicijonahti blok. NRS ne more dovoliti, da se uniči ono, kar je ustvarjeno z velikimi težavami.
Ako naša ustava res ni dobra, ako naš parlament ne more delali, ne preostane nič drugega nego apelirati na narod, ako je za vidovdanska ustavo ali ne.
V slučaju, da je res večina naroda proti vidovdanski ustavi, se mora obettem izjaviti, kakšna naj bo nova ustava. Na kakšnih principih naj se v stvari nova ustava? Kdo naj izdela novo ustavo itd.
15oograjski btokaški listi od »Pravde* pa <k» »Odjeka« neprestano naglašajo, da so oni »večina« a mi »manjšina« in z ozirom na to računajo, da bi po parlamentarnem redu om morali dohiti oblast. V zvezi s temi trditvami enoglasno in s posebnim načrtom razpravljajo o prerogativi krone, naravno, na svoj način. Nc želimo voditi na tem terenu z našimi hlokaši debate, temveč se hočemo zadržati na iijiliovi tezi, da so oni »večina«.
Predvsem moramo ugotoviti sledeče: opozicija ni edinstvena in kot taka šo nikdar ra javno nastopila v svojih izjavah dektaratov-nega značaja. Opozicija se deli na dva dela: del, ki hoče ustvariti novo vlado (skupine l>dvidovie, Korošec, Spalvo) in del, ki hoče samo zrušiti sedanjo vlado m pomagati even-tuclni btokaški vladi (radičevci, Nemci, zem-boradniki). Cilj drugega dela opozicije jo čisto negativen: oni hočejo edino zrušiti sedanjo vlado iz radikalov in samostojnih demo-lu-alov.
Vsaka opozicijonalna skupina, ki hoče priti do oblasti «1 podlagi parim'en tar nega načeta večine, mora imeti svoj jasno in bistro izdelan pozitiven program, ki je v skladu 7. ustavo in z obstoječim: državnimi zakoni. Dosedanja parlamentarna opozicija Da-vktovičrSpidur-Korošec nima takega progra ma. Ono, kar imajo, so samo neke točke delovnega programa, izposojene iz Pašičeve deklaracije I. 1913. Njihovo delo je osnovano na negativni podlagi s heterogenimi stališči glede države, državnega in narodnega edinstva tu državne ureditve.
Recimo^ thj je Davjdov'ićeva stranka ostala /vesla vidovdanski ustavi (o čemur se utore mnogo diskutirati z ozirom na činje-in dogodke od ilidžanske resolucije in
zagrebškega konkresa »intelektualcev« Ul. avgusti 1912 pa do izjave dr. Akarinko-vtča v Sarajevu ta Zagrebu). Na Koroščevo 'Auimpo j« tudorao, da zahteva avtonomijo Slovenije in da izpo^duje načelo, da so Slo-rr««cl poseben namT Skupina dr. Spahe je Ski r (astrca 1923 na volitve s parolo avtonomije fkKttrt (n (VvMIe vMovrfarvdcc ustave. Poleg
NRS, zvesta svojim tradieuam, spoštujoča demokratične principe parlamentarizma ni mogla dovoliti nevarne igre z državnimi interesi ter je vedno pripravljena, da stopi pred volilne mase naroda, ki naj izrazijo svojo voljo!
To stališče radikalne stranke si je usvojila tudi nova koalicijska vlada, ki je pripravljena stopiti pred ljudsko sodbo.
Zdi se, da je odločno zadržanje NRS in nove vlade spametovalo del opozicije in že se jasno vidi, kako se krši opozfctjonahH blok in kako posamezne opozicijonaine skupine prihajajo do prepričanja, da se mora voija radikalne stranke vsekakor uvaževati, ker predstavlja faktično silo naroda. Hrez NRS ne more biti nobene vlade!
Ako je torej posameznim skupinam opo-zicikmalnega bloka res za državne interese in za ugled države, potem je treba, da se orijentiraju uapram radikalom, da precizirajo svoje zahteve, da spremenijo svoje zadržanje, da prekinejo neumestno agitacijo itd.
Kakor sem preje omenil, je dobila NRS od naroda mandat, da izvrši program, ki more uzadovoljiti vse dele naroda. V okvirju tega programa se more- uzadovoljiti vsem opravičenim željam vseh Jelov države in naroda.
Ako posamezne opozicijonaine skupine ne stojijo na tem stališču, potem je treba iti pred narod — na volitve!
tega so govorniki teh skupin neprostano v narodni skupščini zahtevali avtonomijo in priznavali, da se jim jc v Avstriji godilo mnogo bolje (Vrečko) nego danes!
Skupina Davidovie-Spaho-Korošee ima v narodni skupščini 75 mandatov. Pri zadnjih volitvah je dobila, ako odbijemo približno glasove g. Pribiceviča. okoli 470.000 glasov. Nasprotno pa ima sedanja vlada g. Pasiča kompaktno in homogeno večino od 133 mandatov v narodni skupščini, ki zastopajo nad I 800.000 glasov. Tu ne računamo na 43.886 nemških glasov, ki so bili oddani za vlado, kakor so Nemci povdarjali v volilnem programu in v prepričanju, da bodo nemški poslanci pomagali vladi. Odbili smo tudi dve tretjini džemijeta okoli 40.000 glasov, ki so še neopredeljeni. Zemljoradnfki so sc s svojimi 159.000 glasovi obeležili kot nasprotniki Pašičeve vlade in vsake druge vlade, seveda tudi vlade opozicijonulnega bloka. To velja v glavnem tudi za socijaliste (dve skupini) in komuniste, ki so dobili pri volitvah okoli 75.000 glasov. Davidovičeva skupina hoče »razpolagati« z denarjem ameriškega strica. Radičevi glasovi 462.583 ne prihajajo niti v kombinacijo, ker š.e vedno ne priznavajo de jure te države, ki je zanje samo »mednarodno priznan teritorij«, toda sebe še 2. marca niso smatrati za narodne poslance kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, temveč za »hrvatsko narodno zastopstvo«. Ako se odbijejo oni glasovi, ki bi samo pomagali bloka ški vladi ki ki ne bi v njej aktivno sodelovali, bi bik) razmerje Duvidovičevc sku- ' pine uapram sedanji vladi 75 : 133, v oddanih glasovih marca 1923 pa 460.000 napram 800.000. Glasovalo je vsega 2,176.931, od tega števila je treba odbiti še ufcoli ,300.000 zemljoradniških, socijallstičuih, komunističnih in republikanskih glasov, ki se smatrajo kot opozicija. Ako se odbije še 100.000 z lasov odvojenih Ust Maglajličeve skupine dobro-voljcev, Rumunov, Protičevcev, posameznikov, vojne in srbske stranke ter Nemcev, ki nfso proti vladi, potem pride od celokupnega števila 2.1769.31, v poštev okoli I mltU
KMi 700.000. Ako od toga števila odbijemo še 462.000 Radičevih glasov, ki nc priznavajo države niti jx> zaprisegi dobimo definitivni rezultat: od 1,350.000 glasov, ki pridejo v poštev pri vstvaritvi vlade, vštevši tudi sumljive Spahine »državotvorce« — razpolaga sedanja Pašič-Pribičcvičeva vlada s tripentinsko večino ali v okroglih številkah .800.000 : 550.000 oddanih glasov.
Država in blok.
Krsta Cicvarič piše v svojem dnevniku med drugim: Med radikali zavzema po svoji vrednosti prvo mesto g. Pašič. za njim pride takoj g. Ljuba Jovanovič in za tern takoj g. Nastas Petrovič. Kaj misli g. Petrovič o sedanji krizi? On ni za rešitev krize v smislu vlade nacijonalnega bloka, ki naj bi razpustila skupščino in razpisala volitve. Da dokaže, da ta pot nc bi bila dobra, se sklicuje na našo parlamentarno prošlost, ko se je vedno dalo prav vladi, ako jc prišla v konflikt s skupščino. Po logiki g. Petroviča se mora vedno dati prav skupščinski večini, ker tako zahtevajo parlamentarna načela. Gosp. Petrovič zaklinja v imenu parlamentarnega načela kralja, naj odstrani Pasica in Pribičeviča in naj poveri vlado opozicijonal-nemu bloku. Po Petroviču ne hi mogla niti za trenutek obstojati vlada, ki nima večine v skupščini. Lepo, recimo, da večina, ki jo danes predstavlja opozicijonaiui blok, sklene proglasiti republiko. Po logiki g. Petroviča bi se moral ta sklep sprejeli. Toda kaj bi bilo potem z našo državo? Šla bi k vragu! To mora priznati sam Petrovič in kot monarhist hi moral razgnati tako skupščino. Gosp. Petrovič ho rekel, da večina v opo-zicijonainern bloku ni republikanska. To je res, toda tam je polno nesigurnih elementov. Ako bi ta »parlamentarna večina« vodila volitve, se zna zgoditi, da bi se celo pojačala in' potem hi sc moglo tudi zgoditi, da bi se proglasile avtonomije t. j. republike ua našem ozemlju. Brezdvonino delajo Spaho. Radič In Korošec v tem smislu, eni odprto, drugi prikrito. Brezdvonino je zanje opoziciio-ualiii blok sredstvo za rušenje državnega edinstva. Za časa konstituante je g. Petrovič jamčil za Radiča, češ da ni veleizdajalec! Ne, g. Petrovič, ne smete jamčiti za Radiča, kakor ne smete jamčiti za Spaha, ki sovraži državo morda še bolj nego Radič! Ne smete pa jamčiti niti za g. Korošca, ki tudi sovraži srbstvo in pravoslavje, čeprav to prikriva, ker je v politiki jezuit! Tem ljudem se ne more poveriti naša država in če bi to tudi zahtevalo »parlamentarno načelo«. Cicvarič končuje svoja izvajanja: Smešno je, g. Petrovič, zahtevati za opozicijonalni blok vlado v imenu narodne volje. Ako se je mogel postaviti v ta smešni položaj g. Davidovič in g. Marinkovič, kako ste mogli to storiti vi, k? ste veljali do sedaj za zelo resnega državnika? Bolje bi bilo, da ste pustili politiko, kakor da ste storiti kaj takega!
Kdo pomaga Radiču?
»RadiKatna Omladina« (Vukovar): Medlem ko I Radičev! pionirji lažejo srbskemu kmetu o »bratski ljubezni« m o »bratski slogi med Srbi in Hrvati«, ki se bo rodila, kakor hitro Irodo premagani radikali, sedi njihov vodja tra Dunaju, od koder komandira svojo vojsk« v Beogradu. Medtem ko naivni srbski politiki še vedno mislijo, da bodo pridobili s koncesijami Hrvate za' narodno In državno stvar, nadaljuje Radič na Dunaju svojo borbo probi državi... Đasiravtro je iz Radičevi" izjav razvid«ic, kat boče, vendar to ne ovira Ra-Vidoviča in njegovih tovarišev, da so še nadah* v radfčevskt družbi. Oni so tako zaslepljeni 0<I pohlepa po oMasH in od sovraštva do radikalov* da jim jc vseeno, te tudi propade državu, san*’ da pade Pašičl Streberstvo. nestanu i*i narvi10* srfiskdi potnikov so edini Radičevi pomagači'
SCJe le vežma?
St. Kobasica, tajnik nar. skupščine.
Ustava in Slovenci.
Ivan Podržai
Opozicija — iz nje izključujem Radičevo HRSS, ki sploh ne priznava sedanjega dr-žavnopravnega stanja — se trudi, da bi dokazala »nezadovoljnost ljudstva« z, našo sedanjo, državno ustavo. V zvezi s lem trudom očita Narodni radikalni stranki, da je ona »zakrivila težke posledice« s sprejetjem vidovdanske ustave, ki da je rešila vprašanje notranje ureditve naše države na način, katerega ne morejo priznati ne Hrvati in ne Slovenci.
Oglejmo si torej zadevo stvarno, s stališča ideje državne in narodne skupnosti.
Ne bom ponavljal zgodovinskih dejstev — delovanja in zaslug NRS z?, naše osvo-bojcnje, dogodkov iz svetovne vojne in »delovanja« Slovencev in Hrvatov pred in pc osvobojenju — naj zadostuje le ugotovitev, da se je slovenski narod osvobodil edino le na krvavem temelju junakov srbske vojske in naših dobrovoljcev, ki so v pravem času razumeli osvobodilno akcijo radikalskih prvakov. Brez teh krvavih žrtev ne bi noben potek svetovne vojne osvobodil Slovencev in jih zedinil skupno s Hrvati in Srbi v svobodni nacijonalni državi. To dokazuje že neuspeh NVilsonovih »samoodločilnih načel« pri urejevanju povojne Evrope. Se hujše pa bi bilo, ako bi se po naključju uresničila želja, večine Slovencev — to je treba priznati brez ovinkov — ki so se v majski deklaraciji očitno izrekli za avstrijsko-liabsburški okvir »ju-goslovenske svobode« brez Srbov. Bajka je govoričenje o nekaki oportuniteti. To dokazuje najbolj praktično politično življenje Slovencev po osvoobjenju in to je potrdil tudi poslanec SLS v nar. skupščini, torej poslanec one stranke, kateri je večina slovenskega ljudstva oficijelno poverila svoje zaupanje.
Po osvobojenju in ujedinjenju jc bilo torej pričakovati, da se bodo dvignili proti izvršenemu dejstvu razni nasprotniki, ki se nikakor ne morejo pomiriti s svojimi porazi. Zunanjim nasprotnikom našo velike svobodne države so se pridružili tudi notranji, katerim je naše osvobojenje prekrižalo račune in jim odvzelo možnost, da bi še nadalje hazardirali na račun slovenskega ljudstva.
V ustavotvorni skupščini so se pojavili »ljudski voditelji«, ki so še polni dunajskega duha, hoteli nadaljevati svojo avstrijsko politiko na srbskih tleh! Zahtevali so, da se raztrga naša skupna domovina na več državic, ki naj bi 'jih medsebojno vezal »mednarodno priznan okvir«. Naravno, da je morala Narodna radikalna stranka, brez katere bi sploh ne bilo slovenskih narodnih poslancev v Beogradu, z ogorčenjem zavreči vse poskuse, ki so težili za razkosanjem naše skupne države, vstvarjene s tolikimi napori in žrtvami srbskega dela našega naroda, v ogromni večini zastopanega v Narodni radikalni stranki. Tudi je naravno, da so se pridružili NRS vsi zavedni Slovenci in Hrvati ter so ji pomagali pri sprejetju ustave, ki garantira koc temeljni državni zakon vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem popolno enakopravnost v javnem in zasebnem življenju.
S sprejetjem vidovdanske ustave so se poostrila nasprotstva med zastopniki državnega in narodnega edinstva ter separatističnih tendenc. Celo mnogi od prvih, ki so sodelovali pri vstvarjanju ustave, so se iz raznih osebnih in strankarskih razlogov izneverili svojim nazorom glede državne ureditve ter so prešli k nezadovoljnežem. Udeležili so se znanega zagrebškega kongresa, kar je povzročilo nesoglasje v tedanji koalicijski vlad;
in izzvalo krizo, katere posledica je bila. da je Narodna radikalna stranka stopila pred narod in ga pozvala, da se izreče, ako je za ohranitev državne politike na podlagi vidovdanske ustave. In pri volitvah v lanskem marcu sc je izrekel narod za nadaljevanje vidovdanskega stanja. Slovenci so se po SLS izrekli za avtonomijo v federalističnem smislu, Hrvati za republiko, Srbi pa enotno kraljevino vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbom so se pridružili tudi vsi oni Slovenci in Hrvati, ki vidijo v močni skupnosti garancijo za svoj plemenski obstoj in napredek.
Najvišji ustavni faktor, kralj, je poveril vlado Narodni radikalni stranki kot najmočnejši parlamentarni skupini. Hrvatski republikanci, ki priznavajo državo in ustavo le v Času volitev, niso prišli v parlament. Slovenski zastopniki kot predstavniki separatizma niso mogli sodelovati v vladi. Ravno tako ne demokrati, ki so po volitvah spremenili svoj politični program in se vedno bolj oddaljevali od ustavnega stanja. Radikalna stranka je bila na vladi skozi eno leto ter je izvršila mnogo'poslov v korist države in naroda, pri čemur pa so jo neprestano ovirali razni nasprotniki, ki so se bali, da bo NRS s svojim uspešnim delom na vladi pridobila še več priznanja in zaupanja med narodom.
Zadnji parlamentarni dogodki so znani in jih ni treba ponavljati. Vsled prihoda radi-čevskih poslancev v Beograd — kar je v bistvu zasluga dosledne politike NRS — se je spremenila parlamentarna situacija. Homogena radikalna vlada je podala ostavko, nakar je g. Pašič sestavil vlado z onimi demokratskimi zastopniki, ki so kljub svojemu na-sprotstvu do radikalov ostali zvesti državnemu in narodnemu edinstvu. Ker pa jc g. Pašič uvidel, da je ta rešitev le začasna in da mora priti do odločilnih korakov, ki bodo razjasnili v doglednem času pogled v neposredno bodočnost, je podal ostavko. Gotovo je, do najvišji ustavni činitelj ne more poveriti vlade opozicijonalnemu bloku kot takemu. To je jasno. Državno in narodno edinstvo, monarhija — to so stvari, o katerih ne more biti nobenega razgovora. Ako posamezne opozicijonalne skupine priznavajo to, sc more govoriti ž njimi o eventualnih spremembah ustavnih odredb, kolikor ne bi škodovale varnosti in celokupnosti kraljevine. To je bilo vedno stališče Narodne radikalne stranke, katere načelnik jc izjavil kot ministrski predsednik 12. maja 1921 v skupščini: »Ako je v tej ustavi kaj takega, kar bi oviralo razvoj in napredek naroda, ali pa celo obrambo naše države, mi smo, gospodje, tukaj, da popravljamo.«
Ako se je pri dosedanjem delnem izvrševanju ustave pokazalo, da jo je treba v kakšni stvari spremeniti brez škode za varnost in celokupnost države, bo Narodna radikalna stranka brezdvomno za to. da bi na ta način — Pašičeve besede — zavladal mir in sloga med vsemi glavnimi deli naroda.
Narodna radikalna stranka, brez katere je nemogoča vsaka vlada, jc torej pripravljena ugoditi upravičenim željam v mejah monarhije ter državnega in narodnega edinstva.
Tako je dejansko stanje. Zato je početje opozicije — zlasti SLS — nerazumljivo, ako nima drugih ciljev, ki so nasprotni temeljem naše državne skupnosti. Dokazovanje »nezadovoljnosti ljudstva« s sedanjo ustavo pač ne more biti uspešno, ker ustavne odredbe še niso dejansko pokazale svojih dobrih, oziroma slabih strani in sc zato ne more govoriti
o »nezadovoljnosti ljudstva«. Nezadovoljni sp samo oni politiki, ki se poslužujejo nepoučenosti ljudstva za svoje egoistične namene.
Ako hoče priti slovensko ljudstvo do be* sede pri državni upravi, ako hoče soodloča* vati o državni politiki, ako hoče svoje dobrog naj odpre oči na široko in videlo bo pot* ki ga lx) pripeljala do lepše bodočnosti in do onega vpliva v državi, ki mu gre kot enakot! pravnemu delu velikega jugoslovcnskega dt^ žavnega naroda, ako sc zave svojih dolžnosti do skupne države, ki so obenzm dolžnosti do napredka slovenskega naroda, čigar obstoj je nemogoč izven državne in nacijonalnp skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev'. ‘
Radikali
in narodne manjšine. ,
Predvsem moramo ugotoviti, da je naš® mišljenje v vprašanju strankarskega grupiranja in opredelitve določeno. Mi smo odloča no proti temu, da bi se vršilo strankarskdfj i gnipiranje po plemenskem ali stanovskent obeležju. Stranke so živi organizem državo, In država je skupna hiša nas vseh. Država živi svoje politično življenje in to njeno življenje ne more in ne sme vstvariti nobenega1 drugega organizma razven političnega, ZaM morejo biti stranke, ki hočejo sodelovati vi splošnem državnem in političnem življenju, samo politične stranke, katerih programi niso vezani na ozke plemenske ali stanovske obzire.
Stoječi na tem stališču se ne moremo, sprijazniti z idejo vstvarjanja plemenskih ali stanovskih strank in iz tega razloga kritiziramo tudi snovanje bloka narodnih manjšin.
Nočemo trditi, da narodne manjšine v naši državi ne morejo imeti tudi svojih naci-jonalnih potreb in zahtev. Toda vsled teh potreb in zahtev ni potrebno vstvarjanje na-cijonalnih strank.
Ustava garantira enakopravnost vsem članom naše skupne domovine. Ta enako-piavnost pomeni: enakost v izvrševanju dolžnosti in enakost v vživanju pravic. Uživanje teh pravic pa je baš ono, da se oglašajo naše narodne manjšine. Nismo šovinisti niti ne priporočamo te metode, s katero so nekdaj v bivši Avstriji in Madžarski reševali narodnostna vprašanja. Kljub teinu pa smatramo za potrebno, da opozorimo naše dr-žavljane-neslovane, da doba bivšega avstro-madžarskega režima še ni tako daleč za nami, da bi že popolnoma pozabili na vse »dobi ote« tega režima in da vojne rane v našili\ srcih še niso zaceljene,
Preko vsega tega se ne more iti tako lahko ter se ne morejo odpreti vrata na ste- ’ žaj in reči:-Evo vam vse, kar želite. Dajemo\ vam brez vsake obveznosti, da razpolagate z usodo naše države.
Z naše strani so potrebne bojazen,\ opreznost in rezerviranost zato, ker se niti pripadniki narodnih manjšin še niso uživelli popolnoma v sedanje razmere v naši državi,-Ne mislimo jih s tem sumničiti nelojalnosti' ali iredentizma, toda nedavno zadržanje nem-; ških in nekaterih džemijetskih rmslancev v naiodni skupščini je dalo popolnoma upravičene vzroke, da je v naši javnosti zelo nepovoljna sodba radi njihove netaktnosti. Stalno podccnjivanje vlade in njihovo opozicijonat-stvo, čim so se pojavili radičeve!, je napravilo na naše narodne mase zelo mučen in ne-povoljen utis.
Naše nacijonalne manjšine naj ne skušajo ostriti noža z vstvarjanjem nacijonalnih vprašanj, ker bi to škodovalo le njim samimi
Iđeie Svetezara Markovima,
^ v <~&a ideologa našega narodnega radikaiama.
Ljubo D. J u r lc o v i ć.
Ideja naroducKa radikalizma se je pojavila v Srbiji v 60 letih minulega stoletja. Našla je odličnega tolmača v Svetozarju Mar-kovičn.
V tej dobi sta vladali v Srbiji dve stranki: liberalna in napredna, v katerima so se zbrali vsi birokratski in aristokratski elementi: elementi, s katerimi je bil srbski na-rod, posebno srbski siromašni sloji in kmetje, do skrajnosti nezadovoljen. Ti stranki sta držali nami daleč od državne uprave in nista skrbeli za njegove najnujnejše potrebe.
Svetozar Markovič je še kot mlad dijak ix vi točno videl težko in žalostno stanje najširših ljudskih slojev in on je bil prvi, ki je to javno ožigosal in kritiziral. Iskal je in se trudil, da najde temu stanju pravilen Ick. ki najbolje odgovarja kulturni moderni dobi. S skupino svojih tovarišev je šel v vasi, kjer je še bolj videl vse, kar je narodu potrebno in kar mu manjka. Poleg tega je videt da je narod živa sila, ki more. ako se dobro organizira, obnoviti Srbijo in M dati življenja in moči, da zruši vse, kar mu je na pod do svobodnega razvoja in napredka.
Svetozar Markovič — kakor so to priznavali tudi njegovi idejni nasprotniki — je bil ena najmarkantnejših osebnosti tiste dobe v Srbiji. Ustanovit je novo borbeno stranko, ki naj bi dala narodu ono, česar mu niso mogli dati birokratski in aristokratski elementi.
Markovič je, prepojen z duhom ruskega socijalizma, z idejami Aleksandra Hercena, Ćrniševskega, Dobroljubova, Pisareva in Ba-kunina, pričel v Srbiji propovedati nove ideje svobode in napredka, kakor so takrat rekli: •nov nauk«. S prepovedovanjem te nove ideje je nam a h osvajal široke ljudske stoje in dosegel velik vpliv v narodu. Znatno je vplival ne samo na politične razmere, temveč tudi na književne Ln kulturne. Sploh ie dal Markovič s svojo veliko osebnostjo vsemu vrbskemu življenju nov pravec.
Markovič si je najbolj prisvojil ideje Cr-o&evskcga in se trudil, da jib porabi za naš narod. Crnišcvskt je stal na stališču, da ima vsak posameznik pravico do osebne sreče. 'Po njem obstoji sreča v hairmoničncm raz-wtjanju naših naravnih sposobnosti, ki se razvijajo in izpopolnjujejo z delom.
Delo je cilj življenja. V današnji družbi ni vsakemu posamezniku omogočeno, da se sam osebno Izpopolnjuje. Zato izpopolnjevanje je treba biti materijelno preskrbljen. Siromaki morajo delati za druge, da sebe preskrbijo. Bogataši in siromaki bodo vse do tedaj, dokler bo vsak ddal zase. Potrebno bi bilo, da sposobnejši ddajo za manj sposobne, Samo \ taki družbi, kjer bi vsak delal me samo zase, ampak tudi za druge, bi mogli t»Wi vsi člani družbe srečni iz tega sledi, da je v dobro razumljenem interesu vseh nas, da stopimo v službo družbe, namesto da živimo izključno zase: dosledno izveden ego-teem se končuje z altruizmom.
Ako v današnji družbi vsak posameznih dela samo zase, je to zato, ker misli, da je to v njegovem interesu. Ako pa se mu dokaže, da jc v njegovem interesu, če dela za družbo, bo delal za družbo. Razume se, da tega ne bo storil iz kakšnega sentimentalizma, temveč ht pravilno umevanega interesa. Treba je budi poučiti, kaj je njihov pravi interes. Pro-■vKtjeni egoizem bo povzročit veliko družab-aa revolucijo.
Markovič ni umeval socijalizma kot go-spodarsko doktrino, temveč kot nov filozof-
ski nazor o človeku in življenju. On jc dal socijalizmu vzgojevalni cilj — da spremeni človeka na znotraj, da ga oplemeni ter ga pretvori iz egoista v altruista.
Marx ni navdušil Markoviča. Zdel se mu je samo strokovnjak, ki se je omejil samo na gospodarske momente zapadne družbe. Markovič je iskal širši program nego je borlM med buržuazijo in proletarijatom. Iskal je program, ki bi obsegal popolen duševni preporod človeka.
Markovič je hotel svoje teorije prilagoditi našim razmeram, našemu naredu. Pro-| učaval je, kako bi organiziral produkcijo na način, ki bi bil najkoristnejši za ljudske mase. Markovič je pričakoval družabno spremembo od prostovoljne pokorščine in ne od uporabe sile.
Markovič je tip pravega Slovana iu zato je popolnoma razumljivo, da je usvojil ideje Cerniševskega in da se ni mogel vživeti v ideje Karla Ašanta. ki je bil Nemec, hladen materijalist in nič več.
Toda vseeno je bil Markovič pravi socijalist. Njegov program, ki je bil pod režimom Obrenovičev še preveč revoludjonaren, sc je glasil:
Treba je »popolnoma uničiti današnji ! upravni sistem«, centralno upravo je treba izročiti skupščinskemu odboru; odpraviti je treba državno policijo, policijsko oblast pa izročiti občinam; tudi sodišča je treba odpraviti, a mesto njih je treba uvesti izvoljena sodišča, katerih stroške naj plačujejo stranke; uničiti ves dolg, ki leži na zemlji kmetskega razreda; odvzeti zemljo vsakemu, ki je ne obdeluje i« izročiti jo občiui;‘v svrho osiguranja srbskega kmeta pred proletarijatom je treba vso privatno zemljo spremeniti v občinsko last. To je bil Markovičev minimalni program.
Razume se, da Markovič ni točno vedel, j kako bi se moglo vse x> v praksi izvesti ka-} kor meh Marž. ni določil, kako naj bi bile ko-* muce dejansko organizirane.
Osnovna ideja radikalizma, ki je zmagala, ki se je do danes vzdržala in ki ima svoj močen izraz v naši vidovdanski ustavi, je ideja samouprave. Ta osnovna ideja radikalizma je trajne vrednosti ker se more vedno oživotvoriti Na temelju tega načela .se uprava menja uaprarn razmeram in Kulturnemu stanju naroda. S porastom kulture in napredka se menjajo zahteve in potrebe naroda in na podlagi tega menja narod tudi svojo upravo tako, kakor smatra za potrebno.
Markovičeve ideje so našle umevanje med narodom, ter so se razvijale stopnjama in aiinie. kakor jo te zahtevala praksa in razmere.
Prvo zapreko udejstvovanja radikalnih načel je videl Markovič v birokratskem sistemu, iu kakor je pričel Manc borbo proti kapitalizmu, tako je Markovič pričel odprto borbo proti birokratizma.
Markovič je žeto dobro avto«, c« je birokratizem največje zk> v Srbiji ter je šel v borbi proti birokratskem« sistema tako daleč, da je zahteval sploh odpravo birokratizma. Vso krivdo na slabem gospodarskem stanju Srbije in srbskega kmeta je zvračal na birokracijo.
Res, da na zapad« kapitalisti — tako je mislil Markovič — eksploatirajo delavce, toda eksploatiraj« jih zato, da bi bolj razviti svojo produkcijo. Pri nas pa morejo uradniki eksploatirati kmete samo radi tega, da W bdi
razvili svoje stroške v inozemstvu. Uradniško eksploa tiranje jo slabše kakor kapitalistično, ker vstvarja proletarijat brez kapitalistov.
Tc ua kratko označene Markovičeve ideje so našle navdušene pr is hiše in tolmače, ki so delali m se borili, da jih izvedejo v praksi ***
Ideja narodnega radikalizma še ni popolnoma zmagala radi tega, ker je morala radikalna stranka reševati razna važna politična in nacijonalna vprašanja. Nobena kleja ne more zmagati naenkrat. Treba je mnogo delati in uporabiti mnogo časa in znanja, dokler se misel ne izvede v delo. Ako se hoče priti do gotovega cilja, sc je treba večkrat ustaviti se odpočiti in čakati na ugoden trenutek. včasih pa se je treba celo irudo vrniti ui poiskati drugo pot itd. Glavno je, da imamo pred očmi jasen cilj in da skušamo ta cilj člmpreic doseči Treba je skrčiti vsa pota k cilju, jih popraviti in pripraviti, da so za vsakega pristopna. Pri tem nas mora voditi močno prepričanje, da so edino ta pota dobra in da nas edino ta pota peljejo k našemu cilju -- srečni »reditvi in boljšemu stanju družbe.
Za obrambo domovine.
Ker je naše opozicijonalno časopisje poročalo o proračunu vojnega ministra skrajno tcndencijozno in očitalo vladi vse mogoče Izmišljene namene, Priobčujemo v izvlečku glavna izvajanja vojnega ministra ob priliki tozadevne razprave v narodni skupščini.
Proračun ministrstva vojske m mornarice je bil predviden v višini t milijarde 951 milijonov dinarjev, kar znaša v predvojni vrednosti okoli 100 milijonov dinarjev.
Vojni minister je izvajal: Ta proračun ni velik, trar »e najbolj razvidno, ako se primerja s proračunom srbske vojske iz leta 1912, ko je znašal vojni proračun 30,000.000 dinarjev za vojsko, ki je štela 32.000 mož v dinarjev za vojsko, ki je štela 32.000 mož v kadru. Sedaj je predvidenih v kadru 132.000 mož, kar pomeni, da mora proračun znašati 127,500.000 Din v zlatu. Treba je vzeti v a-' čun tudi dejstvo, da so se življonste potrebščine in druge potrebe za vojsko znatno rvi-šale. Sedanji proračun bi moral biti mnogo višji, ako želimo ostati v tradicijah kraljevine Srbije, toda moral sem se uzadovoljiti ž njim, ker to zahteva finančna moč države.
Nato je minister primerjal naš proračun s proračuni velesil m ugotovil, da je mnogo nižji. Ako primerjamo TOjaško-politično situacijo naše kraljevine s položajem Zedinjenih držav, Anglije, Francije itd., potem bi moral biti proračun višji, ker je vojaško-politični položaj naše domovine mnogo težji od položaja mnogih drugih držav.
Z dobrim proračunom bo uidi dobra vojska, kakor je bila naša vojska vedno, ki jc vselej izpolnila vse nade, ki sta jih polagali nanjo kralj in narod ter je po večini izpolnila narodne ideale.
V predvojni Srbih, ko smo imeli samo pet pešadijskih in samo eno konjeniško divizijo, t j. 32.000 vojakov v kadru, je znašal »opri proračun četrtino celokupnega državnega proračuna. Mala Srbija je umevala potrebe vojske ter je dajala svoji vojski vsa sredstva za njeno življenje in pripravljenost. In naša vojska jc razširila ime našega naroda s častjo in ponosom širom celega sveta.
Naša sedanja kraljevina, ki ima 16 pešadijskih in dve konjeniški diviziji, mora hoditi po poti Srbije in mora biti dovolj močna, pripravljena in sposobna, da zaščiti nacijonalna interese in očuva ono, kar smo dosegli * krvjo aajboIEHh sinov našega naroda.
Naša država, katere jteottralskc-itiate-gični položaj jc težek, potrebuje dobro In hrabro vojsko bi mornarico, ki sta priiprav-ijeni, da v vsakem trenutku stopita na branik državnih interesov in da bosta zanesljiva zaslomba naše miroljubne politike in uspešnega razvoja našega naroda na gospodarskem In kulturnem polju.
Politične razmere naše države in splošne politične razmere v vsej Evropi se po svetovni vojni niso prav nič zboljšale ter jt to eden glavnih razlogov, da imamo dobro vojsko, ki stalno napreduje.
V teku petih let po našem ujedinjen.ui je bilo več prilik, v katerih je naša vojska izpolnila svojo dolžnost, ko se je postavila v bran zunanjim in notranjim poizkusom, na-
perjenim proti našemu državnemu edinstvu. konsolidaciji ter gospodarskem in kulturnem razvoju našega naroda.
NajveČia sila vojske leži v moralnem faktorju, v njenem duhu, ki je v naši vojski in mornarici odličen.
Materijalno stanje naše vojske je bilo ob ujedinjenju zelo slabo, pa se je počasi izboljšalo in je z vsakim dnevom boljše.
Nato je minister govoril o posameznih ! postavkah v proračunu in končal z apelom, naj se sprejme proračun, da bosta vojska in mornarica tako pripravljeni, da bosta mogla kralj in domovina vedno z zaupanjem raču-\ nati nanjo in da bosta sigurna garancija za 1 obrambo naše domovine in narodnih in-j teresov.
is nolrame politike
: Ostavka vlade. V soboto 12. t. m. je podala vlada ostavko. Izdan je bit sledeči službeni komunike: Kraljeva vlada je podata ostavko v nameri in želji, da s svoje strani stori vse, kar bi doprineslo, da se razčisti politična in ptirlti-mentarna situacija, stvorjena s leni, da se' posamezne parlamentarne skupine in posamezni po- . sianci. ne da hi preje zahtevali in dobili odobrenje s strani svojih vodičev, izpremeuili svoj program, na podlagi katerega jih je narod izvolil Ta neparlamentarni pojav je po vladinem umcviaaijtf razčistiti samo z novimi volitvami. Z odgoditvijo sej narodne skupščine je dana možnost, da se ustvari nova situacija in se najde pravilna rešitev
: Sedanja vladna kriza je za naše razmere najznačilnejša, kar jih ie bil« od osvobojenja sem. Najhujši' opozicijonalne skujtine se ne strašilo mešati krone v razplet krize, ker hočete* na ta način vsaj trenutno poostriti položaj, kar se jhn je deloma žc posrečilo — toda ne v eWkiw bodo>-čo korist. Začasno se da napraviti marsikaj. Sicer Pit je gotovo, da pri reševanju ne morejo prit: v poštev radičcvci, s katerimi so v več ali manj tesnih zvezali klerikalci, davidovičevci »n sptv-hovci. Ako sc v stvari kot zadnji poskus za ohranitev dosedanjega političnega kurza, ki edini ropTe rešiti naš« skupno državo pred centrnugainhm silami, koalicijska vlada iz radikalcev in nekaterih Posameznih opozicijamalnih skupin, ki priznavalo sedanje državnopravno stanje, bi mogla te vlada delati do prihodnjih normalnih volitev, kar bi gotovo ne škodovalo konsolidaciji naših političnih hi gospodarskih razmer, moglo bi se pa tudi zgoditi, da pride že v doglednem času do detuiitiv-nega obračuna z. vsemi, ki se igrajo z naisvvtcj-šim, kar imamo Slojvcnci, Hrvati ta Srbi v svobodni narodni državi. Naj sc reši kriza teko ali tako, eno je gotovo, da brez radikalcev* in proti njihovi volji ni nobene rešitve.
: Apel na narod. Beograjsko »Vrtine« piše: Pri zadnjih volitvah sta zahtevali radikalna in demokratska stranka zaupanje ljudstva na osnovi vidovdanske ustave. Na tej podlagi je ostala radikalna stranka in oni demokrati ki so izstopili iz stranke hi se imenujejo samostojni demokrati Sedanji nosilci demokratske stranke, čeprav so izvoljeni na vidovdanski ustavi, so sklenili sj»-razunt s skupinami, ki so popolnoma nasprotne tej ustavi in pri katerih se še ni tzkrista reiralo stališče, kakšno državno ohiko liočejo, monarhijo ali republiko. S tem, da je demokratska stranka stopila v te blok in da zahteva poslovno vlado, je zapustila svojo vidovdansko platformo In se popolnoma oddaljila od programa, na podlagi katerega jo je ljudstvo poslalo v skupščine. Popolnoma naravno jc torej, da je v tem sfutajn najboljši in edini izhod iz situacije apel na narod, ki ima prvenstveno pravico povedati, akc odobrava progra matične spremembe.
: O bodočih volitvah je izjavil radikaiski poshmec m podpredsednik narodne skupščine sledeče: Prepričan sem, da jc ves naš narod zaveden in da zna presojati o potrebi in ureditvi naše države. Prepričan sem, da bo vsak brez ozira »H Je Slovenec, Hrvat ali Srb, ki ljub« to državo m hoče v njej živeti, na naši strani in da bo pri volitvah glasova) z našo stranko, ki Predstavlja pravo narodno razpoloženje in ki je v delu dokazala, da je najsposobnejša, da uredi državo tako. kakor odgovarja mteresom celokupnega našega naroda. Naš narod je že dolgo navajen neresničnih govoric s strani opoz’cije-nalcev o radikalni stranki. Nasprotniki so se navali. da bodo dobili pri volitvah večino, toda T>rescne5eni so sprejemal: poročila o vođinih rezultatih — In tako bo tudi topot. Globoko sem Prepričan, da ho dobil sedanji režim večuto.
: Svetozar Priblčevlč o svojem Izstopu rz demokratske stranke. Pribičevičev list »Reč« priobčuje članek, v katerem pravi Pribičevič med drugim, da ie bi! cilj njegove borbe proti homogeni radikalni vladi vzpostavitev radikalno-dcmo-kratske koalicije. Pavidovič Ln njegovi tovariši ne vidijo ničesar razven samih radikalov. Največji sovražnik naše državne ideje jim je dobrodošel v borbi proti radikalom. Oni vodijo politik« vaškega zvonika. Poštenjak in prijatelj jim je vsak, samo ako hoče stopiti v blok proti radikalom. Ljudje širokega narodnega obzorja !n z zdravo državno koncepcijo ne morejo voditi take grde. odvratne pobtikc. Pribičevič pravi nadalje: v našem klubu so Srb’, Hrvati In Slovenci, l)a-vklovič pa nima v svojem niti enega Hrvata. Mi smo v koaliciji z radikali, ki svojo stranko oficijelno imenujejo stranko Srbov, Hrvatov in Slovencev. Davidovič pa Je v koaliciji z radičevci, ki so izrazita velikohrvalska stranka, ki zahteva neodvisne hrvatsko državo, in s klerikalci, ki zahtevajo posebno slovensko avtonomijo. — Na ta način utemeljuje Svetozar Pribicfevič svoj izstop iz David«vičeve demokratske stranke, ki je s svojim paktiranjem s separatisti izdala vodilno Idejo državnega in narodnega edinstva. Zdi se, da ie Pribičevič nc glede na državno koncepcijo tudi drugače prccei blizu v svojih političnih nazorih narodnim radikalom, katerim mora priznati tudi (m kot ijugoslovenski borec«, edino pravilno umevanje državne ideje Srbov, Hrvatov in Slovencev natančno tako, kakor jo zastopa dosledno Narodna radikalna stranka.
: Kdn govori o morali ln korupciji! Opozid-jooalno časopisje se kaj rado .sklicuje na Izjave m zahteve poslanca Naslasa Petroviča, ki se Je ie ponovno osokoli! in pridigal v narodni skupščin! o morah. Koliko pravice ima do tega, jc razvidno iz poročila beograjskega »Balkana*, ki pSe: Dohodki Naslasa Petroviča znašajo: kot član Uprave Fondova letnih 100.000 Din; kot član uprave beočinske cementne tovarne letnih
100.000	Dta; kot član uprave sladkorne tovarne na Čukarici 120.000 Din in tantijeme; kot član uprave sladkorne tovarne v Vrbasu letnih
90.000	Din; kot član uprave Zemaljske banke letnih 50.000 Din; kot bodoči čian sove Srbsko-Halijanske banke bo dobival letno 100.000 Din. Nadalje je Petrovič član uprave v tovarn1 v Svi-fejntai, član uprave Perad Dragme »Zvojan« stru-garnt m član uprave Likvidacijske banke. Pika.
; Spor med klerikalci h« avtonomisti. Kakor smo že poročali, jc pričel vodja »naprednih« avtonomistov g. Prepeluh odprto borbo proti klerikalcem. ki se mn zdijo še premalo separatistični. Takozvano združenje slovenskih avtonomistov je razprniaki te dni neke okrožnice, v katerih vabi na »enoten odpor In nastop vseh Slovencev in Hrvatov v tej državi«. Seveda je udruženje »pozabilo* pristaviti, da bi morali njegovi Slovenci nastopiti pod okriljem radičevskega republikanizma, ki izkljnčme vse Slovence od svoje »človečanske« Kleje, do katere imajo po Radiču pravico samo Hrvati ki bi v svoji državi ne priznali nobenega slovenskega poetičnega življenja, kar ie že ponovno povdaril Radičev »Slobodni Dom«. — ZcB se, dn Prepelubova okrožnica nt ravno preveč vznemirite klerikalcev, ki so iziaviii, da »mislijo o republiki resneje, kakor tisti, ki o republiki sicer pisari, ni pa še nikjer povedal, kako bo to v sedanjih razmerah izpeljal brez krvi«. No, da, g. Prepeluh skuša na vse načine pridobiti čini več ka tmrv, da ne bo sam. kadar bodo čivkali že vrabci na strehi, da republike ni in jc ne bo. Sicer pa. hvala Bogu. manjšina še ni nikdar odločevala o (ako važnih stvareh in tudi pri nas ec h«> izjeme!
: Cvetke iz klerikalnega vrla. V enem samem »Slovenčevem« uvodniku so zrastic sledeče
cvetke: nemoralne spletke in intrige; zlorabljanje položaja vladnih in parlamentarnih funkcifonariev; vlada korupcije m nasilja; praktike političnih frc-rupcijonistov; nečedni elementi; plenjenje državne blagajne; uporabljanje državnih dohodkov v umazane, podkupovalne m strankarske namene; pol-nitet lastnega žepa z zlorabo svojega položaia, zaščitniki korupcije; maziljena Bca; centralistična banda; kulukarske metode itd., itd. Res, lepo in dostojno se pripravljajo naši klerikalci na vlado!
^ Nepoboljšljiv Radič. Dočim skuša opozicija pi kriti razne veleizdajalske izjave svojega voditelja. zlasti naši klerikalci ga zagovarjaj-) venomer. Radič »deluje« lepo naprej in podira vse mostove za cvcntuelno bodoče sodehrvanie z eno ali drugo sedanjih opozicijonalnih skupin. Te dni je podal sofijskemu makedonskemu listu' »Nezavisna Makedonija« izjavo, v kateri napada našo državo fcn obljublja Bolgarski Makedonijo-! Izjava je direktno naperjena proti enotnosti naše države. Naravno, da je »a izjava Še povečala ogorčenje merodajnih krogov, kakor tudi vseh poštenih državljanov. In s takim človekom se dražijo demokrati! Ubogi Davidovič in njegovi tovariši!
: Strankarska podlost. Glavni odbor Saveza zemljmadrukov je izda) proglas, ki spominja na srednjeveško moralo cerkvene politike, ko je misli! vsak »pravovernih«, da sme Matiti vsakega, kdor ne priznava njegovega edino zveličavnega nauka. V proglasu mrgoli prostaških psovk in nazivov, ki pričajo © onemogli jezi gosposkih voditeljev ubogega kmeta, kajti srbski kmet ne more pasti tako nizko, da bi zgoij iz strankarskega na-sprotstva rabi! za svojega nasprotnika odurne Psovke. Sicer pa se jc srbski kmet žc davno osvobodil te vrste politike, ki je velikopotezna v besedah — zadnje čase celo v psovkah — ki pa drugače ne more priti do veljave. Ogromna večina srbskih kmetov je v Narodni radikalni stranki, kar seveda silno jezi razne terazijske in napolterazij-ske kmete. Sicer po proglas zemljoradnikov ni povzročil nobenih »resnih posledic« in ga je srbska javnost kratkomalo ignorirala.
: Razpust nemškega »Knltiirbumla«. Vlada I je razpustita nemško organizacij« z utemeljitvijo, da se »Kulturbond« ni držal svojega kulturnega programa, ampak da je vršil nacijooaioo-po i-tično misijo ter je s tem prekoračit svoj delokrog. Nemci so vsled tega odtoka zelo jezni, toda njihova jeza ni upravičena.
Ohč. volitve na Koroškem
V nedeljo, 6. L m. so se višite nit Koroškem občinske volitve. Rezultati volitev v sio\enskih občinah so sledeči:
Pliberk: Slovenci 67 glasov 12 mandata), združeni Nemci 365 glasov U2 mandatov), socijalni demokrati 8-1 glasov (2 mandata). Bistrica v Rožni dolini: Slovenci 189 glasov (4 mandate, napredovali so za 2 mandata), združeni Nemci 166 glasov (3 mandate), socijalni demokrati 393 glasov (9 mandatov). Ledenice: Slovenci 194 glasov (7 mandatov), socijalni demokrati 134 glasov (5 mandatov). Bela: Slovenci 489 glasov, socijalni demo-kiatjc 279 glasov. Ribnica ob Vrbskem jezeru: Slovenci 76 glasov (2 mandata), združeni Nemci 165 glasov (5 mandatov), socijalni de mokrati 110 glasov (3 mandate). Velikovec: Slovenci 69 glasov (1 mandat), /.družen Nemci 633 glasov (13 mandatov), socijalni demokrati 291 glasov (5 mandatov), narodni socijalisti 193 glasov (3 mandate). V Velikovcu niso imeli Slovenci v bivšem občinskem svetu nobenega zastopnika. Brdo: Sloveud
7	mandatov, Nemci 9 mandatov. Žitara ves: Slovenci 6 mandatov, združeni Nemci Iti mandatov, socijalni demokrati 5 mandatov. Galicija: Slovenci 5 mandatov, Nemci I mandatov. Sv. Tomaž: Slovenci 2 mandata, nemški nacijonalci 10 mandatov, socijalni demokrati 4 mandate. PodrožČlca: Slovenci
8	mandatov, združeni Nemci 4 mandate, so-
cijalni demokrati 9 mandatov, narodni socijalisti 1 mandat Svetna ves: Slovenci 177 glasov (6 mandatov), nemški nacijonalci 165 glasov (6 mandatov), socijalni demokrati Irt? glasova (4 mandate). Libeliče: Slovenci 3 mandate, ostale stranke skupno 7 mandate* V	Rafilti Slovenci niso glasovali
Novo Radijevo veleizdajstvo.
»Nezavisnu Makedonija« od li. t. ni. (glasilo makedonske emigracije v Bolgarski) je priobčila poleg Radičevo slike tudi njegove nove veleizdajniškc izjave, ki jih priobčujemo v izvlečku, da vidi naša javnost, kaj namerava Radič s svojimi opozicijoualnl-mi tovariši. Te izjave je podpisal kot dopisnik neki D. Untcrberger z datumom 27. marca 1924, Iz izjave, ki vsebuje skrajne izmišljotine bolnega fantasta, je tudi razvidno, da piše n. pr. ljubljanski »Slovenec« skoraj v istem duhu, le da sc poslužuje jezuitskih metod.
Radičeva izjava se glasi:
Znano je, da je bila vidovdanska ustava sprejeta samo zaradi forme. Pašič pa smatra vidovdansko ustavo v svojem stremljenju za Veliko Srbijo samo za masko. Svoboda tiska in govora velja samo za Beograd. Izven Beograda vlada reakcija, ki je naperjena tudi proti Srbom. Na vseh krajih besni politična korupcija in to enako v Srbiji kakor v Črni gori, na Kosovem in drugod. V Makedoniji pa vlada tiranski režim. Revolucljo-narne organizacije so naravna borbena sredstva. Todor Aleksandrov je sporočil Pašiču, naj preišče vzroke, zaradi katerih vodi on svojo akcijo v Makedoniji. Vsak dan prinaša nova poročila o činih pašičevcev. Pašičcva politika je podobna turški politiki, ki je imela za posledico iztiranje Turkov iz Evrope. Današnja Srbija je nevarnost za ves Balkan. Zapadna Evropa, ki je dosedaj stala na Pa-Šičevi strani, mora kmalu spoznati, da sedanji režim pomeni tlačenje vseh. Mi smo Srbe sprejeli kot brate. Mržnja med Srbi in Hrvati je samo dozdevna in se izraža samo v službenih odnošajih med Beogradom In nami Prenehala bo, brž ko se država uredi na federalističnem temelju. Končno mora zavladati svoboda in samoodločba balkanskih narodov. To so pogoji za ustanovitev unije in federacije. Dokler pa obstoji centralistična, ultramilitaristična in rojalistična Srbija, je nemogoče, da bi prišlo do tega.
Verujemo v iskrene prijateljske namere Bolgarske, zato moramo svoje odnošaje na-jpram Bolgarski urediti. Prvi korak zato pa imora biti. da se Bolgarski vrne vse to, kar Jt je bito po krivici vzeto z bukareško mirovno pogodbo. Samo na ta način moremo skleniti prijateljstvo z Bolgarsko. Pri nas na llrvatskem se ne posveča pažnja intrigam,
ki se kujejo proti Bolgarski, in so le Pašičcv manever, da odvrne nerazpoloženje, ki je nastalo zaradi odstopa Reke Italiji. Ko bodo odnošaji z Albanijo, Bolgarsko in ostalimi balkanskimi državami na pravem temelju urejeni, bomo znižali stanje naše vojske in sploh ukinili ves militaristični in rojalistični sistem ter v mirnem sosedstvu zgladili pota do federacije in unije. To pride potem samo od sebe. Najvažnejša besedo ima pri tem inteligenca.
Glede notranjega položaja v Jugoslaviji izvaja Radič, da ne veruje, da bi se Pašiču posrečilo sestaviti novo vlado. Prorokuje mu slabe volilne uspehe, ker niti Makedonija ne bo baje glasovala zanj. Prav tako po vojaški krogi niso več na Pašičevi strani razen malega števila članov »bele roke«. Radičeve! bodo podpirali zemljoradnike, tako, da se Pašič ne bo mogel držati. Glede na bojazen, da bi srbski demokrati v odločilnem trenutku . utegnili zapustiti blok in se postaviti ob Pa-šiča ter tako izdati HRSS, naglaša Radič, da je Ljuba Davidovič poštenjak prav tako. kakor je bivši londonski poslanik, vodja zemljo-radnikov, Joca Jovanovič, čim kralj spozna razvoj položaja, bo poklical opozicijo, da sestavi kabinet. Opozicija bo sestavila vlado na temelju široke koalicije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Novo vlado bodo podpirali Hrvatje in Slovenci. X vladi posamezne stranke ne bodo zastopane po številčni moči svojih mandatov, ampak groš vlade bodo tvorili demokrati, ki jih bodo podpirali Hrvatje In Slovenci. Kadar bo zrušena Pašičcva vlada, bo nova vlada začela realizirati velike ideale demokratske fn zemljoradniške stranke, pa tudi Ideale demokratske in zemljoradniške tudi Ideale HRSS. Od teh iskreno jugo-slovcnskih elementov bo tudi Makedonija zadobila popolno sigurnost in svobodo, da si ustvari svoje nacijonalne ideale. Črna gora se bo rešila večnih preganjanj in uničevanja njenih selišč. V Bosni bo zavladala pravičnost in mir. Vojvodina bo prenehala hiti predmet plačkanja. Hrvatje pa bodo pod- 1 pirali avtonomijo v Zagrebu.
Iz te izjave vidi vsak pameten in pošten državljan, kaj hoče Radič in zakaj je poslal svoje ljudi v Beograd. In s takim človekom se družijo naši klerikalci! Res, treba bo storiti odločne korake, da se stre radičevski kači peklenska glava!
Pokojni Stojan Protič pa je vendar veroval, da je mogoče skleniti ž njim sporazum v tem smislu, da akceptira Radič edinstvo in da dobi zato gotove koncesije. Dolgo je živel Protič v tem uverenju, končno pa ga je Radič nazval »batinaša«!
Pozneje je skušal sam g. Pašič, da se sporazume z Radičem, namreč preko Ljubo Jovanoviča, ki je imel nekaj uspeha, toda Radič je potem nazval Jovanoviča »osla«! N iz val ga je tako, ker je Jovanovič veroval, da bo Radič priznal državno in narodno edinstvo! In res, vsak, ki to veruje, zasluži, da se ga imenuje »osla« in tako bi sc moralo razvati tudi načelnike opozicijonalncga bloka, ako bi oni to verovali. Ali pa oni to verujejo? Ne Davidovlč, ne Marinkovič in no Pečič niso še nikjer rekli, da smatrajo za mogoče, da bi Radič priznal državno edinstvo.
Dovolj časa je bilo, da se napravi sporazum z Radičem, pozitiven sporazum, toda nihče od opozicijonalncga bloka ni v tem smislu ničesar poizkušal. Opozicijonalni Mok je dobil samo podporo od Radiča, da se zruši vlada, sicer pa ni nobenega drugega sporazuma in tako se je moglo zgoditi, da dajo Radič na Dunaju izjave, ki jih Davidovič ne odobrava, in ki jili mora kot patriot obsoditi
Davidovič ima podporo od Radičevih poslancev, toda oni so samo Radičevi agenti v Beogradu, Radič pa je ostal, kar je bil: soi vražnik narodnega in državnega edinstva. Vprašam g. Đaviciovlća, kako more vstvaritl vlado s podporo Radiča, katerega ne smatra za prijatelja države in njenega edinstva? Ako pa g. Davidovič misli, da bi se moglo z Radičem kaj narediti, da je ž flflin mogoč spo razum, zakaj ni storil tega preje, nego jo sklenil, da povzroči parlamentarno krizo?
(a državniško In patriotično, ako so vstvarja kriza v podporo Radiča, ki je ostal šc nadalje republikanec in separatist? To pomeni zares, igrati se z usodo države!
Potreba državne zavesti.
»Samouprava« (Beograd): Naši hrvatski | in slovenski bratje so morali že od nekdaj živeti v tuji državi. Ta država jim ni bila mati, temveč mačeha. Morali so sovražiti to državo, v kateri so videli sovražnika svoje svobode in svojega plemena ter so se borili proti nji na vse načine. In vendar jih je ta država branila pred tujimi neprijatelji, ne zato, ker jih je ljubila, ampak Jih >e branila kot svoje hlapce in sužnje. Zato se pri njih še do danes ni mogla v dovoljni meri razviti zavest lastne, svobodne, narodne države. Mnogi od njih vidijo v vsaki pari, ki jo dajo državi, žrtev in so nezadovoljni. Ker niso navajeni, da bi sami skrbeli za svojo državo, ne morejo niti danes razumeti, da je vse. kar, dajo državi, njihovo in da dajejo le samim sebi. V takih razmerah rovarenja proti državi s strani onih, ki radi svojih ozkih egoističnih Interesov še danes žalujejo za sramotno in strašno preteklostjo, ne zadenejo na odpor žive narodne in državne zavesti Globoko in iskreno smo prepričani da bo na koncu koncev vendarle zmagala zdrava narodna zavest fn v interesu naše skupne države. Brez tega prepričanja bi se moralo obupati. To prpričanje bo nas radikale še nadalje vodilo v borbi za naš skupen blagor.
Javno innenle ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar Jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi prepričanje javnosti.
Sporazum brez sporazuma.
Krsta Gicvarič piše v svojem dnevniku:
Zakaj so pravzaprav prišli Radičevi poslanci v Beograd? Ako jih vprašate, vam bodo rekli: Prišli smo na poziv opozicijonal-ntga bloka, da zrušimo vlado. Za svoj prihod v skupščino so naravno dobili naredbo z Dunaja od svojega predsednika. Radič je podal pa: izjav, v katerih pojasnjuje, zakaj je izdal to naredbo. Iz teh izjav je razvidno, da ni prestal biti hrvatski republikanec, t. j. hrvat-jikl separatist. V nobeni izjavi ni rekel, da jjpriznava to državo, da je pristaš državnega Edinstva. In v tem smislu niste mogli dobiti nobene Izjave od kateregakoli njegovega poslanca v Beogradu.
Pred par dnevi je pozval Velja Ačimovič, znani beograjski kmetski politik in bivši poslanski kandidat v svojo pisarno nekaj Radičevih poslancev in beograjskih kmetov, ki se bavijo s poUtiko. Radičevi poslanci so govorili: ml nimamo nič proti kralju, mi ga spoštujemo, toda smo zai republikansko ureditev države. Beograjski kmetje niso mogli razumeti svojfii hrvatskih tovarlSev.
Smisel teh izjav pa je ta: Čast in spoštovanje vašemu kralju, toda on naj vlada v vaši dornovitii, v Srbiji. Mi nimamo nič proti temu. toda kar se tiče Hrvatske, ona mora ; biti enakopravna s Srbijo in mora biti republika.
To smo že tolikokrat slišali od predsednika hrvatske seljaške republikanske stranke, ki je govoril, da je naš sedanji kralj zelo simpatičen in da ga morajo Srbi čuvati, toda Hrvatska hoče biti republika. Radič je odbil ponudbo beograjskih republikancev, da napravi ž njimi eno stranko. Odbil jo je z motivacijo, da so beograjski republikanci »gospoda«, dočim je njegova stranka »kmečka« in kmetje ne morejo biti v eni stranki z gospodo. Ko so mu pa srbski zemljoradnikl (Avramovičeva skupina) ponudili, naj napravi ž njimi eno stranico, je Radič odbil tudi to ponudbo z motivacijo, da Avramovičeva stranka ni republikanska!
Radič ni hotel vstopiti v nobeno organizacijo, kl bi se zvala Jugoslovenska, ki bi priznavala narodno in državno edinstvo!
Pomirienle Evrope.
Na potu k pooKrjenju Evrope lahko zabeležimo nov razveseljiv pojav. Kakor znano tvori glavno oviro za zbližanje med evropskimi narodi vprašanje vojne odškodnine, ki jo morajo premagane države plaćati zmagovalcem. Vse severne francoske pokrajine, kjer je divjala najhujša vojna vihra, so bile uničene po nemški soldateski, ki ni imela srca za francoski narod in je bila trdno overjena, da ji ne bo treba kot »zmagovalcu« poravnati storjene škode. Istotako je bilo z Belgijo, ki so jo Nemci protizakonito zasedli. Prišlo pa je drugače. Nemški narod, ki Je zakrivil svetovno vojno s tem, da jc slepo zaupal ljudem, ki so mu govorili o nemški vladi nad Evropo, je bil poražen in zmagovalci so po vsej pravici zahtevali odškodnino za storjene krivice.
Nemčija se je zavezala plačati v verzajsJd mirovni pogodbi. Njena plačila je prevzemala odškodninska komisija in jih po določenem ključu razdeljevala med posamezne zavezniške države. Tudi naša jugoslovanska država .ic dobivala iz Nemčije razne stvari na račun vojne odškodnine, ker so bili Srbi med zavezniki. Hrvatom in Slovencem pa je bilo prihranjeno breme, ki ga morajo plačevati Avstrijci in Madžari. .
Sčasoma pa je začela Nemčija jadikovati in se sklicevati, da so naložena bremena previsoka Izostajala so plačila in Nemci so nadi na usmiljenje držav pričeli samo upro-paščati svoje narodno gospodarstvo. To najlažje spoznamo iz vrednosti nemškega denarja po svetovni vojni in vrednosti, ki jo jc dosegla marka pred par meseci. To seveda ni bilo prav zaveznikom in predvsem Francozom. Januarja meseca lanskega leta so Francozi in Belgijci zasedli bogate nemške industrijske pokrajine, da si rta ta način zagotove nemška plačila. Nemci so spoznali, da rte more tako naprej in da jih njihovo početje vodi v propast. S tem jc stopilo odškodninsko vprašanje v novo fazo.
Resnejši nemški krogi m vedno bolj pritiskali na neposredna pogajanja s Francozi. Prišlo je tudi do par rahlih stikov^ ki pa so ostali brezuspešni. Medtem je postalo žrvlje-je v zasedenem ozemlju nevzdržno. Osobito Pasivna rezistenca, ki jo je podpirala nemška vlada s težkimi milijardi, je razburjala nemške duhove. Nemški industrijalci so klonili in nemško ljudstvo je šlo na delo. Francija je dosegla svojo gospodarsko zmago.
Z Micum-pogodbami je bil vzpostavljen gotove vrste modus vivendi. Za dclj časa pa stanje ni moglo držati. Svet je vedno bolj silil k rešitvi repa ra oljskega vprašanja. Na vzpodbudo angleških in ameriških gospodarskih strokovnjakov je končno pristala tudi Francija za ustanovitev dveh odlx>rov strokovnjakov, ki naj bi nepristransko ugotovili Plačilno zmožnost Nemčije in ugotovili, koliko nemškega kapitala se nahaja v inozemstvu.
Oba odbora sta pričela s svojim delom meseca januarja tekočega leta in končala v pretečenem tednu.
Svet jc napeto pričakoval njihovo mnenje, ker je bil u ver jen, da bo tvorila stvarno podlago za nadaljne korake. Oba odbora sta predložila svoje mnenje reparacijski komisiji, ki mora o njihovem poročilu sklepati končno-v d javno. V vseh državah je bilo njihovo poroči k> sprejeto z neprikritim odobravanjem, Samo Nemck ki so morda pričakovali, da bo poročilo ugodnejše, lansirajo zopet v svet vesti o previsokih denarnih zneskih. Ukloniti se bodo seveda morali nepristranskemu mnenju finančnih strokovnjakov.
Izvedenci predlagajo v glavnem sledeče:	Nemška država naj posveti svojo po-
sebno pozornost davčnemu aparatu, ki se da še prilično precej naviti da bo davčna obremenitev v Nemčiji enaka oni v zavezniških državah. Del državnih dohodkov, carine in nekatere trošarine naj bi se od upravnih oblasti plačevali naravnost odškodninski blagajni, ki se ustanovi pri novi emisijski banki. S tem denarjem bi razpolagala reparacijska komisija na ta način, da bi denar uporabljala za anuitete, nekaj pa tudi odstopila nemškemu finančnemu ministrstvu. Emisijska banka bi bila ustanovljena s 400 milijoni zlatiti mark glavnice v Berlinu. Glavnica bi bila razdeljena na 4 milijone enakovrednih obligacij in sicer bi dobila milijon obligacij nemška državna banka, tri pa inozemski snbskribenti, ki bi bili zastopani tudi v upravnem svetu.
Nadalje bi se imela čimprej vzpostaviti enotnost nemškega gospodarstva, tako da bi nemška država lahko razpolagala tudi z dohodki iz sedaj zasedenega ozemlja. Železnice zasedenega ozemlja pa bi nadzoroval zavezniški komisar, ki bi jamčil za normalnost prometa in varnost zasedbenih čet.
Kar se tiče denarnih plačil, predlagajo strokovnjaki, naj plača Nemčija v prvem letu cm> milijardo, v drugem in treti eni eno milijardo 200 tisoč in v četrtem eno milijardo 750 tisoč zlatih mark. Začenši s petim letom pa bi plačevala Nemčija skozi 45 let 2460 do ?000 milijonov zlatih mark letno.
Nemške državne železnice naj se dajo v zakup inozemski delniški družbi za dobo 50 lei. Glavnica te družbe naj hi znašala 26 milijard zlatih mark.
Za vse te izdatke predvidevajo izvedenci natančne dohodke in tudi jamstvo inozemskim upnikom.
S ♦tem je torej stopilo repa raci jsko vprašanje v novo razvojno fazo in reparacijska komisija je Že pristala na to, da vzame poročilo za podlago nadsdjnim razpravam. Ko bi bilo to vprašanje končiioveljavno rešeno, bi evropske in tudi ameriške države lahko posvetilo svoje moči drugim koristnejšim svr-ham. Upajmo, da sc to zgodi, še tekom tega ' leta.
Se mem sveta.
2e zadnjič smo na tem mestu omenili odhod romunske kraljevske dvojice v razna evropska mesta. Sedaj pa so se že razširile Po svetu vesti o Iraiicosko-rumimski zvezi. Niso še sicer znane podrobnosti načrta te zvezne pogodbe, vendar pa se doznava, da hna važno vlogo vprašanje Besarabije.
O tem vprašanju smo že nekaj napisali ,J Priliki prekinjen ja rusko-romunskih po-kajanj na Dunaju. Besarabija je obmejna po-j^ajina med Rum unsko in Rusijo in jc prilično tako velika, kakor naša Hrvatska s ftia-Vomj. Dežela ie povečini poli' ^ !	■ on
bi prišla toliko v poštev za evropsko žitno zakladnico Rusijo. Toda pri Rusih ima veliko večjo vrednost neko drugo vprašanje, ki jc v tesni zvezi z Besarabijo. Rusija je že od nekdaj stremela za prostim izhodom na Egejsko morje. Jasno jc torej, da skuša dohiti pod svoj vpliv cim največ ozemlja ob obali Črnega morja, fticcr pa sc sklicuje tudi na svoje narodnostne pravice, ki jih pa Romuni
odrekajo.
Ta razdor med Rutmmijo hi Rusijo jc zelo globok in se bo brezdvomno rešil tako, kakor zahteva Rusija, ki se vedno bolj drami ;/ 'voie revoluciiske dobe. Kajti na jasnem
-.. ■■ ■	■ "	.......—.............—i ■ ne
smo si lahko, da boljševiška kriza mine, da pa ostane velika ruska država, ki bo zahtevala nazaj vse svoje ozemlje; ki H j« bilo odzeto za časa njenih revolucijskih bo-, jev. S tem računa tudi Romunija in išče zaveznike. Njen pogled je seveda obstal na vojaško močni Franciji, s katero jo poleg tega vežejo plemenske vezi. Francija skuša na drugi strani spraviti pod svoj vpliv čim večji krog malih držav in je v to svrlio že sklenila zvezo s Češkoslovaško, s katero imata skupnega sovražnika Nemce. Rum unska zaideva; da se Francija pismeno zaveže, da priskoči v slučaju ruskega napada Romuniji nu po* moč z vsemi sredstvi, kar pa cčivldno ni ugajalo francoski diplomaciji, ki je sicer že dosegla, da je Francija priznala aneksijo Besarabije po Romunski. Ta runumska zahteva je trd oreh, ki bi ga morala streti Francija v korist oddaljene Rumunske, Radi tega svare vsi treznejši Francozi pred tem kor«t-kom. Zveza bi imela torej gotovo popolnoma' defenzivni značaj po vzorcu zveze s Češkoslovaško, ki ne gre preko statutov Društva narodov. Pogajanja so torej zelo težavna.
Na tem mestu se nam zdi potrebno naglasiti stališče, ki naj bi ga v tern vprašanju zavzela naša država. Mi smo zvezani -z Ru-munijo v Mali antanti, s Francijo nas vežejo trdne vezi, z Rusijo pa bratska kri. Mi ne smemo izgubiti izpred oči, da se Rusija nekoč povzpne do onega mesta, ki ji pristoja v koncernu evropskih držav. Paziti moramo, da ne bomo imeli na vesti krivic proti bratskemu narodu, ki bi se lahko bridko maščevale. Tega sc nam za sedaj še ni treba bati, kajti naša diplomacija je bila od začetka naše države v dobrih rokah in naša država ni pristala niti na eno pogodbo, ki predvideva razkosanje Rusije. Upamo, da ostane to tudi naprej. Z Rumunijo pa nas ne vežejo nobene vezi glede Besarabije.
Na jugu pa moramo zaznamovati še en zelo važen dogodek. V nedeljo se je vršilo na Grškem glasovanje za republiku uli monarhijo. Grški narod naj bi potrdil predhodni ; sklep narodne skupščine o odstavitvi dinastije Gliickshurg in proglasitvi republike. Narod se je v ogromni večini izrekel za republiko. S tem je izginila s pozorišča zopet ena kronana glava, ki ni izšla iz naroda in ga ni tudi razumela. Morda je bil to glavni razlog, da se jc narod odločil tako. Večina dosedanjih spletk in nesreč jc imela svoj izvor na atenskem dvoru; trpel pa jc narod. Sicer pa ne smemo z gotovostjo trditi, da je monarhistična misel na Grškem pokončana za vedno. Rojalistična agitacija za časa volitev je bila velika in znači, da ne bodo monarhisti | mirovali. In kar jc bilo v zapadnih državah * nemogoče tekom desetletij, se lahko spreme-: ni na Grškem tekom par let, vsaj tako mora I človek sklepati iz dosedanje zgodovine grškega naroda, ki se da zelo lahko navdušiti za nekaj, kar jc šc pred kratkim mrzil. Začasno predsedstvo nove republike je prevzel dosedanji regent Kondunoiis. Pred plebiscitom je hotel grški kralj izdati na narod manifest, ki ga je pa vlada prepovedala.
Omenimo naj še volitve na Danskem, ka terih se jc udeležilo nad 90 odstotkov vseh volilccv. Vzrok razpusta parlamenta jc bila revalorizacija danske valute. S ton ic tudi Danska stopila v kolo držav, kjer se vrše. letos volitve. V Italiji so sc vršile v znamenju nacijonalizma in v istem znamenju se giblje tudi volilni boj v Nemčiji, kjer >e vrš« volitve 4. maja. Brezdvomno bo tudi naerjo-naini moment odločilen zn volilni vid na Francoskem. Vsaka držijtva aljiiša torej v teh razburkanih časih (dr^ieS čjjnveč uspehov z družitvijo nacijoualmh eRmentov, ki naj bi dali posameznim vladani obfrcbno oporo.
Talne nemike priprave 1
Medtem, ko sc bliža rešitev rcparacij-I skega problema vsled požrtvovalnega dela jfmančnili in gospodarskih strokovnjakov svojemu koncu, stopa znova na pozorišče vprašanje francoske varnosti. Dozdeva se, da kaže Nemčija na eni strani dobro voljo za Izpolnitev svojih obveznosti, na drugi pa se tajno pripravlja k maščevanju.
V tem oziru so značilne informacije dopisnika pariškega lista »Temps«. Pri tem pa moramo takoj naglasiti, da se »Temps« v zadnjem času zelo zavzema za mirno rešitev reparacijskega problema in da je buš on nedavno svetoval Poincareju nekoliko več kon-ciiijantnosti v zadržanju napram Nemčiji. Dopisa torej gotovo ni priobčil iz sovraštva do Nemčije.
Posebni dopisnik pravi, da sta pokrajinski vladi v Monakovem in Stuttgartu odklonili pooblastilo za operacije mcdzavezni-ške vojaške kontrolne komisije. Stuttgartska vlada ni samo načelno odklonila vojaške kontrole, marveč tudi vsako odgovornost za slučaj, da bi se razjarjeno prebivalstvo vrglo na medzavezniške častnike. V zadnjem času so odkrili v Essenu tajne vojaške organlza-i clie, ki so nabirale novince za Rcichsvrehr. i Tudi v Zasedenem ozemlju vežba Nemčija rezervno armado, Ob meji poruhrske pokrajine in v takozvani nevtralni coni je ta organizacija že popolnoma izvedena. General v. Seeckt je poslal v Hessen, na West-falsko in v Baden več častnikov generalnega i štaba, da organizirajo rezevno armado, ki bi v ugodni priliki nastopila na meji skupno z državno hrambo, ki se nahaja v Konstanzu.
Tudi v Berlinu je precej razgretih glav, ki sanjajo o pohodu na Besancon in Lion preko Švice. Ta načrt je pripravil nemški generalni štab že leta Idlfi. Na drugi strani je Švicarsko armadno poveljstvo utrdilo trd-njavo Hauenstciu. Te varnostne mere pa gotovo ne bi zadostovale za zavarovanje nevtralnosti. Zadostovalo bi za kritje Berna, toda nič ne bi oviraloNemcev, da ne bi prišli preko gorovja Jura. sledeč otoku Dbubsa, na francosko mejo. V berlinskih vojaških krogih se pripravljajo na slučaj, da ne bi nova na-cljonalistlčna vlada priznala verzajske ml-ifovne pogodbe in se uprla nasilnim korakom aFrancije in Belgije. V tem slučaju bi izšel .odlok, ki bi uvedel splošno vojaško dolžnost In iz sedanjih tajnih organizacij hi nastala velika nemška armada iz 1. 19H.
Končno naglaša dopisnik, da so vojaške proslave vedno bolj pogoste, in da se jih Udeležujejo tudi veterani v polni uniformi s polkovnimi godbami in zastavami. General jNollet je protestiral proti tem nacijonalistič-»lim manifestacijam v nevtralnem ozemlju,
pa dobil nobenega odgovora.
Iz raznih držav.
Italija.
Beneški Slovenci so pri zadnjih parlainen-'itaruth volitvah prvič imeli priliko glasovati za Sdovanske kandidate. Nasproti vestem, da slovan-fekfi lista lil dobila meni beneškimi Slovenci nobc-'pega glasu je ugotovljeno, da je glasovalo skupno 233 beneških Slovencev za slovansko listo.
Sc nedavno so italijanski klerikalci proslav-Bali fašizem kot edino zveličavno sredstvo za Ohranitev in uresničenje italijanskega imperljallz-ma. Zadnje volitve pa so jiti precej ohladile, ker 'so fašisti zlasti v gorenji Italiji uničiti okoli 100 katoliških društvenih prostorov, pretepli duhovnike In druge katoliške volivec. Papežev uradni ftet »Osservatore Romano« opominja sedaj fašiste, naj prenehajo z nasilji, ker se drugače zna zgo-JdiM, da bodo tudi katoličani prisfljoni vračati milo ja drago!
Fraudia.
V Parteri je umrl princ Roland Bonaparte, sin 'Plera Napoleona, čigar oče ie bM Lucian Bona-
parte, brat francoskega cesarja. Pokojni princ ie napisal več det. — Prihodnja seja parlamenta se vrši 15. junija. —
Bolgarska.
Sofijsko državno sodišče ie razglasilo razsodbo v procesu proti članom stranke ubitega Stambolljskcga. Večina obtožencev je bila oproščena, kar je vzbudilo splošno iznenađenje. Med oproščenimi obtoženci so Omarčevsld, Ograzov, Pavlov, .lanjev, Rodolov in Zackalev, ki so bili takoj izpuščeni na svobodo. Državni pravdnih je vložil proti oprostilni razsodi)! ugovor. — Bolgarska vlada je po poročilih iz Beograda prepovedala makedonskim organizacijam izdajanje časopisov. — Bivši državni pravdnlk in sedanji poslanec Karančulo je vložil v sobranju interpelacijo glede /aprtlli Makedoncev. Minister Ruscv Je odgovoril, da so bile aretacije izvršene v višjem državnem interesu. Izpuščeni bodo takrat, ko bodo to dovolili državni interesi.
Češkoslovaška.
V	češkoslovaški vojski bodo v kratkem zamenjali dosedanje puške sistema »Manlicher« z novimi rcpetirkaml sistema »Mauser«. Tudi bodo nadomestili dosedanje patrone z novimi.
Rusija.
V	znanem kijevskem procesu proti ruskim intelektualcem je bila razglašena razsodba, s katero so obsojeni im smrt Čebakov, Jakovlov, Edinov-skij in Vinogradova. Sest obtožencev je bilo obsojenih na 10 let, med njimi oba brata Vasilenko, ostali pa v ječo od 5 do 7 let. — Cičerin je z ozimni na francosko noto radi razsodbe v kijevskem procesu odgovorit francoski vladi, da z ogorčenjem odklanja francosko noto v prid »vohunom« in da ne pripušča vmešavanja Francije v notranje zadeve Rusije. Cičerin končno priporoča, naj Franclja spremeni svoje stališče, da bo mogoče obnoviti od no Saje med obema državama.
Lužiškosrbske naselbine med Cetai,
Spisal dr. Arnošt Muka.
Lužlškim narodopiscem in zemljepis., znano, da so lužlškosrbske naselbine obsegale n preko dandanašnje češko-saksonske in pru^k- >-češke (gornjelužiško-češke) granice. To najbolje dokazujejo nemška krajevna Imena: Grottau (pri Žilavi) in Wlndiscli-Kamnitz v Češki Švici vzhodno od Dečina, sedanji češki: Hradck in Srbska Kamenica. Poslednjo smatrajo Cehi sami v svojem nazivanju za srbsko naselbino (nasprotno je Češka Kamenica Bohmisch Kamnitz) Lu Hradek je novejša češka beseda za starejši in prvotni naziv Grodck ali Grodk, iz česar je nastalo tudi nemško nazivanje Grottau; a Grod(c)k je brezdvoinno starosrbska beseda, ki svedočl o tem, da je to srbska naselbina, ki ie tako kakor Zttava spadala k lužiški župi Zagozd (Zagvozd).
Manj znano in skoraj vsem Srbom neznano je, da so srbske naselbine tudi v notranji češki deželi. To pričajo njih imena, ki se skladajo z besedo »Srb* ter dokazujejo, da so Srbi njih začetniki in prvotni prebivalci; ti pa so v poznejših pokoienjih polugama sprejeli braitskl češki jezik.
Vseh takih naselbin je 16, In sicer:
a)	3 z Imenom Srbi v okraju Nepomuku, Novi Strašni, Hostounu;
b)	4 z imenom Srbice (t. j. potomci Srba aii Srbov) v okolišu Novi Kdynl, Klatovl, Voticl (politična uprava ScaičanJ) in pa nemško SCrbitz blizu Tcplic.
c)	2 z imenom Srbce (Srbice) v visokomit-skem ter podjebradskem okraju;
d)	po enem imenu: Srbci (okraj Novi Strašeči), Srbin (okraj Kostelee pri Češkem Brodu), Srbovi (selišče v trebonjskem okraju);
e)	Srbska Nizka in Srbska Visoka (2 vasi v poliškem okraju na M., polit, uprava Broumov);
f)	2 z imenom Srbsko v berounskem in mnl-hovohradiškem okraju.
Večina teli naselbin je nastala v tisti dobi, ko so bili Srbi od Nemcev po dolgotrajnih bojih premagani in zarobljeni (zasužnjeni). Srbi, kateri se niso hoteli ukloniti nemškemu jarirnu. so bili ali izgnani ali pa so sami od sebe svoje domovanje ostavili ter se naselili v sosednjih pokrajinah tedaj srečnejši!) bratov Čehov, kakor so bili kesneie po belogorski bitki (1620) nesrečni bratje Čehi z lastne zemlje pregnani ter iskali in rtašli na severu a še posebno pri nas V Lužici zaželjeno zavetje.
O teh zadnjih 4 naselbinah z nazivi Srbska in Srbsko gre med ljudstvom govorica, da so se bili srbski seljak! za vladanja kralja Vaclava IV. uprli, nakar so bili s silo s svojimi družinami iztr-rani iz Lužice ter tam med Čehi naseljeni: en del njih je bil poslan dalje na Moravsko in na Slovaško v okolico Bratislave. Tudi tamkaj se Imenujejo njih naselbine Srbske (Srbsko).
Preložil Baro Barčlč.
Sokolstvo narodu.
Vsem bratom in sestram'
Borba za državljanske pravice in svo^ boščine naših bratov v neodrešeni domo* vini se je zanje končala le z delnim uspe* hvm, ki je po številu oddanih glasov in po pridobljenih mandatih manjši od uspeha volitev v italijanski državni zbor l. 1921.
Vsak. kdor priznava načela pravice in svobode, obsoja besnost in brezobzirnost nasilja, ki je našemu narodu v zasužnjeni zemlji onemogočilo nepotvorjen izraz pra* vegu mišljenja in resničnega čuvstvova* nja. V žlic vsemu pa je vendar dala Ja* lijska Krajina 29.358 jugoslavenskih gla* sov, kar ugotavlja celo italijansko uradno poročilo.
Ti glasovi so jasna govorica zavedne in značajne narodove duše, ki se ni astra* šila nikogar in ničesar v usodni uri, ko je bilo treba položiti izpoved o veri ali neveri, o izdajstvu (Ui zvestobi. Ta dolga vrsta sinov našega narodu sloji ponosno vzravnana v Ijutem viharju sovraštva — živa priča nezmugljive ljubezni do rodnih tal in do svojega naroda, vedno priprav* Ijena na vsako žrtev, samo ne na Judežev poljub na lice lastne matere!
Veselimo se uspeha, ki ga je priborila možatost naših bratov dobremu imenu našega naroda, a obsojati moramo izdajstvo in strast, ki sta zrahljali v narodu enotnost in disciplino, prelomili dano besedo, zusa* dili v tisoče src pekočo bol prevare in nezaupanja in ki sta v odločilnem trenutku postavili pred občo narodno korist za-* sebne, sebične ali strankarske interese. Naj se to pogibeljno dejanje ne maščuje nad narodom, ampak nuj ga iztrga iz objema zaslepljencev, ki hočejo — drveč v temo prokletstva — potegniti za seboj svoj na* rod, da razdvojen in razcepljen utone in izgine v povodnji tujinstva.
Danes moremo dati mi, ki živimo v svobodni domovini, svojim nesrečnim bratom zgolj moralno oporo v pretežkem boju za obstanek. Bratom opora bodi sovraž* niku strah in opomin! Ako pa hočemo to, moramo biti sami močni, zdravi, edini, složni in krepostni, ker se na slabiče, sa* mopašneže, nesialneže in koristolovce ne more nihče naslanjati in iz nezdravih, otrovunih razmer tudi nihče ne more črpati moralne moči in odpornosti.
Vsakega, ki je bil kdaj naš, pa je se* daj prodal sebe in zatajil svoj narod, je iz* dajstvo samo za vedno puhnilo iz našega števila! Njegovo ime ne skruni naše častiti
Vse druge, ki žive v svobodni domo* vini, poživljamo pod sokolske zastave, da bo v eni misli in v eni volji združen ves narod! Ne razmetavajmo in ne drobimo svojih moči v svobodi, ki se je premnogi ne zavedajo, ki jo premnogi zlorabljajo, a ki po njej hrepeni uplenjena naša zemlja!, Uživajmo svobodo tako, da dvigajmo in množimo telesne in nravstvene moči vsega naroda, da bo sam v polni zavesti svojih pravic in dolžnosti dal svobodo onemu delu samega sebe, ki je danes nima! Zdravo!
Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1924.
Podpirajmo lastno časopisje! Zato se naročujmo na „Radikalski Glasnik*!
* i» ft 111111 i 1111111* ,».»	.*	.».* ' • 11 • I » » o M • » • M I M • T» * » .» I I > « I I
Vesele velikonočne prašnike
mmm
t
} naročnikom in somišljenikom selita
|	uredništvo in uprava.
mmmmvm
i
• • • • » t • • • • »» I • *» • » i i • i •«»* •» •» • >. > » * ■ • iT* * Ti Ti i • 'r t Ti i ’• ’♦
Pokret NRS.
— NRS v radovljiškem srezu. S požrtvovalnostjo naših zavednih članov se NRS v radovljiškem okraju naglo širi. Radikalska ideja prodira v široke ljudske sloje. Do sedaj je ustanovljenih 10 krajevnih odborov naše stranke (in ne samo 4, kakor je bilo pomotoma v zadnji štev. »Radikalskega Glasnika«). Konstituiran je tudi redni srezki odbor NRS. Radovljiški srez bo kmalu močna trdnjava radikalne stranke. Naprej za zmago NRS v Sloveniji!
— Radikali v Laškem. Do zaslugah predsednika KRO Blaža Zupanca postaja radikalna stranka v Laškem vedno močnejša. Vsak dan sc prijavljajo novi člani. Gotovo je. da lio pri bodočih volitvah NRS v Laškmn dostojno manifestirala svojo moč.
Omladinski glasnik.
— Predavanje v »Slovenskem Jugu .. Minuli četrtek je imel v akademskem radikalnem klubu »Slovenski Jug« zelo uspelo predavanje tovariš Miljutin Zupan, stud. iur. o temi »Kratek pregled politične zgodovine Slovencev«. Predavanja se je udeležilo veliko število članov, ki so predavatelju iskreno aplavdirali. Po predavanju se je vršila zanimiva debata.
Iz našega Časopisja.
Življenski interes naroda.
»Straža« (Osijek):	Nasprotniki edinstvene
države zahtevajo svoje plemenske države, ki bi bile v Srbiji samo v federaciji. Oni popolnoma po zabijajo, da mora naša skupna država konsolidirat! velike in nesmrtne pridobitve svetovne vojne in jih braniti pred pohlepnimi sovražniki, ki jo obkrožajo od vseh strani. Oni pozabljajo na ogromne in težke naloge, kl lih mora država še le izvršiti, da si pridobi v vidiki mednarodni zajednici oni položaj, ki ji pripada po moči in kulturni sposobnosti njenega naroda. Oni pozabljajo, da so v ujedinjeni vojni, gospodarski in kulturni sili države vse glavne garancije za njen obstanek in za njeno boljšo bodočnost. Oni sploh ne mislijo ničesar o državi kot glavni in najvažnejši narodni organizaciji... Oni hočejo imeti nadvlado v svojih pokrajinah. Dr. Korošec ve dobro, da bi v mali in slabi slovenski državici mogel lažje hipnotizirati slovensko ljudstvo nego v veliki skupni državi. Ravno tako misli tudi Spaho v Bosni in Radić na Hrvatskom. Življenski interes celokupnega našega naroda, interes njegove boljše bodočnosti je v teni, da se v skupni dr/avl osvobodi svojih političnih mogotcev, ki ne mislijo na narodni blagor, temveč na svoje egoistične interese.
Volkovi v ovčji koži.
»Zastava« (Novi Sad): Ljuba Davidovič se hvali, kako veliko vojsko, da je zbral okoli sebe. Hvali se, da ima zase 157 poslancev. Toda 157 poslancev <»d 313 je le polovična večina. Hvali se, da se je vršila konferenca celokupne opozicije s 157 poslanci, toda tisti dan sploh ni bilo v Beograda fcoilko poslancev... Sprejeli so resolucijo, šBer so se izjavili, da hočejo ostati na zakonu. To j) rekli oni. ki bi hoteli že jutri zavreči vse zakone ... Da bi se čim bolj naravno pokazati, so se oblekli v ovčje kože hi izjavili, »da poslanci opozicliouairih strank ne .sprejemajo nobeno odgovornosti za težke posledice«. Da niso smešni, bili bi čudni. Oni pa odgovornost! A ko M vedeli, kaj Je to odgovornost 1)1 morali predvsem položiti račune pred svojimi volilci. ker »o se izneverili
svojim načelom in prevarili svoje volilcc... Ne sme se pozabiti, da so ostrine v resoluciji skresali nemški poslanci, ki so še večje lisice nego ostali!
Lažklemokrati.
»Virovltlčanln« (Virovitica): Po zlomu centralnih držav smo se združili z. brati Srbi v eno državo. Naši voditeli so šli v Beograd, da s svojimi brati Srbi ustvarijo temelje naši novi domovini. In res so se kmalu našli z resnimi srbskimi državniki na delu v narodni skupščini. Napram raznim grupacijam političnih strank so se sporazumeli s srbskimi naprednjaki, samostalci in liberalci ter ustanovili demokratsko stranko, kateri je načeloval Ljuba Davklovic. Toda Davidoviču ie šlo ved im za to, da premaga močnejšega — radl-kalskega voditelja Nikolo Bašiča. Za to svojo svrho je nameraval izrabiti nas »prečarie« ter je v to svrho tudi uslanovil demokratsko stranko. Toda močna radikalna stranka se raditega ni pretresla in je nadaljevala svoje patriotično delo. Vsied tega je Davklovičeva zvezda še bolj obledela. Ker je Davldovič uvidel, da je še vedno siab, je prosil pomoči svojega dosedanjega največjega nasprotnika Radiča, kateremu je obljubil, ako zruši Bašiča, velike koncesije... S tem je dokazal, da so on in njegovi tovariši laži demokrati in zagrizeni strankarji.
Vladar in ustava.
Odjek« (Zagreb): Kralj Aleksander je ustavni vladar. On je odgovoren za državo, ustavo In dinastijo. In dokler nosi to odgovornost na svojih junaških ramah in hodi po zemlji, preopojeni z mi-Ijoni kosti najboljših sinov svojega naroda, ne more poveriti državnega krmila onim, ki nimajo nobenega delovnega programa, pač pa sovraštvo do vsega, kar jc do sedaj vstvarjeno, sovraštvo do svobode in edinstva, do naše samostojnosti in ujedinjenja.
Krivci.
• Srbija« • (Sremska Mitroviča):	Radič jc
očitni veleizdajalec naše države. Kot takega bi ga ntora'c že davno žuliti verige in njegovi pristaši bi morali biti poklicani na odgovor posebno Pre-davec in dr. Maček, ki sta grešila za časa okupacije v Srbiji. Ne Smelo bi se trpeti, da se sprehajata med Beogradom in Dunajem in da spletkarita z Radičem, Bolgari, Švabi in Madžari. Krivci bodo pred narodom oni. ki so mogli, pa niso hoteli preprečiti narodne nesreče.
Zapiski.
DoRer odgovor.
Osješka »Straža« odgovarja na »Slovenčev« članek o Pašičevi korupcijotiistični diktaturi in pravi:
Samo tega ni pojasnil »Slovenec«, od kdaj so portali njegovi Slovenci tako svobodoljubni!? Biaii smo v zgodovini, da so pred 1300 ieti brez vsakega odpora šli v bavarsko suženjstvo. Iz bavarskega rolrstva so prešli za časa Karla Velikega pod Franke, pozneje pa iz suženjstva v suženjstvo brez najmanjšega odpora. Nazadnje so prišli v habsburško suženjstvo, v katerem so živeli srečno in zadovoljno, dokler niso Srbi prebili solunske fronte. Nedavno je poslanec Vrečko vzkliknil v skupščini: Pod Avstrijo je bilo bolje! čeprav Slovenci pod Avstrijo niso imeli te svobode, ki jo sedaj tako zlorabljajo. Za časa Avstrije je bil na primer dr. Korošec zelo patriotičen, ki bi z naj-večjim ogorčenjem odbil vsako republikansko in protimrlltarističuo idejo. Enkrat v zgodovini pa so se Slovenci vendar le uprli v zvezi s sosednimi hrvtrtskiml kmeti, ker so se že preveč naveličali svojih grofov. Toda' tudi tedaj so poslali najpreje deputacijo na Dunaj, kjer so ponižno prosili cesarja, naj jim dovoli, da se malo uprejo grofom. Srbi pa so se skozi vso zgodovino neprestano borili za svojo svobodo. Tedaj pa so po pojmili gospodov dr. Korošca in Vrečka, Slovenci borci z.a svobodo, SrW pa robske duše, ki se morajo še le pri Koroščevih Slovencih naučiti, kako se je treba boriti za svobodo!
Dopisi.
Spoznanje prihaja!
(Dopis z dežele.)
I^na največjih političnih nesreč slovenskega ljudstva je ta, da vodijo njegova usod« kratkovidni politjki, ki gledajo naše politično življenje še vedno s črnorumenimi naočniki. Že nad pet let po osvobojenju in ujedinjenju živi slovensko ljudstvo v svoji narodni državi in zdi se, da bo moralo preživeti šc precej let, predno se mu odpro oči, da izprevidi, komu je izročilo svojo usodo v političnih zadevah. Večina slovenskega ljudstva je poverila svoje zaupanje ljudem, ki so obljubljali najrazličnejše stvari, o katerili so že naprej morali vedeti, da so izključene. In zdi se, da naše dobro ljudstvo še ni na pravi poti ravno vsied demagoštva onih, ki izrabljajo in zlorabljajo njegovo zaupanje.
Takozvano avtonomistično časopisje zliva neprestano dan za dnevom strup bratske nesloge med naše ljudstvo. Kakšne laži natolcevanja in obrekovanja vsebujejo klerikalni časopisi! Ker jili berejo izključno le oni, ki mislijo, da so po svoji vesti dolžni podpirati »versko« časopisje, — mislim predvsem široke mase in napol izobražence — nehote verujejo tudi v strankarsko politične dogme, ki jih vstvarjajo po dnevni potrebi voditelji slovenske versko-politične stranke in ki so skoraj brez izjeme vedno v največjem nasprot-stvu z naukom krščanske ljubezni.
Lahko bi navedel par slučajev, ki bi jasno osvetlili hinavščino in zahrbtnost gotovib gospodov iz tabora Slovenske Ljudske stranke, pa je bolje, da jih zaenkrat zamolčim, ker mislim, da še ni prišel pravi čas, ko bo treba ljudstvu pokazati njihovo volčjo naravo.
Besni napadi »Slovenca« na vodilne radikalne može, ki so v svojo dosledno in dalekovidno politiko obvarovali do sedaj naš« državo pred raznimi nevarnostmi, so povzročili med mislečimi pristaši SLS precejšnjo nevoljo. Ugleden možakar je dejal: To vendar ni nobena politika, če se kdo jezi in blati svoje nasprotnike zato, ker se mu ni mogle, posrečiti, da bi dosegel nekaj, česar ne more' v danih razmerah storiti niti Bog! Naj reč«; kdo kar hoče o radikalih, eno jim je treba priznati: da so vedno na strani države in da ne spreminjajo svojih političnih načel! Tako je izjavil mož, ki je odbornik krajevne organizacije klerikalne stranke. In tako misli' še marsikak drugi, ki bi rad zapustil kleri-T kalno stranko, če bi nc bilo teh »presnetih ozirov« in čc — kar sc zdi glavno — bi jih kdo jK) domače poučil, kako stojijo stvari, To sem povedal zato, ker kaže ta slučaj, da se posameznikom že odpirajo oči, da pa bo preteklo še precej časa prodno se iztreznej« mase, ki so popolnoma pod vplivom cerkvene politike.
Nam na deželi se zdi, da bi morala močna radikalna stranka še naprej voditi državo tako dosledno, kakor do sedaj, in kmalu M ljudstvo izprevidelo, da se z lažjo in napihovanjem ne morejo doseči pozitivni uspehi« Vsekakor pa ho iztreznenje prišlo, le škoda« da bo prišlo za večino slovenskega ljudstva precej pozno!
Občinski tajnik.
d Stična. Minuti teden se je smrtno ponesrečit v gozdu posestnik M. Kastelic. Pri podkar uju dreves je podžagal močno In dobek> debkv ki ga je podrlo z vejami na tla, kjer Je obležal. Ponesrečenca so prepeljali domov, kjer pa n| mogel pomagati več poklicani zdravnik. Mož M umrl na posledicah zlomljene hrbtenice. Star 1« bil komaj 38 let ter ie zapustil ženo tn dva otroki)
Kaj hoče opozicija?
Naša opozicija sc je lotila v svojem obupnem boju nizkih demagoških sredstev s katerimi hoče pridobiti na svojo stran široke in nepoučene ljudske sloje. Pričela > s klevetanjem svojih političnih nasprotnikov, o katerih si zlobno izmišljuje nav«‘.everjetnejše stvari. S klevetanjem je združila lažnivo poročanje o pravem stanju v državi, ker hoče na ta način premotiti lahkoverno javnost, da bi verjela njenim izmišljotinam.
In kaj hoče prav za prav opozicija? Tega niti sama ne ve, ker ima vsaka opozicijo-nalna skupina svoj cilj, ako se more tako imenovati oviranje državne in narodne konsolidacije. Eni hočejo avtonomijo, drugi federacijo in tretji celo neko »mirotvorno republiko.« Vsak vleče na svoj konec in vendar hočejo v bistvu vsi eno:	razdelitev naše
.skupne države, da bi si potem v malih državicah razdelili oblast nad zapeljanim ljudstvom. Kdo veruje njihovim obljubam, da bodo odpravili davke, izboljšali položaj kmetskega stanu, uvedli socijalizacijo itd? K večjemu politični slepci, ki nimajo niti pojma o življenju države, pa če je ta še tako majhna! Vsak razumen človek brez'posebne izobrazbe ve. da se čez noč ne niorejo spremeniti povojne razmere, ki so večinoma vzrok nezadovoljnosti. Naša opozicija ve prav dobro, da je za izboljšanje sedanjih socijalnih in gospodarskih razmer potrebno resno delo, ki pa sc ga je vedno izogibala in mu naravnost nasprotovala, ker ni hotela, da bi se z vsestranskim izboljšanjem odpravilo nezadovoljstvo nahujskanih mas. Zlasti Slovenita nudi v tem oziru lep vzgled.
Naši opozicijonalci so pravi mojstri v demagogiji. Tozadevno ni med njimi nobene razlike. Ubogo zapeljano ljudstvo pa mora plačevati njihovo demagogijo na način, ki ga gotovo ni zaslužilo.
Vsakemu trezno mislečemu človeku se mora zdeti čudno, kako je mogoče, da naše kmetsko prebivalstvo, ki je sicer pametno in razsodno, ne uvidi igre, ki jo igrajo z njim njegovi voditelji, zlasti klerikalci. Kaj so storili do sedaj za kmeta? Kaj dosegli? Od lepih obljub še nihče ni živel in od sladkih besed tudi ne. Politika jc resna zadeva, ki zahteva resne može. V tem oziru bi se mogli naši kmetje mnogo naučiti od svojih srbskih tovarišev, ki jim je politično udejstvovanje ravno tako sveta stvar, kakor njih zemlja, ki jih preživlja.
Kadar bo prišlo naše ljudstvo do prepričanja, da politika ne sme biti igračkanje v rokah raznih častihlepnih posameznikov, ampak da jo mora voditi ljudstvo samo po svojih zares svobodno izvoljenih zastopnikih, potem se bo tudi prepričalo, da je rešitev njegovih življenskih vprašanj in srečnejše bodočnosti ie v velikih, vsedržavnih strankah, ,ki imajo moč, da izvedejo svoj program v splošni blagor ljudstva, ki je obenem blagor države.
Savinjčan.
d Celje in okolica. V noči od nedelje na ponedeljek <6. aorila) |c okoli polnoči izbruhnil iia dosedai nepojasnjen način požar pri sedlarju Oblišerju na Ostrožnem. Zgorel je hlev. Prvi so prihiteli na kraj požara gasilci društva Babno s jhitrimi konji g. A. Hribernika ter preprečili in oteli liišo. Drngi dan je umrla v s led. prestrašenja mati uesrečnega sedlarja. — Gasilno društvo Babno je priredilo drugič igro »Bela in rdeča vrtnica«. Igrali so dobro. Društvo, ki je započelo z dramaličnimi prireditvami, iskreno pozdravljamo ter želimo, da bi ostala društva korakala po tej Imiturnl poti. Okoličanoni, brez razlike strank pa svetujemo, da gredo ob vsaki priliki na pomoč itemu res koristnemn gas. društvu. O zgodovini društva prihodnjič. — Vreme muftno siabo, sejali »e ovsa nismo. Dežuje vsak dan. Tudi radikali se glblielo. Kmetic, delavci nrislooatfe v močno Na-
rodno rad*ahK> stranko, prijaviti se je pri g Franjo Pajmami, lesnemu trgovcu na Bregu, kajti
ie močna radikalna stranka vam pomore. — Kmet, kntcrtAU; pšenica po petih letih zaporedoma ne obrodi, premenja seme. Tako bo tudi treba na pomičnem polhi premenjati seme, zavreči klerikalno In sejati na novo radikalno seme. Kmetic, kakor boste un političnem polju sejati, tako boste tudi želi! — Vesele velikonočne pr vznike vsem skupaj želi bivši klerikalec, ki je izstopil od klerikalne stranke ter postal radikal. Živijo naš voditelj gosp. N. Pašić še na mnogo let!
d Štore pri Celju. Od nas se malokdaj kaj sliši ali pa nič. In vendar se tudi pri nas opaža nekako tekmovanje raznih strančic. Vse posluša, kaj doprinese opozicijo«alni blok, kam bi eden ali drug vlekel, vendar dvomim, da bo kaj uspeha v tem oziru. Danes je temu ali onemu merodajni Informator »Jutro«, jutri že zopet ni zadovoljen in ga premetava, češ, žc vleče z radikali. To sc jasno vidi. da tukaj ljudje ne znajo razsojati, da je le Narodna radikalna stranka tista, v katero spadamo vsi! — Nemcev tukaj sicer nimamo, vendar se sliši v pretežni večini ie nemško blebetanje. Temu je pa veliko krivo to, ker manjka v tukajšnjih uradili zavednih predstojnikov, ne pa takih, ka-koršne imamo, ki se šetajo le z nemčurji, a zavedne Slovence in zveste patrijote pa prmrajo in jih črte! Sem pa siguren, da bodo enkrat spregledali. da je njihovo stremljenje po »Bismarkovcm receptu« napačno. Navzlic temu pa že pridobiva tud' pri nas Narodna radikalna stranka tla in mislim, da se ne motim, če trdim, da jc ravno nemčurstvo krivo, da ljudje, ki nhiiajo pojmovanja do Narodno radikane stranke, isto nekako mrze. Mi jo pa pozdravljamo ter ji jamčimo sijajni uspeh. Kdor je zaveden Jngoskrven, ta bo tudi zvest radikal in če ne organiziran, pa vsaj pristaš. — Živijo Narodno radikalna stranka! —
Storovčan.
d Iz Šmarja na Dolenjskem nam pišejo: Poljsko delo počiva zaradi stalno slabega vremena. Da imamo tople solnčne dni. bi bit leiiko že ves krompir v zemlji in marsikatera njiva bi bila ob-sejana z jarim žitom. Tako se je pa vse zakesnilo in zavleklo. Potem bo pa vse delo namah pritisnilo na ras. — Tudi v naši vasi je pomanjkanje stanovanj. To občutijo najbolj učiteljske moči, ki moram stanovali v Ljubljani, ker v Šmarju ne dobe j sobe za noben denar. Do konca tega šolskega leta : bo že še šlo, a na jesen ne vemo, kako bo z našimi šolarji. Naša občina sc ie zavezala napram šolski oblasti, da bo spravila do jeseni občinsko liišo pod streho, kjer rma v bodoče biti par razredov in nekaj sob za stanovanje učiteljem in učiteljicam. Če se to nc zgodi, bo Šmarje brez šole. Le premožnejših staršev otroci, ki bodo lehko ^ Ljubljani hodih v šolo, nc bodo izgubili enega Šolskega leta, velika večina bo pa po krivdi občinskih očetov izgubila eno leto, kar bo mladini kakor njili staršem vsekako v veliko škodo. Naša občina ni revna in bi se tudi pri nas kakor drugje po Slovenskem lehko ponašali z lepim modernim šolskim poslopjem, da imajo naši ljudje več zrn Jsl a za napredek. To je vsekako tem boli nevese! pojav, ker smo tako rekoč le debelili par ur oddaljeni od pre-stollce slovenskih dežel. Občinski možje naj vse to dobro premislijo in naj se kar najprej mogoče prične z zidarskim in drugim delom.
Drobtine.
Avstrijska justica.
Dunajsko višje deželno sodišče ie kot zadnja instanca v nekem procesu odločilo, da oe more služiti kot ločitveni vzrok, ako žena pretepa nezvestega moža. Razjarjena žena ie namrpč oklo-iutala in ceh) Izbila zobovje nezvestega moža. Pred sodiščem se je zagovarjala z moževo nezvestobo. Sodišče je izreklo: Pretepanje in zmerjanje jc naravna reakcija za moževo početje. To se jc zgodilo v galantni Avstriji, kjer igrajo H, Bahrovega »Mojstra«, ki reši ženino nezvestobo z opazko, da vara vsaka tretja žena svojega moža. Avstrijski zakonski možje sedaj ne bodo mogli več tožiti svojih boljših polovic, če jih bodo preteple. Pri nas vsaj v splošnem nista znana ta dva delikta: nezvestoba in klofuta. To se pravi, da pridela bolj redko v javnost!
*	Alkohol — turški monopol. Angorski parlament je preklical aikotrolno prepoved ter proglasi! izdelovanje alkoholnih pijač za državni monopol.
*	Poletni čas v Rusiji. Sovjetska vlada je odredila, da se mora od L maja uvesti v sovjetski Rusiji poJchii Čas.
*	Mussolinijeva zvezda. Dan pred otvoritvijo astronomskega kongresa, ki se jc priče! 7. t. m. v Milanu, so tamkajšnji zvezdogledi po naključju odkrili novo zvezdo 2. reda. ki so ji da'! ime »Mussolini,'.
Tedenske vesti.
- Minister n. r. dr. Niho Žopanič v Beogradu. Predsednik ljubljanskega okrožnega odbora NRS min. n. r. dr. Niko Zupanič je konferiral v nedeljo s predsednikom narodne skupščine g. Ljubo .Jovanovičem, v pondeljek z ministrskim predsednikom g. N. Pašićem in v torek z min. n. r. dr. Lazo Markovičem.
— Kronanje našega kralja in kraljico sc ima vršiti še letos in najbrže ob priliki proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. V Žico jo že odpotovala posebna komisija, da pripravi vse potrebno za kronanje, ki se bo vršilo po starem srbskem ccremoonehi, kombiniranim h starim hrvatskim obredom, po katerem s« bili kronani lirvatskl kralji.
— Za našega konzula v Trsiu Je imenovan Dušan Stepanovič, tajnik našega poslaništva v Bernu.
— Nov radlkaiski lisi. V Spšitu prične izhajati te dn! radikalski list »Država«.
— Za upokojence. Po izjavi finančnega ministra bodo dobili državni upokojenci !00% povišek na .dragtojske doklade, kakor hitro konča svoje posle komisija za izmeno zakona o dra-ginjskih dokladah uradnikom hi upokojencem.
— Smrtna kosa. V ljubljanski garnizijski bolnici je nmrl vpokojeni polkovnik Miroslav Polak, bivši komandant mesta Ljubljane. — Na Otoku ob Vrbskem Jezeru je umrl koroški rodoljub častni kanonik Josip Peterman, ki je storil mnogo dobrega koroškemu ljudstvu v narodnem oziru.
— Razstava »Kluba mladih« v Mariboru se je otvorila 16. t. m. Razstavljenih je večje število del moderne slovenske umetnosti.
— Velikonočne pozdrave čitateljem in pristašem »Radikaiskcga Glasnika« je poslalo več siovenskih fantov, ki služijo v ?koplju, Ohridu, Bitoiju in Kragujevcu.
— Gasilski zlet v Šoštanju. Prometno niinl-slrsivo je dovolilo polovično vožnjo vsem udeležencem gasilskega zleta, ki se vrši 2.. 3. In ■L junija v Šoštanju.
-	Kvota za Ameriko izčrpana. Izseljeniška
kvota naše države za Zedinjene države ]e do julija t 1. izčrpana. Dokler ministrstvo za socijalno politiko ne naznani, da sprejema zopet prošnjo za polne liste, naj izseljenci nc pošHjajo novih
prošenj.
Popravek. V poročilu o ustanovnem zboru ljubljanskega okrožnega odbora NRS, priobčenem v zadnji številki »Radikušskega Glasnika« se mora pravilno glasiti: v Radovljici 1U krajevnih odborov s srezkim odborom.
Nova Izdaji kolkov. Uprava državnih I monopolov izda nove kolke večje v rodnosti, ki bodo tiskani s posebnimi pripravami, da sc ponarejanje čira najbolj otežkoči.
Poštne pošiljke za selski dostavni »kotiš. Stranke, ki stanujejo v suJskcm dostavnem okolišu. morejo hodili po svoje poštne pošiljke na pristojno pošto ob dneh, kadar stiski pismonoša pri njih ne dostavlja, ne da bi j:m bito treba za to plačevali predalnine.
Razmah paketnega premeta. Da toiujo s’o-venski trgovci in obrtniki z ek) živahne trgovske stike s Srbijo in Hrvaško, Črno goro in Dalmacijo, je splošno znana reč. Kakor čujemo iz dobro poučene sirani, jc paketni promet doocKcl v minulem mesecu tako množino, kakršnega ni bito od leta 1919., kljub temu, da je bližnjega paketnega prometa jako mak> in sicer zato, ker je paketna pristojbina za vse razdalje enotna. Da je za manjše razdalje predpisana nižja pristojbina, bi bil paketni promet vsekako še veliko močnejši kakor je.
— Sprejem v podoficirsko šok) v Beogradu. Meseca maja se sprejme več gojencev v 1. pe-šadijskv podoficirsko šoto kra ja Aleksandra I. v Beogradu hi v IV. pešadijsko iKxtotidrsko šolo v Zagrebu, 1 togo ji za sprejem so -sledeči: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Starost 17. do 21. let (rojstni list). 3. Najmanj ljudska šola (šol-so spričevalo). 4. Noomadcževauo vedenje (nravstveno spričevalo). 5. Dovolitev Maršev (potrjena po županstvu). 6. Samski stan (potrdilo župnega urada). Lastnoročne prošnje je treba v poslati potom vojnega okruga ljubljanskega do 30. aprila t. J. komandi šote v Beogradu ali Zagrebu. Prošnje in priloge morajo biti kidkovtrnc.
-	Za prehrano Dalmacije. Naša vlada je bila službeno obveščena, da ie bito v Varni uato-vorteuo 620 vagonov koruze, ki Jo pošilja Bolgarska naši državi na račun vojne odškodnine. Ta koruza je namenjena za pretirano pasivnih krajev v Dalmaciji.
• Poplave v Srbiji so povzročile aad 10 milijonov dinarjev Škode. ?e v nedelj« Je bilo do
» ? '0.000 oralov zetnlle i- 1	’ Največjo škod«
le povzročila poplava pri Zemunu, kjer je vsa okolica pod vodo. V' RaiSI je odplavilo 10 hiš. Valovi so odnesli vse pohištvo ter so si prebivalci komaj rešili golo življenje. PoŠkodovaulli In porušenih je več vasi.
— Splitčani v Južni Srbiji. Splitske kulturne organizacije . priredijo v maju izlet v Južno Srbijo in bodo ob tej priliki obiskali tudi grobove naših junakov na Kajmakčatanu.
— Proti alkoholu. Prihodnji mednarodni kongres proti alkoholu se vrši prihodnje leto v Beogradu na podlagi sklepa na zadnjem kongresu v Kodanju.
— Od mrtvih vstala, Te dni je umrla po kratki bolezni v Grobiuem pri Reki 65 letna Ro-inena Micullni. Položili so !o na mrtvaški oder. Ura pogreba se je bližala. Medtem ko so bili ljudje v cerkvi, je dospel neki sorodnik, pokojnice in šel v mrtvaško sobo, kjer pa ie na svoje začudenje našel pokojnico na nogah. Ves prestrašen je tekel v cerkev in povedal ljudem, kaj se je zgodilo. Vsi so šli gledat od mrtvih vstalo. Prišel je tudi zdravnik, ki je ugotovil, da je ženska umrla samo navidezno In da se je k sreči pravočasno prebudila, kajti pogreb bi se imel vršiti takoj po končani službi božji.
— Smrtna obsodba. V Splitu je bil obsojen Anton Butorović na smrt, ker Je zavratno umoril in oropa! Milka Uhotova z otoka Visa. Njegov sokrivec Ivičevič pa je bil obsojen na' 20 let težke ječe.
— Smrtna nesreča mladega delavca. V ljubljanski kemični tovarni je bil zaposlen 27 letni delavec Anton Habjan iz Srednje vasi pri Rudniku. Pri deiu se mu je udrla deska nad kotlom In je revež padel do pasu v razbeljeno maso. DobG Je strašne opekline, toda kljub temu se mu je posrečilo, da ]e zlezel Iz žareče mase. Revež je trpel dva dni grozovite muke, nakar ie moral umreti. V istem času pa je umrla na Selu tudi njegova mati. Pokopali so ju istočasno.
Nalezljive bolezni v naši državi. Ministrstvo za narodno zdravje ie nedavno objavilo uradno poročilo o gibanju nalezljivih bolezni v naši državi leta 1923. Po tej statistiki je lansko leto na nalezljivih boleznih obolelo 68.896 oseb; od teh jiit je umrlo 5.797, to je nekoliko nad 9 od. Največ žrtev je zahtevala malarija, na kateri je obolelo 17.926 oseb, umrlo pa 155. Za malarijo sit 'i Škrlatica, na kateri je olvolelo 16.051 oseb, umno pa 8526, griža 4129 (umrlo 627), španska bolezen 3886 (193), trebušni legar 3454 (507), diiterija 1943 (302), mumbs 1639 (7), koze 1042 (199), pegavec 352 (49) in para-tifus 216(12). V Sloveniji jo lansko leto najbolj razsajala griža; obolelo je na tej bolezni 1438 oseb, umrlo pa 200; na kozah Je obolelo 18, umrle 3 osebe; na trebušnem tifusu 321 (45), na Škrlatici 1299 (231), na difteriji 299 (37), na španski 930 (54), mumbs 217, na para-tifuzu 22, na malariji je obolelo v Sloveniji 23 oseb: smrtnega slučaja ni bilo.
Gospodarstvo.
Hugo Stiiiucs.
Dne 10. t. m. je umrl nemški gospodarski vladar Hugo Stinnes. Rodi! se je 12. februarja 1870 v Milhlheitnu ob Renu. Študiral je realno gimnazijo, nakar je stopil v trgovski pouk k neki tvrdki. Nato je bil delavec v rudniku, nakar ie obiskoval rudarsko akademijo v Berlinu, odkoder se je vrnil k svojemu očetu, ki je vodil tvrdko Matija Stinnes. Kmalu se je osamosvojil, razširil firmo in se pričel polaščati nemškega gospodarstva. Prvo podjetje je bilo koncern Hugo Stinnes, drugo pa Siemens Rhein Elbe Schuckert Union, ki le bil pravi elekromontanski trust. Stinnes je združil vsa podjetja, potrebna za celoten produkcijski Proces. Skušal je dobiti v svoje roke tudi velike Daroplovne družbe, kar se mu je deloma posrečilo. Vsled svoje gospodarske moči je odločilno Vplival na potek nemške politike. Zato je pokupil bidi skoraj vse časopise, ki so morali delat! po •begovih načrtih. Njegovo bogastvo je cenjeno na okoli 150 milijard dinarjev. Stinnes ie bil izrazit zastopnik velettapitalizma ter je kot tak siino škodoval nemški politiki.
g Izvoz železa Iz Češkoslovaško v našo državo. V januarju mesecu letos je kupila naša država v Češkoslovaški 910 ton železa, v februarju h« 2550 ton.
M g Prisilna fuzija bank na Madžarskem. Na
Madžarske*« se pripravlja zakon, ki ima namen majšati fuzijo srednjih in maniših bank. V kolikor se tl zavodi ne hoteli posluževat tega olajšanja fuzij u K0*°veira časa. hi sc jih imelo prisiliti na
D g Poljska navezana ua italijanski tobak. rPijska j« dobila od Italije posojilo. Na podlagi ® Pogodbe mora dobaviti Poljska od Italije dva i, !c,,a kilogramov tobaka od itallianskcga to-»acneit« monopola
g Italljansko-jugoslovenska trgovska zbornica
v Trstu. V torek 15. t. m. se je vršil ustanovni občni z.bor italijansko-jugoslo venske trgovske zbornice v Trstu. Generalni upravni svet bo sestoja! iz 25 članov. Ko se priglasi zadostno Število članov, se izvoli upravni svet.
g Trgovina z jajc! je v Sloveniji normalna. Komad se plačuje po 1.10 Din. Izvoz je razmeroma slab. Iz Slovenije se je zadnje dni izvozilo dnevno 2—3 vagone, in sicer večinoma v Nemčijo.
g Industrijsko delavstvo v Bosni. Po statistiki delavske zbornice ie bilo 1. junija 1922 v Bosni in Hercegovini v industrijskih podjetjih zaposlenih 64.713 delavcev, in sicer 57.813 moških in 6900 ženskih. V' posameznih strokah: lesna industrija 20.458, rudarstvo 7068, železnice 12.002, v ostalih podjetjih 25.185 delavcev.
g Nova poljska valuta. Osnovna edinica nove poljske valute bo poljski zlat, ki bazira na protivrednosti okoli 1.800.000 poljskih mark. Z 20. aprilom postane poljski zlat edino plačilno sredstvo! Zamenjava za novo valuto bo trajala skoraj eno leto.
g Svetovna produkcija premoga. Ameriški geološki urad ceni svetovno produkcijo premoga v 1. 1923 na 1335 milijonov ton, dočim se je 1. 1922 nakopalo 1223 milijonov ton, 1. 1913 pa 1342 milijonov ton.
g Češkoslovaške banko so povišale obresto-vanje vlog za 1 in 1 in pol odstotka.
g Poljedelske razstavo. IMIjcdolsko ministrstvo bo v jeseni priredilo v vseh večjih mestih
Josip Vandot:
Vaško
Hiša je stala deset minut oddaljena od vasi. Pod goro je stala, kraj samotnega smrekovega gozda. Bila je napol zidana, napol lesena. Nad zidom, cesti nasproti, je stal lesen mostovž, 'in na mostovžu je stalo petdeset rumenih lončkov, a v lončkih so rastle pisane rože. Rožmarin se je zibal v rahlem vetru; rdeči nageljni so se razpletali globoko doli po leseni, čudno izrezljani ograji, in njihov sladki vonj se je razprezal daleč tja do same samotne zagorske ceste.
In mlad fant je vozil mimo po cesti. Krepko je potegnil a vajeti in konji so obstali kakor prikovani. Fant pa sc zazre v samotno hišo; v nageljne se zazre, in oči se mu zasmejejo. Z bičem poči, da odjekne doli iz zelenega, visokega gozda.
»Oj, Marijana! Oj, Marjanica!« zakliče glasno. »Ali slišiš? Tu stojim in gledam in čakam...«
Na mostovžu šine med rožami za trenutek dekle. Pisan robec se zasveti nad živimi cvetovi in izgine kakor nagel sen. In fantu se smejejo spet samo rože, tihe rože, ki ne poznajo mlade ljubezni in hrepenenja. In fantu je težko in žalostno v srcu. Z roko šine preko čela in skloni za trenutek glavo.
»čemu me sovražiš, Marijana?« vzdihne v svojem žalostnem srcu. »Saj ni potreba... Rad te imam; odkar sem na svetu, te imam rad. A ti, Marijana, me gledaš kakor kopriva izza meje... In čemu vse to, ko pa te imam rad in hočem, da mi postaneš žena? Ali no veš tega, Marijana? Stokrat sem ti že povedal, pa nočeš vedeti... In jaz sem fant, da ga ni po vsej vasi goršega in boljšega. Pa čemu vse to?«
In fant šine še enkrat z roko preko znojnega čela. Še enkrat se ozre na smejoče nageljne, ki se hihitajo tam na mostovžu v rahlem vetru. In tedaj pljune nevšečno in poči trikrat z bičem. Konji potegnejo šiloma, in voz zadrdra po gladki cesti; drdra, drdra.,, in naposled je spet vse tiho, tako da se razločno sliši taščica, ki čvrlja nekje visoko tam v gozdu ...
Noč šelesti tam nad samotnim gozdom in nad tiho hišo. Tuintam prhutne mimo zapuščen niračnik in se zasveti med travo otožna kresnica. In zvezde so vžigajo po prostranem nebu, in mesec se dvigne izza škr-
poljedelske ftizstave, katerih namen je, poučili poljedelce, kako ie treba intenzivno obdelovati zemljo.
g Podojilo za zgradbo železnic. Po vesteh
beograjskih listov se pogaja naša vada z nek« italijansko bančno skupino za posojilo v znesku 30 milijonov !!r, ki naj bi se porabilo z.a zgradi« novih železnic v Srbiji.
g Izkaz Narodne banke z dne 8. t. m.: V obtoku Je bilo bankovcev za 5 milijard 651.1 milijonov, kar pomeni napram 31. marcu porast za 70.3 milijone dinarjev, istočasno se je povečala metalna podlaga za 3.1 milijone dinarjev na 442.6 milijonov dinarjev.
g Proga UžIce-VarUHte bo gotova koncem avgusta, ako ne nastopijo nenadne zapreke. S t* progo bo zvezana srbska železniška mreža s bosansko.
g Tovarno aluminija v Mostaru namerava zgraditi neka angleška bančna skupina.
g Kovan denar v Češkoslovaški. V prometu je za 70 milijonov komadov kovanih kron, 40 milijonov komadov po 50 vinarjev, 50 milijonov komadov po 20, 30 milijonov komadov po 10 in M milijonov komadov po 2 vinarja.'
g Ruski petrolej za Stinnesov koncern. Zastopnik ruskega petrolejskega sindikata je sklenil z ravnateljem ruskega oddelka Stinnesovega koncerna pogodbo, po kateri bo nabavil ruski sindikat Stlnnesovt tvrdki v treh letih 120.000 ton petroleja hi naftinih proizvodov.
srce.
bastega Snežnika. Dolinica se sveti in st* sveti večni sneg tam na ogromnih, skalnih gorah. In fantovsko petje se ziblje nad vasjo; ziblje se nad spečo dolinico in zamira nekjo tam gori med mrtvimi skalami — tiho, otož-' no, kakor se ie rodilo v mladem fantovskem1 srcu.
Hiša pod goro spi, in niti rože na temnem 'mostovžu se no zganejo. In tedaj s* priplazi s ceste fant, ki se je bil vozil podnevi mimo hiše. Za tri trenutke postoji tam pod. mostovžem in se ozre na samotno linico na4( mostovžem. »Marijanica!« zakliče polglasni* In posluša v gluho noč.
Tedaj pa se fant vzpne; z rokami zagrabi za široke podboje dolgega mostovža in s« dvigne naglo in lahko kvišku ter obsedi n* močni ograji. Dva lončka, polna dehtečega, rožmarina, se zganeta in padeta s skoro ue~(' slišnim ropotom doli na mehko travo. A fant se je že zasukal in je skočil ti a mostovž. Po- , tihoma se ie splazil do samotne linice in i»-obstal tam.
Trikrat potrka ob močno steklo, da zazveni srebrno in prijetno. »Odpri, Marijani-ca!« izpregovori zamolklo in pretrgano. »Jai sem — Matijec sem in ne morem spati doma
zaradi tebe____Bodi pametna in odpri mi!
Samo besedico mi reci, pa pojdem ...«
Okence molči, in tudi v sobici za teinn« linico se ne gane živa stvar. In Matijcc posluša dolgo, dolgo, in srce v širokih prsili m* bije nemirno iti žalostno. Na čelo mu je 1*8 stopil znoj, v treh vročih sragah mu je zakrknil preko mrzlega lica.
»Odpri, Marjanica! Za božjo voljo odprl, da ti povem vse, kar me kljuje v srcu. Zakaj si taka in nočeš moje ljubezni? Saj nisem beraški hlapec. Hišo imam in grunt. 1». tudi fant sefi), da je težko kdo goršt od mene... Daj, Marijanica! Samo, da te vidim za trenutek...«
In okence molči in linica strini v fanta črno in neprijazno. Matijec prestopi deset-' krat po mostovžu. Kri v napetih žilah maj prične kipeti. Prsti se mu krčijo v širokd pest, in zobje mu prično škripati v čudnem,' onemoglem srdu.
S pestjo butne ob debelo steklo, da za-, jekne hripavo in zateglo v božji mir. »Ztodel'
»J, a ne dekle!« zasope naglas, ^iieni, da ra zlodej... Zato pa hočeš mojo dušo Pa jo tudi dobiš... Zažgem vašo bajto. Svoj grunt in svojo hišo zapijem. Pa se obesim... Da boš imela mir, ker si zlodej in Hočeš mojo dušo... O, le počakaj! Matijec sem in Matijec tudi napravi vse, kar obljubi. Le počakaj, ti zlodej v deviški halji...«
'ledaj pa se razlegne v izbici za temno linico prešeren, objesten smeh. »O, k zapij vse in se obesi, če se ti ljubi!« se smeje v izbici dekle Marijanica. »Saj me ne dobiš nikoli, ker te ne maram. Zato mi je pač vseeno, če živiš, ali pa če si mrtev... Le obesi se. ti nori Matijec!«
In Matijec strmi in se gladi z roko po znojnem, bolečem čelu. Prešel mu je srd, in v srcu je ostala samo še bolest, pekoča bolest in strašne misli. Besedice ni Spregovoril več. Zavihtel se je preko ograje in se je spustil z nvostovža.^In nageljni sc st vsuli za njim, in lončki z dehtečimi resodami so ležali razbiti na zeleni trati, kamor je gledal svetli mesec z neba in se je čudil in molčal..
Pa je pričel Matijec popivati in veseljačiti. In popival in veseljačil je dan na dan, noč na noč, dokler ni zabil vsega, kar je bilo njegovega. In čez leto dni, ko je cvetela zagorskemu svetu najlepša mesečna noč, se je obesil na samotnem jesenu 'sredi polja. V jutru so ga našli in so ga zakopali tam za zidom pa mu niso privoščili niti zvonenja niti molitve. Se gomile ni bilo na njegovem grobu. da bi mogla vzrasti tam samotna, bleda rožica ...
In tisti dan je razbila Marijana vse rumene lončke tam na svojem mostovžu. Vse rože je populila in jih je poteptala z nogami. Zaprla se je v izbico in linico je zavesila s čniini robcem. In bilo je ni tri dni in tri noči pod milo nebo.
Četrto noč je stopila iz izbice. Zavila sc ic v dolgo, temno ruto in sc je zagledala v božje zvezde in v tihi mesec. p-,i ni niti jek-nila. Sla je na samotno cesto in je stopala naglo po nji. Tam ob vasi je krenila vstran: do pokopališča je šla in je pokleknila na grob ob samotnem zidu. Stresla se je in je pritisnila vroči obraz na mrzlo, raskavo prst.
»Matijec, zakaj si mi storil to?* je zaječala, in debele sdze so se ji razlile preko lica. »Zakaj si mi storii to? Zakaj si verjel mojim besedam in nisi verjel mojemu srcu V Pada sem te imela. Matijec. a ti nisi hotel spoznati tega... Pa si napravil to žalost in strahoto... O, zakaj, ti Mafijec?*
Grob molči in širna zagorska »oč molči. Samo solze teko in težka nosa sc blesti v živili mesečnih žarkih. Tuintam sc zgane po pokopališču dolga, mračna senca in hnškue mrtvo mimo visokega križa... A Marijana vije svoje roke, in v glavi ji jc tako čudim in tesno, da ne more rnisiiti niti ene razločne misli. Mraa jo stresa, in po kosteh in možganih ji vre in jo peče, kakor da bi gorela v živem ognju...
Mesec jc zahajal za razdrte so cinike in petelini so zapeli prvo jutranjo uro, ko je spela proti samotnemu domu. Zavirala .*e je v ruto in je strmela neprestano v Ila. Stopila je v hišo, a- sc jc kmalu vrnila. -Za trenutek se je ozrla po ozki, mračni dolinici in je zamahnila z roko. Potem se jc okrenila in je zbežala naglo v črni gozd ...
Jntranja zarja se je razlivala .po zagorskem svetu. Z zarjo pa se jc mešal krvavo-rdeč ogenj, ki je bruhal iz samotne hiše za vasjo. Zažgala jc bila Marijana svoj dom lišio jutro in jc izginila tulov ekaju
Sam Bog ve, kje počiva v neznanem 'rnbtt...
Ne obsojaj svojih roditeljev.
(Ruska pripovedka.)
Živci je starec s starko; Bog jima je dodelil veliko starost in sina-edinca, ki sta ga iskreno ljubila.
Ivan je bil v resnici dober sin, spoštoval je starše, kakor je Bog zapovedal v četrti svoji zapovedi, toda večkrat se je židostil in jezil nad otročjo pametjo sive matere in plešastega očeta.
Nekoč je prišel Ivan iz gozda in zapazil v veži raztresena drva; čudno se mu jc zdelo, kar zasliši iz hiše silno ihtenje.
»Za pet ran božjih, kaj se je zgodilo?« vzklikne in plane v hišo.
V	izbi je videl mater v očetovem objemu, oba sta silno ihtela. Mati je zagledala sina in prihitela k njemu; vsa v solzah mn jc pripovedovala:
»Vanja, oj ubogi Vanja, kaka nesreča, oj nesreča.«
»Povej mi vendar, kaj je tako hudega,« jo milo vpraša sin.
»Vse ti povem, Vanja, ali ubogo dete, kako se mi smili.« je tarnala naprej stara žena; »poslušaj, joj mene,« in zopet je zaplakala.
Končno je vendar začela praviti, kako jc šel stari mož po drva, da bi zakuril v peči. Prinesel je naročaj drv in glej, na pragu mu je padlo poleno na tla.
Tedaj si je zamislila stara glava: kaj bi bilo. ako bi bil njegov sin Vanja oženjen, imel prav majhnega sinčka Ivančka, dete bi prihitelo staremu dedu naproti, v takem hipu kakor sedaj pa bi mu padlo polence na glavico in ubilo malega vnuka, .loj njemu!
Od velike žalosti so starcu padla na tla vsa drva. sam pa se je zgrudil. Pribežala je i k njemu starka, zvedela o nesreči, vzdignila . moža in ga odpeljala v sobo, kjer je potem i še sama neutolažljivo zajokala.
V	joku je našel sin svoje roditelje. Raz-i srdil se je nad njima, da tako jadikujeta nad j samo domišljijo, in menil je, da ne more več ! opazovati neumnosti materine in očetove.
, Sklenil je, da zapusti rojstno hišo.
Odhajajoč od doma se je zaklel, da sc ne vrne, £e ne najde/pod solncem bolj nespametnih ljudi, nego sta mu mati in oče.
In odšel je v bdi svet. Prebrodil je široko reko, prehodil peščeno ravan. Ko je | zašlo solnce za goro. je zagledal v večernem i mraku kočico ob potoku. Ker je bil utrujen, i se je napotil tja in poprosil prenočišča. V j koči sta stanovala starec in njegova žena.
Gostoljubno sta ga sprejela, dala mu kruha in mleka. Pokazala sta mu potem ležišče, kjer je Vanja kmalu zaspal, čeprav mu je misel na žalostna roditelja glodala srce.
Ko se it: zjutraj prebudil, je bila sobica I prazna; pred hišo pa je naš popotnik vklel ! skozi okence prav čuden prizor.
Starec je v sami srajci neprestano lazil po lestvi na nizko streho, od tam pa skakal v hlače, ki jih je ženica držala razpete pod kapom.
' Vanja je vstal, se oblekel in šel pred Hišo. Vprašal je gospodinjo, kaj delata z možem.
»Stari oblači hlače, pa se mu danes nikakor noče posrečiti. Včasi samo enkrat skoči, pa je že oblečen, danes pa če z levo nc skoči mimo. gotovo ne zadene hlačnice z desno nogo. Moj Bog. moj Bog! Cdo uro sc : že mučiva, pa kakor da je narejeno, ne more i v bregeše in ne more «
t>e enkrat jc starec skočil, toda zopet le bila le ena noga v hlačnici Vanja se je na-smchiul in mu pokazal, kako naj oblači hlače, ftlo je brez težave; brez konca sta se mu zahvaljevala priletna človeka.
Ivan je odhajal m mislil na svoja roditelja in ua dogodek s hlačami Ali naj se vrne? Ne, to jc bil Le Čuden slučaj, ki ga še ne opravičuje k vrnitvi
Potoval jc dalje; prepotoval je temen gozd in visoko goro m utrujene noge so ga pripeljale h koči na pobočju. Bilo »e na večer pred praznikom.
Zopet je poprosil za prenočišče in starikava žena in mož sta vzela popotnika pod streho spoštljivo kot božjega poslanca.
Ko je napočil dan, je Vanjo prebudilo močno stokanje možu. Odprl je oči in kaj je videl?
V sredi sobe jc stal mož oblečen v novo platneno srajco, toda glave mu ni bilo videti, zgolj roke v novih rokavih je držal naprej, kakor da hoče blagoslavljati. Fred njim je stala žena in ga udrihala s polenom po temenu. Za vsakim udarcem je mož zastokal.
Začuden je vprašal Vanja ženo, zakaj bije moža.
»Novo srajco oblači,« mu je odgovorila. »Novi srajci moram napraviti luknjo, prebiti jo moram s polenom, da pride glava ven. Pri nas je vedno velika težava, kadar ima kdo novo srajco.«
Zopet je začela z udrihanjem; tedaj je Vanja skočil k njej in ji pridržal roko. Potem je vzel nož, prerezal srajco nad moževo glavo. ki se je brez bolečin pokazala skozi odprtino. Obraz se mn jc zadovoljno režal, da je tako lahko oblekel novo srajco.
To je bilo zahvaljevanja, koliko sreč sta želela Vanji stara hvaležna človeka!
Spoznal jc Vanja, da je krivo sodi! svoje sive starše in se je vrnil. Hvalil je Boga, da mu je dal tako modrega očeta in mater.
(Po ustnem izročilu.) Dr. F. M.
ffaileg&I
(Ruska bajka.)
Živela jc sova. Poklicala jc iz gnezdeca mladiče, lake zavaljcnčke kosmatih nožič, in se ue more naradovati nad njimi.
»Oj, vi moja očesca, moji čopki, moji kosmatinčki!«
)n leti iz gnezda, da bi jim našla kaj za lačne želodčke, kajti vsi ucizpcijanci odpirajo kljunčke, jesti hočejo.
Leti in sreča oiTu.
»Kam letiš, orel?« vpraša sova.
»Kam drugam! Na rop; mogoče, da kaj najdem, kake pličkc ali kaj podobnega, najem se.«
Prestrašila se je sova in začela prositi:
»Oreh širokokrill prosim te, ne »emiri mojih otrok, ne pojej mi jih!«
In tako je. neprenehoma prosila.
Orel se jc usmilil in rekel:
»Torej dobro. Ne vzamem tvojih otrok. Samo povej mi, kakšni so, da jih bom spoznal. Niti dotaknem se jih ne.«
»Kako jih spoznaš? Ti najlepši ptički — to so moji otročički.«
»Torej dobro,« je rekel. Odfrfohi 'in pozoblje najgrše ptiče, ki so bili v gozdu.
Ko se sova vrne, vidi, da je orel pojedel njene mladiče.	Dr. P, M.
Vsak član Narodne radikalne stranke čita in naroči „RadikalskiGlasnik“!
KALMKALSKt GLASNIK.*
Suau 1.1
« l -
Zadnji dnevi Nikolaja II.
O iritcediji zadnjega ruskega carja Niko-uta II. ih njegove druittie odstoia že cela književnost. O groznem umoru, ki so ga za&rc&ii raslii revotucijonarji nad zadniim samodržcem svoje domovine, se je zares imiogo ved napisalo nego o vseli ustalili tlogodkilt, ki >ili je povzročila velika ruska revolucija. Toda vsa la ogromna književ-oost je bita le nepregledna zmes nnjra&-nčncjšili ugibank pripovedovanj in pretiravanj vsake vrste, ki so jih zbrati časnikarji dekana med ruskimi begunci v tno-zemstvu. predvsem med nekdanjimi častniki in vojaki Kcdčakove armade, dalje med češkoslovaškimi legijouarji. Mnogo v •<ii /.mest ie bilo že čisto legendarnega rtvičaja, kajti kakor o vsakem carju, ki je tragično zaključil svoje vladanje, ki ko so nastale tudi » zadnjem »batjuški« med ruskim narodom najrazličnejše legende, ki so s-e predajale in »rite od enega konca te nepregied-Me države do drugega.
S čisto zgodovinskega stališča se je torej edeto z vso gotovostjo le eno. da je bil oamreč car Nikolaj 11. z vso svojo družino umorjen od ruskih revulncijonarjev. Kako in predvsem zakaj, je bil izvršen ta grozni zgodovinski zločin, se na podlagi dosedanjega »HKtterijala« ni moglo ugotovili. Pred kratkim oa je izšla v Parizu knjiga z novim in — kar č najvažnejše — tudi zanesljivim gradivom, na iKicllagi katerega je že mogoče presojati tragični konec bolj z zgodovinskega stališča, t. j. kot dogodek, ki ima svoje določeno mesto v sistemu dogodkov, ki tvorijo rusko revolucijo in posega tudi v svetovno vojno. Ta knjiga je »Rnauete judiciaire sur fassassinat »L- la famille impčrialc russo«. Pariš, Payot, čiileur, (Sodna preiskava o umom ruske carske družine, Pariz, izdal Payot.) Knjigo je sestavil Nikolaj Sokolov, bivši preiskovalni sodnik prt sodišču v Omsku (Sibirija). Ko so češkoslovaške čete zavzele 25. julija 1918. 'ekatermenborg, se je takoj začeta sodna pre-sleava. V februarju 1919. je dal admiral Kolek ves materijal, ki bil do tedaj zbran, na azpolago preiskovalnemu sodniku Kokokmi in ta jc vodil rodno preiskavo v Sibiriji in evropejski Rusiji. V svoji knjigi, ki smo jo zgoraj omenili, jc zbral vse gradivo, do katerega je mogel priti: priznao ja obtožencev, izpovedi prič, razne dokaze in indicije itd.
Na podlagi tega materijala si je mogoče j ustvariti; kakor rečeno, še precej jasno sli- | ko o tragičnem koncu zadnjega ruskega car- , ja. Kakor znano, sta bila car in carica najprej aretirana in interveniraju v Carskem selu. Ta ukrep je odredila začasna vlada 20. marca 1917. Utemeljevala ga je z dvema razlogoma: »rvič je bilo treba zavarovati carjevo in ca-či»a osebo proti morebitnim izgredom s Mrajtf revofaicijonarjev, na drugi sti-ani pa jc b3a imenovana posebna visoka komisija, ki je imela izvesti preiskavo o carjevi zunanji in notranji politiki, ker so se trdnovraino ponavljale govorice, da je nameraval skleniti z Nemčijo separaten mir. Istotako se je imela ivršiti preiskava tudi proti carici, katero je ikidski glas kot Nemko najbolj dolžil. Izpoved Korenskega in kneza Lvova se v tein pogledu popolnoma vjerna. Internacijo je odredil Kcrenskii sam, ki je ba tedaj pravosodni mi-1 !>sier. Ni dvoma, da je bil ta ukrep potreben zaščito carja proti skrajnežem, kajti tudi ►rr«! častniki, ki jim je brhr poverjena straža carske, družine, je vladal zelo slab duh. Ne-eg« dno je car hotel dati roko nekemu čast-mk«. T* poslednji pa jo ni hotel sprejeti. »Za-
pftgtapute tako« dragi prijatelj?« ga je
vprašal car. »Jaz sem iz ljudstva*, je odgovoril častnik. »Ko je ljudstvo vam molilo roko, jo niste hoteli vi nikdar st»reieti. Danes vam pa jaz ne tiara svoje.*
Ali se je ta častnik plemenito obnašal ati ne, ko je postopal na tak način s carskim ujetnikom, je drugo vprašanje, ki ga nočemo razglabljati. Podčrtajmo ie dejstvo, da se v postopanju tega častnika nekako zrcali zadržanje vsega niškega naroda v prvih hipih revolucije napram svojemu bivšemu carju.
Dne id. avgusta 1917. je bila carska daru-žina premeščena iz Carskega sela v Tobolsk v Sibirijo. Kerenskij je utemeljeval tudi ta ukrep z obziri na varnost carjeve osebe in njegove družine. Neki Maslovskij je bil namreč dobil od petrograjskega sovjeta nalog, naj ugrabi carja, da ga zaprejo v trdnjavo Peti opavlovsk. Začasna vlada je mislila, da bo carska družina v Tobolsku na mirnem in varnem. Car in carica sta izrazila željo, da bi ju poslali raje na Krim, toda kljub temu je bila carska družina odpravljena v Tobolsk. G. Nikolaj Sokolov meni, da sc je to zgodilo zato, ker »je bilo treba poslati carja v isto mrzlo in daljno Sibirijo, kamor je on prej pošiljal druge*.
V Tobolsku je živela carska družina v za-feku v ugodnih razmerah. Poveljnik hiše, kjer je žive! car, je bil polkovnik KobyHu-ski.i, ki ga je določil sam Kerenskij. fftrjši časi pa so nastopili za carsko družino, ko so prišli na površje boljševiki. Dne 22. aprila 1918. je prišel v Tobolsk Vasilij Jakovljev z nalogom osrednjega izvrševalnega odbora, da odvede carja iz Tobolsfca. Car ni hotel zapustiti Tu-bolska m tedaj mu je Jakovljev rekel: »Jaz moram izvršiti naredbo. Ako sc boste upirali, moram ali uporabiti silo, ali pa podati ostavko. Bodite brez skrbi, s svojo glavo odgovarjam za vaše življenje«. Kam so hoteli peljati carja? V Moskvo? »Torej tne hočejo prisiliti — je vzkliknil car — da podpišem brest-litovski mir. Rajši si dam odseči roko!« Ko-byliii.skij je mislil, da so hoteli spraviti carja v Moskvo, potem v Petrograd, na Finsko in o inozemstvo. Ker je bil cariveč močno bolan, je nameraval odpotovati car sam. Carica pa ga ni hotela zapustiti, temveč je rekla: »Carja peljejo v Moskvo. Hočejo, da bi podpisal mir. Toda jaz pojdem z njim. Nikdar ne bom tega dovitila... Moram pustiti svojega otroka in deliti življenje ali smrt s svojim možem.«
Jakovljev jc odpotoval z jetnikoma 27. aprila 1918. V vlak so stopili na postaji Tju-men. Ko pa so bili blizu Jekatermenburga, je Jakovljev izvedel, da so tamkajšnji revo-cijonarjl sklenili, da njegovega vlaka ne pustijo dalje. Z vso naglico se je vrnil nazaj v Tjumen in je odpotoval s carjem v smeri proti Omsku Toda na postaji Kuiumzino so obkolile vlak rdeče straže, a Jakovljev je bil obveščen, da so ga revoluciionajrji v Jeka-terineuburgu postavili izven zakonu, ker da hoče pomagati carju, da pobegne v inozemstvo. Vsled tega je Jakovljev brzojavil v Moskvo po nova navodila. Dobil je odgovor, naj pelje carja v Jekaterinenburg. Ko so prišli v to mesto, so obkolile carja rdeče straže ter ga odvedle v hišo Ipatijeva. Jakovljev pa je odpotoval v Moskvo. Kmalu potem je brzojavil iz Moskve, da je podal ostavko in da odklanja vsako odgovornost za posledice.
Preiskovalm sodnik Sokolov ni mogel ugotoviti identiteto gospoda Jakovljeva. Pravi pa, da ni kazal biti boljševik, njegov cilj da je bil odvesti carja brez ozira na druge člane njegove družine. Car in carica sta mislila, da je bil Jakovljev v službi Nemčije. Nem-
ci la as lunck dati carju možnost, da sc zopet vrne k oblasti s tem, da najprej izda zaveznike h* sklene zvezo s sovražnikom.
CarSsvi otroci so bHi prepeljani v Jeka-terinenburg v meseca maju. Nn mesec pozneje, L j. v noči od 16. na 17. julija 1918, so bili vsi člani carske družine umorjeni. Njihova trupla so bila razsekana na kose in sežgana na grmadi s pomočjo benzina. Kar ni zgorelo, je bito pometano v neki rudnik. Ta strašni pokoli je organiziral Jurovskij s petimi Letonci in dvema čekistoma. Namestnik Ju-rovskega. podporočnik Medvjedjev, ki je sodeloval pri pokolju in ki je bit pozneje vjet od Kolčakovih čet, le podal v svoji izpovedi natančen popis tega groznega dejanja. Med dragim je povedal, da so dobili člani carske družine nešteto ran, da so bili vsi krvavi v obraza in da se niso zavedali vse nevarnosti, dokler niso začeli streljati proti njim. G. Sokolov pa trdi da Jurovskij ni postopal na svojo roko, temveč da sta odgovorna za ta pokoli čekist Gotoščekhi, ki je igral važno vlogo v Urala in pa Sverdtov, ki je bil tedaj predsednik osrednjega izvršilnega odbora v Moskvi.
Zakaj je bilo torej sklenjeno, da se ima car umoriti? ti. Sokolov trdi, da je bila ža-‘ foigra v Jekaterinenbnrgu posledica boljŠe-viško-nemškega sporazuma. Nemci so hoteli najprej odvesti carja iz Rusije, ker je bila njegova prisotnost v Sibiriji ovira za njihovo nadvlado v Rusiji. V julrj'ii 1. 1918 pa so imele vojaške operacije v Sibiriji veliko važnost, a na drugi strani se interesi boljŠevikov niso več ujemali z interesi Nemcev. Vsled tega so boljševiki zadržali carja v Jekaterinen-j burgu. Ravno tedaj pa je korakala sibirska (Kolčakova) armada proti Jekarinenburgu.
Nemci - pravi g. Sokolov — so stali pred sledečo izbero: ali rešiti carja in pretrgati odnoŠaje z boljševiki, ali pa se ne brigati za carjevo usodo in ohraniti dobre odnašale s sovjeti. Dobro so vedeli, da bi nobena izmed Nemcev prijaznih ruskih strank ne hotela, stopib na mesto boljŠevikov, kajti nobena narodna strank bi no sprejela brestli-tovskega miru. Nemci so se odločili in kupili zvezo z boljševiki za ceno carjeve krvi. To je — zaključuje — mole globoko prepričanje, ki sem si ga ustvaril na podlagi gradiva, ki sem ga zbral s svojo preiskavo.
V podkrepitev tega svojega prepričanja navaja g. Sokolov tudi sledečo izpoved kneza Dolgorukova, ki kaže, da je imel svojo vlogo pri tej žaloigri tudi grof Alvensleben, nemški diplomat, ki je bil tedaj važna osebnost v Ukrajini. Dobro se spon itn jam — je izjavil knez Dolgorukov — da me jc 5. ali b. j ulila 1918 opozoril po telefonu (v Kijevu), da m« jc Alvensleben sporočil, da ga pride obiskat in mu povedati neko važno novost. Sel sem takoj k Bezaku. Alvensleben nama je rekel, da hoče cesar Viljem na vsak način rešiti carja Nikolaja II. in da je napravil v ta namen primerne korake. Opozoril nas je, da se bo med 16. in 20. julija slišalo, da je bil car umorjen Dodal je, da bo ta vest ravno tako neresnična, kakor je bila neresnična slična vest v juniju, da pa jo je potrebno razširiti v interesu carja samega. Prosil naju je, naj tega nikomur ne poveva, ko pa pride pravi hip, naj se obnašava, kakor bi bila prepričana. da je bil car umorjen. Dne IS. in 19. julija so kijevski Usti objavib vest, da je bil car v Jekaterrnenburgu umorjen in da je bila ostala družina odpeljana na varno mesto. Bil j sem presenečen, moram priznati, ko sem vl-: del, kako je bil grof Alvensdebn že vnaprej i dobro obveščen.
Volna bodočnosti.
Dognana stvai jc, da st je od nekdaj vršil Jboj med plemeni, narod' in državami za zemeljsko posest. Resnica je, d& je vojna tako istara, kakor je stara človeška družba. Od 'pamtiveka je bila vojna obrambno ali na-’padalno sredstvo, ki e imelo odločati o pripadnosti kakega ozemlja
V naših modernejših časih sp. more vneti ,vojna tudi iz takozvanih gospodarskih vzrokov. Dve vojujoči se stranki zasledujeta gospodarske smotre pri čemer stopajo terito-lijalna vprašanja na drugo mesto. V bistvu pa je stvar ista, zakaj gre za to, da zmagovalec odvzame premagancu denar (premično blago) ali zemljo ali oboje in si ga torej zasužnji.
Poskusi raznih človekoljubov in pacifi-jtov preprečiti oborožene spopade vsaj med takozvanirni civiliziranimi narodi, so sc po-popolnoma ponesrečil. Tudi dobri Wilson je nameraval z ustanovitvijo »Društva narodov« ustvariti splošen lek proti vojni, pa s kakšnim uspehom, smo imeli že priliko opazo-nali.
Ko je končala svetovna vojna, so se socijalisti polastili v raznih deželah Evrope oblasti z revolucijo, katere geslo jc bilo: Dol z militarizmom! In med temi najglasnejšimi antimilitaristi so bili tudi ruski boljševik. Ko so se pa enkrat polastili oblasti, so občutili, da je prva in najnujnejša potreba ustvariti rdečo armado, katere namen je branili in širiti revolucijo. Nihče ne bo zaradi tega očital boljševikom nedolžnost, pač pa je to dokaz, da jc za praktično uvajanje katerihkoli družabnih idealov potrebna sila in ta sila je orožje, je armada z vsem svojim vojaškim aparatom.
Vojna jc torej stara, kolikor je stara človeška družba. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je duševnost človeštva le malo izpre-menila. Izpremenila se je oblika in obseg .To {poslednje velja zlasti za vojevanje. Z napred-''"'tre se je razvila nova tehnika orož-; zvoja prometnih sredstev se jc . . uojna črta velikanskih front, ki zaposlijo milijone in milijone vojaštva. Vsled naglega razvoja prometnih sredstev pa sc razdalja med posameznimi deželami zmanjšala, kar je imelo za posledice, da so narodi in države navezane druga na drugo. Zaradi tega mora nastajati splošna grupacija v dve velikanski skupini, kar smo imeli priliko videti o priliki svetovne vojne, ko se jc skoraj ves svet razdelil v dve vojuoči se stranki.
Svetovna vojna je namah pometla z nekdanjo vojno strategijo. Dokazala je na primer, da so trdnjave odveč. Slučaja Prze-mysla in Antwerpena sta zelo poučna v tem oziru. Svetovna vojna je tudi dokazala, da odloča osebna hrabrost veliko manj, kakor pa industrijalna pomoč. Tudi nadarjenost vojskovodij ne pomaga nič, če ni premoči v in-idiistriji.
Nemci so podlegli kljub Hindenburgu in vsej ostali množici nemških vojaških veleumov, čim je stopila na stran zaveznikov 'Amerika s svojo industrijalno premočjo. Začetek konca pa se je pričel za Nemce z iz-pajdbo tankov. Tanki so počasi zglodali ono Biamenito »Hindenburgovo črto«; da so zamegli Angleži in Francozi v miru zidati svo-lc tanke, gre zasluga Ameriki, ki je prevzela svoj delež pozneje tudi z direktno vojaško ■omočjo.
Vojna v zraku, a na suhem tanki so odločili v prilog zaveznikom. Ni čuda, če se obrača pozornost vojaških kolovodij na ti dve ipročil. In vse se zdi, da bodo v prihodnti
vojni igrali na zemlji največjo vlogo oklopni vozovi ali tanki.
O pomenu in nalogah oklopnih vozov je predaval pred kratkim angleški polkovnik Fuller na londonskem vseučilišču. V naslednjem posnemamo nekaj zanimivih odstavkov.
Tank ali oklopni voz je prvotno angleška iznajdba. Večina si ga predstavlja kot uničevalno orodje, pa bi bilo bolj upravičeno ga nazvati rešilni stroj. Oklopni vozovi razderejo in pohodijo žične ovire in pre-vržejo topove. Na ta način uničijo tisto orožje, ki ubija svet vojaštva in zato zasluži tank hvaležnost ljudi. Da jc tako malo poznano delovanje tankov, jc vzrok okolščina, da so toliko Nemci, ki so prvi občutili na sebi njih moč, kolikor Francozi, kot iznajditelji novega orožja, držali vse tajno. Tako je ta iznajdba ostala nepoznana širokim množicam. Toda v bodočih vojnah bodo oklopni vozovi razširili svojo znamenitost.
Spočetkoma jih niso pravilno uporabljali. Oklopni voz je majhna trdnjava, ki naskakuje, toda ne more preko močvirnatih tal in preko ozemlja, ki jc preveč razorano po topovskih izstrelkih. V tretji bitki pri Vpresu 1. 1907 so pognali v bitko 216 oklopnih vozov, izmed katerih je 200 obtičalo v blatni zemlji, bilo je sploh čudno, da so sc vsaj nekateri rešili nazaj. Toda v bitki pri Cam-brai, kjer jc svet trd in raven, je 378 oklopnih vozov predrlo Hindenburgovo črto brez artiljerijske priprave 10 km globoko, za kar se je porabilo 12 ur; niso dosegli zmage, ker je nedostajalo infanterijskih čet in ker ni bilo več vozov v rezervi, toda izpolnili so svojo nalogo in izgube so znašale skupno le 5000 mož. Če se primerja ta rezultat z bitko pri Yprcs, kjer so rabili 3 mesece za isti napredek, za kar jc bilo žrtvovanih okoli 400 tisoč mož (ubitih, ranjenih, vjetih), vkljub artilje-rijskemu ognju, ki je stal okoli 22 milijonov šterlingov, tedaj se nam še-le predoči velikanska razlika.
Prvi dan bitke ob Somme, ko niso bili še oklopni vozovi v rabi, so znašale angleške izgube 40 tisoč mož, v bitki pri Amiensu, ki je bila največja bitka svetovne vojne (8. avgusta 1918). so vrgli v bitko 415 oklopnih vozov in dosegli zmago z izgubo tisoč mož. Te številke govore jasno. Temu primerno jc pisal nemški general Zwehl: »Ni nas premagal general Foch, ampak general Tank.«
Vrline oboroženih vozov so se torej pokazale v taki meri, da če bi sc bila vojna zavlekla še dve leti, bi bila angleška vojska tako preurejena, da bi se boj v prvih vrstali (naskakovanje) rabila samo oklopne vozove, a z druge službe navadne motorne oklopne vozove. Leta 1918 so imeli Angleži 17 bataljonov tankov. Po sklenjenem miru so An-I gleži znižali onih 17 bataljonov na 4, Fran-I cija pa jih je pomnožila, tako da šteje sedaj 40 bataljonov oklopnih vozov. Francozi hočejo ustvariti ž njimi nekakšno »mehanično vojsko«, infanterijo. Zakaj oni modrujejo takole: Če bodo v eni prihodnjih vojn sovražniki poslali naprej oklopne vozove, kaj naj počne v tem boju pehota? Njim nasproti je treba postaviti zopet tanke, zato pa morajo ti imeti popolno neodvisnost.
Začetni napori in stroški bodo kajpak ogromni. Toda ko bo nova armada strojev dovršena, tedaj bo njeno vzdrževanje veliko cenejše od sedanje armade, ki sestoji iz človeškega materijala, cenejša, pa tudi veliko močnejša. Treba bo tudi napraviti več različnih tipov oklopnih vozov. Prvič bomo imeli tip težkega in razmeroma počasnega oklep-
nega voza, ki bo nadomestoval konjico, četrti tip pa bi bil takozvani izvidni voz lahko oborožen majhen in hiter z brzostrelnim topom. Njegova naloga bo: izvidna služba in uničevanje sovražnih naprav. Peti tip transportni voz za cestno in prekocestno vožnjo. Ta bi prevažal vojaške potrebščine. Moštvo na nogah, to je tisti del, ki je v današnjih armadah najštevilnejši, bi sc silno skrčilo, ker bi prišlo v poštev samo na takem ozemlju, kjer ne bi mogli vozovi operirati, t j. v močvirjih, po hribovju in v gozdovih.
V prihodnjih vojnah bo igral veliko vlogo človeški um, ki ima brez dvoma veliko večjo ustvarjalno silo od telesa, ki sc more nadomestiti s strojem. 2e zadnja vojna je bila drugačna od prejšnjih, ker sta se železnica in avtomobil tako silno razširila. Jasno jc, da bosta oklopni voz in stroj, ki se bosta premikala po kateremkoli ozemlju, še veliko bolj vplivala na izpremembo vojevanja. V prihodnjih vojnah bo zmagal oni, ki bo imel boljše stroje in boljše strojevodje. Oklop je za sedaj premagal projektile. Iz tega se more sklepati, da se bo prihodnja vojna vršila v mehaničnih bojih med raznimi tipi oboroženih bojnih vozov v odprtem polju; v trasportni službi s primernimi vozovi, ki bodo mogli prenašati po kateremkoli terenu pehoto in topništvo, to ho torej gorska vojna; okupacijska armada — nekakšna policijska armada, ki se bo posluževala železnic in cešt in ki bo strahovala in upravljala zavojevano ozemlje.
Takšen preobrat vojevanja pa je mogoč, če bodo sile domače industrije podpirale to prenovitev To se da doseči s tem, da sc kolesa vozov nadomeste z verigastiml valjarji. Ta prenovitev je težka in zahteva časa. Toda že zdaj se more trditi, da jc voz bodočnosti ne glede na vojne potrebe voz brez koles. Taki vozovi ne potrebujejo posebnih cest, pač pa imajo še to prednost, da ne kvarijo cest kakor vozovi na kolesa. Na Angleškem se potrosi 50 milijonov šterlingov na leto za opopravljanje cest in mnogo škode povzroče kolesa vozov. Vedno večja uporaba vozov brez koles v moderni družbi bo pripomogla k naglemu razvoju bojnih vozov.
ŠirSte na! Ei&tt
F-astnik: Konzorcij »Rad. Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik:	Ivo Kisovec.
Tiska »Zvezna tiskarna«.

NA3CENE3ŠE. NA3BOL3ŠE, V NAJVEĆIH IZBERI IMA
1 Maček, Ljubljana
m
Vsak naš somišljenik naj se naroči na „Radikalski Glasnik j
f*.. M. t.awtijif»o — Ifamil FKeot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Zahteva je /.adcia Anglijo v trenutku, ko je hotel kralj na koncu velikih manevrov mornarice olKlrr.ati y ara do vsejra vojnega brodovja, ki je InIo iasklrairo v ogromnem PortsnKHithškčm zalivu.
Vsi tuji narodi so l>i(i zastopani. Celo dragocena yachta radže Tocra - Dasi - Pata fjc bila fvrisotna. kajti posestnik je hotel na ta način izkazati čast svojemu vladarju, doda njegova .vadita je hib zasidrana precej daleč od brodovja.
Resnici na liulx» pa moramo povedali, da je, čeprav je povsod na angleških tleh vladala groza, angleška mornarica kazala navdušen pogoni.
Novico ji je naznanil brezžični brzojav in v krogih oficirjev, kakor tudi globoko doli \ .ickh-niii veltkanih, kjer se nahaja in spava moštvo, mir niti za trenutek ni prenehal. Vsakdo, od krova admiralske ladje do najmanjše podmornice, in od sira Hastingsa, lorda admirala, pa do zadnjega kurjača, si je dejal da je morje najholiše pribežališče in da Im vsaj lu mogoče brez nevanuisti opazovati javljeno neurje. Dodati pa moramo tudi, da so bili v globini srca vsi navdušeni za boj do skrajnosti proti zahrbtnemu sovražniku, ki j se ni liotel nikoli pokazati.
Vendar pa je uu večer prvega dne. ko jo potekel rok, dal admiral posebna povelja, da se vsi lopovi, ki se le dajo, obrnejo strmo : proti nebu v najvcetem kotu, ki je mogoč. ' Polovica posadke je morala čuti, medtem ko | jc druga polovica spavala. Slednjič je mo- | ralo brodovje ostati nepremično zasidrano, ogenj so pokrili in polagoma je tišina in te- : ma zastrla ta ogromna, nevarna telesa.
V prvih nočnih urah so veliki angleški j vodljivi zrakoplovi zapustili svoje lope in sc | tiha dvignili. Na narod se je izdal oglas, nai skrbi za svojo varnost.
so bile vse te priprave izvršehe, je kralj, ki je dosege! že visoko starost, javil, da ostane s svojci v Buckinghamski palači in da sc bo vršita parada brodovja. Stari monarh sc je bil spomnil časov, ko jc biRše galski princ in naslednik prestola in je v čili mladosti na artoiški planoti preživljal ravno tako težke ure kot sedaj.
Na krovu super-dreodooughta »Planc-tou«-a sc je podponK-nik t'.. Smith ravnokar zaprt v svojo kabino. Prinesel jo seboj vse potrebno, da si napravi nekaj čaš whisky'-sodej v srebrni kadički je imel celo precejšen kos ledu. Zapri je vrata, se udobno usedel v strašni avgustovski vročini in začel pisati dolgo pismo svoji zaročenki, mis Mary Fairbanks, katere velika slika je krasila ko-vinasto steno nad malo mizico, na kateri je pisal.
»Draga Mary!
Upam, da ste ostati hladni napram j vsem vznemirjajočim poročilom in da ste s svojimi starši daleč proč od nevarnega* Londona v ljubkem domačem krai«. Upam tudi, da gospodarp ognja in mraza ne bodo izbrali ravno ta kraj za torišče svojih zločinov, temveč druge, v slučaju, da se nam ne posreči jih ugo->-obiti.
Zvedeli srno, da hoče krati ostati v
l.ottdonu. To je lejio od njega. Mi imamo sledeča povelja: Priprava na boj, ognji putrrilf, a oči odprte. Za enkrat sem v svr»ji. kabini pod ljubkim pogledom vaše
fotografije in vam pišem v tej hudi vročini. Vsi topovi vseh ladij so pripravljeni, da streljajo. Na prvo povelje bodo začeli pošiljati stotisoče kilogramov jekla in razstreliva na naslov teh novih prebivalcev Marsa, kajti po mojem mnenju sc udejstvuje knjiga našega Vvclisa tu strašni »zeleni žarek« nas bo drugega za drugim razstrelil. Sicer so pa to -sanje |h> čitanju te sugestivne knjige. K sreči pa imamo opraviti z banditi, ki so ranljivi kot mi sami in so iz mesa in kosti. Ravno radi tega bi jih silno rad videl. Sicer se jim pa po mojem nuienju pripisuje več moči in genija hudobnosti, kot pa ga imajo v resnici. O tern vam bom še kaj napisal jirtri zvečer, dragica moja. Ravnokar je ura udarila četrt no polnoči in jaz grem spat. Negujte se dobro, Mary, pomislite, da ste zame vse življenje. Jutri več. »Je vous aime«, kot se pravi po francosko...»
Podporočnik E. Smith, ki ni rad mnogo pisal, tudi svoji zaročenki ue, je zalepil pismo, ugasnil električno luč, odprl okence svoje kabine in se slačil v temi. Noč je biki krasna, nebo .te«i)ilo obsejauo z zvezdami, rta svetlem morju so se črtali temni trupi ogromnih oklopnic.
Vse to je navdajalo Smitha z velikim navdušenjem in ko je zaspal, je pričel sladko sanjati o svoji uiiss Mary.
Ni vedel, koliko časa je spal, ko ga je prebudil občutek mraza. Zaprl je okence m se spet vlegcl, da bi spal naprej. Toda zebsti ga je začelo tako, da si jc dejal:
Vraga, moral sem nekaj ujeti...
Spet se je dvignil in vzel iz zaboja, kjer so odeje, vse, ki so bile notri in iili razgrnil čez svojo posteljo. Nato se ie spet vlegcl, toda bilo mu je vedno bolj mraz.
—• Sedaj vendar ne morem zbuditi zdravnika! To je res prehedasto!
Ker ni mogel več zdržati, je vstal in se hotel umiti, kajti daniti bi se moralo že v najkrajšem času. Toda ko je hotel izliti vodo iz vrča v skledo, ni pritekla: bila je zmrznjena.
Zijal je od začudenja in ni mogel verjeti svojim očem. Z roko je segel v vrč in tu ni več dvomil.
Pogledal je skozi okence, a v temi ni videl ničesar. Tedaj se je pa začel naglo oblačiti. Nenadoma mn je prišla misel: morda se je kaj pokvarilo pri napravi za izdelovanje ledu na ladji in jc bila njegova kabina tako spremenjena v ledeno shrambo V
Ta misel se mu je za trenutek zdela silno zabavna: kako veselje bo imel, ko bo pripovedoval svojim tovarišem, kako je preživel hladno noč poleg njih, kr so se skoraj dušili od vročine! Toda če se je ledna naprava pokvarila, bi to lahko imelo neprijetne posledice; treba se je bilo za stvar pobrigati.
Ko je mislil, da je našel vzrok mraza, je tekel na krov kot blazen. Toda komaj je odprl vrata kabine, mu je v obraz dahnila ledeno mrzla sapa. Bik) je tema kot v rogu in nikjer žive duše. Ko je prišel na krov, je spodrsnil na zledenelih tleh in se komaj oprijel za vrv, da ni drsal po tleh naprej.
Pogledal je okoli sebe, ležeč še vedno na tleh, in opazil, da so jeklene vrvi, verige, žice tn jambori za brezžično telegrafijo	-
debelim ivjem. S težavo se je postavil n* noge, oprijemajoč se za vrv, in zapazil zadal na krova skupino častnikov, ki so se držali za ograjo.
Eden izmed njih je vzkliknit:
— Halo, Smith, kaj ni to smešno?
Toda Smith ni našel v vsem teni ničesar smešnega.
Sitno oprezno se je napravil na pot d« svojih tovarišev. Ravnokar so prišli mornarji na krov in ga začeli posipati s pepelom in tako je bilo vsaj mogoče varno se gibati.
Smitha je gnala radovednost hi ni šel k skupini častnikov, temveč je splezal po železni lestvici na gornji krov, kjer se je ustavil ves tresoč sc od mraza. Roveljnik ie ravnokar prišel in gledal, obdan od svojega štaba, morje, ki je bilo daleč naokoli zamrznjeno.
Polagoma se je zdanilo in zapazili so okoli sebe polarno pokrajino, čudež, ki se šc nikoli ni zgodil v tej zemljepisni širini: morje je bilo zamrznjeno in ponekod so se ledene plošče zdrobile in nakopičile druga čez drugo. V ledovju pa so tičale ponosne in lepe angleške ladje, toda vse pokrite z ivjem iti ledom, da jih je bito komaj spoznati.
Nad brodovjem se je razprostiraj težak čmosiv oblak, medtem ko je tri ali dve milji naprej, pred in za brodo vjem avgustovsko vzhajajoče solnee svetilo na valove, ki so se divje zaganj'afi ob fedovje.
Pugled na to je bil brez primere in res občudovanja vreden. Vsa moštva so bila na krovih in opazovala čudež. Toda to občudovanje se je kmalu spremenilo v bojazen: velika angleška vojna mornarica je bila sredi poletja zamrznjena pred Portsrmnrthškun pristanom! To je presegalo vsako domišljijo in od vseh nevarnosti, ki so jih pričakovali, je bila ta edina, na katero ulso bili mislili.
Na signalnem jambora admiralske la d le se je prikazala zastavica.
Vsaka ladja ic ponovila ta signal. J ako! so bobni in piščalke veselo zadonele na krovu »Rlauctona«. Začulo se je zamolklo !rohnenje strojev, ki so začeli delovati. Iz dimnikov se je gosto irokadilo, tako da se je nebo še bolj stemnilo. Stroji so delovali s polno paro, da bi dvignili sidra in tako razcepili debelo ledeno plast, a zaman, njih moč jc bila preslaba.
Zadonel je signal za boj.
Za boj! Zoper koga? Proti kateremu sovražniku naj bi se borilo - angleško brodovje?. Nihče ni o tem ničesar vedel, niti oni, ki je poveljeval, niti oni, ki so povelja izvrševali. Poveljevalo in ubogalo se je, da se sploh kaj stori, da se reši čast.
Na vseh ladjah ogromnega brodovja se jc vršilo isto.
Na jamboru admiralske ladje se jc pokazal nov signal.
Takoj so zabrneli na »Planctonu« električni zvonci v vseh stolpih, v vseh baterijah. Dve ati tri sekunde nato-Je vladala smrtna tišina, potem pa so s strahovitim treskom ustrelili vsi dalekostrelni topovi na vseh odmicah, tako da se jc pretreslo ozračje in so gi*ozno treskamo čuti do francosko obali.
Trikrat so ponovili salvo brez vidnega učinka. Po drugi salvi se je svinčeni oblak v sredi pretrgal iu žarek solnca je zasijal tra brodovje: toda komaj dvajset minut pozneje, ko se je bil oblak pretrgat, se je odprtina zamašita in enakomerno temno nebo je Izlivalo na brodovje leden mraz, tako da je mnog« mornarjev zmrznilo.
stoetd

SPLOSNA KNJIŽNICA
...... !
St. i. 2.
3.
4. 5
I. Albreht: Ranjena pruda* izvirna povest, 104 str Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 18) str. . . .
1. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str.
Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
Fran Milčinski: Gospod Fridolln Žolna In njegova
družina, veselomodre Crtice I., 72 str.............
„ 6. L. Novđk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 45 str.........................
„ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str....................................
, 8. E. Gaboriau: Akt Štev. 113, roman, poslov. E V , 536 str.
, 9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.
. 10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str .11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah, 84 str.....	...............
. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str.................................
.13. V M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str..................................
, 14. Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.....................
.15. Edmond in Jules de Concourt: Renče Maiiperin, roman, prevel P. V. B., 239 str. .	...... ............
. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str............
. 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str. . . . ’.....
. 18. Jarosl. Vrhlickj?: Oporoka litkovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. .
. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.....
. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str..........
. 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str.
„ 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik .	........................ .
. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.
Znanstvena zbirka (veliki 8° format):
Št. 1. Dr. L. Čermelj: Baškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. „ 16 —	„ 23
Za vsak zvezek je računati po Din —‘80 poštnine in odpravnine.
Bros.
Din 12-- 16'— h 12'-„ 20—
. a—
, 6-
. »2— . 22— . 24— . 6—
- 12—
. 12—
. 10—
. 26—
. 15— . 15—
-	9—
. 6—
. 16—
. 14' — . 8—
„ 14— .	9—
Ves.
Din 17-. 22-. 17-
. 26 -
. 13-
. H-
. 17-. 28-„ 30 -. 11-
. 17"
. 17
. 15
. 32-
. 21-. 20-
. 14-
. 11-
. 22
. 20'
. 13'
. 20 „ 14
:|
;i
- t
Mila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
Najceneiše nove in rabljene
pisalne stroje
v Specllalni mehanični delavnici za popravo pisalnih računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Selenburgova ulica 6.|l.
Barvne trakove, karbon—Indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
»».»i »•.», »•« , r.r», • • t »n i i i r», ,», i , » » « ,
JSkladlšte In zastupstvo strojev za pisanje
ji« nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-WOOD“ u kovčegu, praktičan za putovanje
'Untilerwood‘, Zagreb, Metnička ul 1
m
I'• • t * * • •	• « ’•••-• ■» I •	• , » • M, 1 • »	« •
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
5tQEwer Record
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6/1,

ladransiiB Banka m Beograd
Centrala (začasno) Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000-- Rezerva Din 32,515.000'—
		Podružnice:		
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Caviat		Korčula	mmm	Sarajevo
Celje		Kotor		Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
Nasiov za brzojave: JADRANSKA.
Amerikanski oddelek. = Potniški urad.
kJOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Danca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Dank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA; DANCO TUGOSLAVO DE CH1LE: Valparalso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
AFILACIJA: FRANK SAKSER STATE DANK. Cortlandt Street 82. New-York CHy.
i banka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih i \ sveta in se peča z vsemi bančnimi posli. j
VJoifov’2 ul. f
TTtarijin trg 8
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčni h cenah
Moderna knjigoveznica.
_____Mi—I
Brzo - brzo
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckl. kjer kupite letos
sukno
i
j
j
:
*
I R. STERMECKI, CELJE.
i
»a moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manulakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini
Trgovci ongros-cene.