Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
Vrtičkarji trpijo, zbolevajo. In čaka-jo na prve pomladanske dneve, ko bo trpljenja konec, ko jih bo ozdravilo po-mladansko delo. Mojega prijatelja Pe-tra Hočevarja boli hrbtenica. Od jeseni pa do prvih vrtičkarskih del. Zakaj? Peter, ki je poleg tega, da je vrtičkar še predsednik Društva vrtičkarjev Šiška pravi takole:
,,Čim zaključim delo na vrtu in čakam na prvo pomlad, me zagrabi v križu. In neha, ko začnem delati. Tako je, pa če verjameš ali ne."
Kakšno je vaše društvo?
,,Veliko, ugotavljam, da preveliko. Okoli 600 nas je, imamo okoli 70.000 m2 zemlje, in pridelamo — vze-mimo za oceno lanski od suše zmanjša-ni pridelek — 60 ton krompirja, 40 ton solate, 24 ton zelja in da ne naštevam naprej, skupni pridelek je lani znašal okoli 240 ton razne zelenjave. Zemljo imamo v glavnem med Litostrojem in Klečami, večina naših članov so delavci ali upokojenci Litostroja. Povprečna
starost pa je 58 let, kar kaže v prid upo-kojencev."
Zakaj društvo?
,,Predvsem imamo marsikaj skupne-ga. Na kratko pove že naš izrek: red, disciplina, pa strpnost in prijateljstvo med vrtičkarji. Kot društvo laže vzpo-stavimo kontakt z ostarelimi kmeti, prevzemamo večje površine, jih razpar-celiramo, pobiramo najemnino, se izo-bražujemo in še in še bi lahko našteval."
Je težko priti do zemlje?
,,Ni lahko, se pa trudimo. Vsekakor mora ,,novinec" čakati pri nas okoli tri leta, da pride na vrsto. Tudi velikost vr-tičkov ni pretirana, tam nekje okoli 120 m2 v povprečju. Najemnina je lani znašala okoli 1,5 starega milijona za -100m2.
Od daleč so ti vaši vrtički prava zme-da!
,,To je res. Vsak si postavi kakšno lo-po, te niti niso v vrsti in od daleč res vse
skupaj ne izgled niti malo privlačno. Od blizu pa je pogled drugačen. Hoteli smo unificirati te naše lope, pa nas je premagala inflacija. Danes so industrij-ske lope tako drage, da si je nihče ne more privoščiti. Pa bo treba nekaj na-rediti. Za letos načrtujemo vodovod še za tisto tretjino naših parcel, ki nimajo vode. Ob prvi suši se investicija izplača! In pa zemljo, ki želi ob obvoznici bo treba analizirati, saj nas kar naprej strašijo s težkimi kovinami iz izpušnih plinov."
Ste na vodovarstvenem območju Ljub-Ijane. Jo zastmpljate?
,,Trudimo se, da je ne bi. Prehajamo na biovrtnarjenje, škropimo z naravni-mi škropili, uporabljamo naravna gno-jila, umetna le poredko, mulčimo itd. Naša, čedalje manj skrita želja je, da bi svoje interese zavarovali tudi dolgoroč-no in sicer bi radi naše vrtičkarstvo na tem področju ,,spravili" v dolgoročne mestne plane, saj sem prepričan, da ta-ko malo zastrupljamo zemljo, pod ka-
tero je naša pitna voda, da bi jo prav vsak drug neprimerno bolj. Nekaj tudi pridelamo, in to ne malo, kar se pozna ne le posameznikom, ampak ima tudi malce širši pomen."
In kaj vas še iaka v letošnjem letu?
,,Omenil sem že vodovod in analizo zemlje. Radi bi uvedli plačevanje na-jemnine po položnicah, izmerili naše parcele in ugotovili natančno naše števi-lo ter s tem zagotovili plačilo najemni-ne, ki odgovarja velikosti posameznega vrtička; radi bi priredili tečaje za nove člane, v katerih bi jih seznanili z sodob-nim vrtičkarstvom, radi bi. . . Še in še je tega. Pa tudi preveliki smo. Mislim, da se bomo razdelili na tri grupe, glede na področje, kjer imamo vrtičke, kajti sedanjega velikega števila vrtičkov in vrtičkarjev ne obvladujemo več. Dosti bo za letos, kajne?"
Pa še res je!
Marko Pirjevec