Izhaja v Trstu*
Mo soboto opoindae.
Rokopisi se ne vra-®?J°’ Nefrankovana P18Wa se ne sprejemajo.
Ur*Hištvo ia upravništvo
uk del Lavatoio št. |, |.
telefon is-67.
Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za ve5 nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
NaroCninaza celo leto K 4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
1_________________P
Glasilo »Narodne delavske organizacije44' v Trstu. ■
k
sl
Jur. delavska or$anizacila“
v Trstu
naznanja svojim elanom da se vrši jutri
v nedeljo 1. novembra 1908.
ob 10. uri predpoludne
L REPNI
OBČNI iLBOR
v dvorani
1
I
Marodnega doma V Trstu
ee sledečim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo pregledovalcev računov.
5.	Nadomestna \olitev odbora.
6.	Slučajnosti.
Vstop je dovoljen le proti Izkazu društvene knjižice
Delavci! Podpisani odbor Vas vabi na prvi občni Zbor v>Nar. del. organizacije*', Vedrim čelom hoče stopiti pred Vas, da Vam položi račun o svojem delovanju tekom I. upravnega leta. Dolžnost vseh Vas je, da se vdeležite polnoštevilno tega občnega zbora in s tem zopet pokažete, da se zavedate svojih pravic in dolžnosti.
ODBOR.

Sl
PODLISTEK.
) Vladarji ozračja.
Po raznih virih spisal H. V.
tap' .oz*raJe se na r«zne poiskuse v le-8re\U’- ^ 60 se dogajali vže v starem in jn ! njem veku, navadno zelo fantastično *** skoro vedno žalosten, da, celo tra-tefGn- konec> moramo omeniti študije, ka-^in V tem oz*rtl delal Leonardo da te (jl> ta universalni genius, ki se je lo-je f V8®h zanimivih problemov in polj. On skav”Uin^ Padalo in njegovi izumi in prei poril anja služijo današnjim tehnikom kot j in izhodna točka. Dokazal je na jj0n °njeni ravnini, kak učinek imajo zakon V avn.°tezJa na ptičji polet in kot vzor 8 rukcije letalnega stroja zdela so se
teor najpr‘merne-iša net°P'rjeva krila. S tudiPt'^Je8a poleta ptčali so se potem tod« t l Ugi uiienjaki> tako Borelli in Navier, tlikah1Zld‘ n>'lh dela niso inieli spočetka Posk SH Jpliva in učinka na praktične fcedr,Ve,dn0 S0 -^e P°javlJali na novo PodUZDe21i’ so *,rez v?ake znanstvene Ke skušali letati vsled lastne moči.
Za časa Ludvika XIV. naznanil je neki francozki akrobat, Allard po imenu, da hoče pred kraljem leteti s terase v St. Gfermain preko gozda pri Vesinetu. Toda poskus se je izjalovil, Allard je strmoglavil takoj doli, in se težko ranil. Manija izumljevanja polastila se, je tudi nekega mladega ključavničarja Besniera, ki pa je bil vže srečnejši. Izdelal si je pozneje gibljive peroti z lesenih palčic in tinega platna, ki so se zamogle raztezati in slo-žiti. Te peroti so bile zvezane z rokama in nogama, tako da je, če je desna roka sklonila desno perot, raztegnila leva noga levo perot in obratno. Besnier spuščal se je prvotno z mize in ko se mu je posrečilo vstrajati v zraku, dobil je pogum in spuščal se je s prvega in drugega nadstropja. Posrečilo se mu je tudi brez nezgode zleteti črez streho sosednje h še in pozneje baje celo črez široko reko. Dalje pa nam o poskusih tega prvega letajočega človeka ni nič znano, morda je pri njih ponesrečil. Ohranil se nam je samo popis njegovega stroja v „Journal des Savants de Pariš** z leta 1679.
Veliko senzacijo je vzbudilo leta 1742, ko je naznanil markyz Bacqueville, da bo poletel s svojega stanovanja v Parizu črez
V. J. Klofač:
Poslanstvo mr. sodjalne stranke
v češkem narodu.
Razlikujemo se principijelno, po programu in po metodi od soeijalne demokracije, razi,kujemo se temeljito tudi od drugih čeških, takozvanib narodnih strank. Že s tega, kar sem rekel, izhaja, da v vsem in povsodi gledamo na človeka kot pravi demokratje. Narod ni za nas nič abstraktnega, on je živeči organizem, celokupnost slojev in posameznikov, ki tvorijo narod. Delo teh posameznikov je delo naroda, njih bolesti in želje so bolesti in želje naroda. To vse je treba umevati. Za nas ni narodna politika samo skrbeti za jezikovna vpra-šauja (in tudi tukaj stojimo v prvih vrstah), za nas pomeni ljubiti narod ljubiti one, ki tvorijo narod, in za narod delovati, delovati za one, iz katerih je narod kot celo-kupnost sestavljen. Narodna politika nam veleva zajeti vse potrebe češkega človeka, od jezikovne in kulturne do zadnje gospodarske in soeijalne potrebe, ravno s tem smo narodno misel demokratizirali in modernizirali. Izveli smo synthesis med nacionalizmom in socializmom, zvezali smo, kar je zdravega v nacionalizmu in kar je zdravega v socializmu, poskus, ki je nedavno v Pragi izsilil rešpekt pri naših ruskih in jugoslovanskih bratih. In to je ono, s čemur se razlikujemo od t. zv. narodnih strank in od katerekoli od njih. V tem smo mi modernejši, demokratičnejši, naprednejši. In gotovo tudi previdnejši, znamo zreti v bodočnost in se pripraviti na njo. Tudi mlajše češke stranke ne morejo se še vedno otresti predsodkov in tradicij stare dobe in se razlikujejo od starih strank najbolj po svoji taktiki v državnem zboru. Nas deli od onih strank cel svet naših misli, naše svetovno in življenjsko nazira-nje. Mi smo, kakor hitro smo rekli .narod**, šli k češkemu človeku in njegove potrebe so postale naše potrebe, njegovi interesi naši interesi. — Zrastli smo sežnjim popolno m a. Roko v roki korakamo ž njim, da rešivši njega, rešimo narod, da pokrepivši njega, ojačimo tudi ves narod.
Seveda čujemo včasih tudi od drugod zveneti gesla:	»jednakost**,	»bratstvo**,
»demokratizem**. Posebno pri velikih slavnostih. — Toda to nam ne inpouira, to nas ne pomiri. Tudi stara nemško-liberalna stranka je otepala s temi gesli in je imela še poleg tega krasne govornike. Kdor nam hoče imponirat, mora naravnost od besede »demokratizem«, moško in brez vsake zvijače k praktični socialni politiki. In ne
reko Sekvano. Ogromna množica ljudstva se je zbrala in burno pozdravljala markvza. Leta se je prikazal na strehi svoje hiše oborožen z velikimi krili na nogah in ro kab. Odskočil je in se povspel v zrak. Kratko dobo je res letel v smeri naprej, a potem je bil konec njegove zrakoplovske slave. Začel se je zibati in padati, naposlpd je lopnil s vso silo ravno nad Sekvano v čoln. Zlomil si je n o g o in nikoli ni več zaupal svojega dragocenega življenja nesigurnemu zračnemu kraljestvu. Isto tako je padel tudi kanonik Desforges kaj hitro na tla, ko je poskušal leteti s stolpa v Estampes, dasiravno je stiašno hitro frfotal s peroti.
Nova možnost pospeti se v zrak in vzdržati se tam, je bila dana ljudem koncem 18. stoletja z iznajdbo balona. Gotovo je, da je bil vže v letu 1709 za vladanja portugalskega kralja Ivana V. iznajden balon po nekem Brasiliancu Gusmu v Lis-saboni. Toda njegovi rojaki so ga smatrali za mogočnega čarovnika in moral je revež pobegniti od d*ora in z dežele, da ne pade v roke krvoločne inkvizicije. To iznajdbo se je potem polnoma pozabilo, samo v Bibliotherjue nationale v Parizu se je ohranila slika njegovega balona.
sme začenjati zgoraj, marveč spodaj, pri preprostem ljudstvu. Ne zadjstujejo nam samo besede, hočemo videti dejanja, deklamacije se nam vže protivijo.
Narod je ljudstvo. Nikoli niso te besede boli veljale, kot danes, ko so bili tudi p' Jitično široki sloji ljudstva dovedeni z volilno pravo k primeroma večjemu pomeeu, kot preje. Če se hočemo pečati z narodom, moramo se pečati z ljuditvom. Kaj pomeni to ? To pomeni, da moramo pred vsem poznati svoje ljudstvo, prodreti v njegovo psihologijo, računati z vsemi njegovimi lastnostmi, z dobrimi in slabimi, skratka s vsem, kar tvori duševni temelj češkega človeka. Naivno je otepati se vedno samo s tem, kar piše Nietszcbe, Marx, Tolstoj itd., — kar vedo drugi, je gutovo pomembno, toda pred vsem moramo mi sami kaj vedeti, glavno pa moramo poznati dušo, na katero hočemo delovati, one, katere hočemo dvigniti.
In pri tej točki razlikujemo se odločno od premnogih naših veleumnih in hipermodernih glav, katerim je alfa in omega par knjig in brošuric, katere so prečitali in razven katerih nič ne poznajo, raz ven katerih nimajo niti najmanjšega pojma o ljudstvu. To so takoimenovani »intelek-tualni**, kteri mislijo, da se bo ljudstvo kar črez noč prilagodilo njih knjigam in često novostim nezrelih možgan, ki ne vedo niti toliko, da duša ljudstva ne dela nikakih skokov, in da stopa tuk>ij razvoj trdnim korakom naprej. Njih metoda je vedno nedotakljiva, pohaja iz zraka, iz knjig, od izmišljenih teorij doli k ljudstvu. Razočarani, nejedini vračajo se potem ti posamezniki, in na zadnje odvračajo se razžaljeni in ogorč=ni od ljudstva, ne umevajoči, da ni v ljudstvu vzrok njih brezuspešnosti, marveč v njih samih, v njih nedotakljivi metodi, v njih nepoznanju ljudske duše, v njih neizkušenosti. Naša metoda — jedrna s katero zamore demokracija računati — je nasprotna : induktivna. Od ljudstva k programom. Poznavajoč ljudstvo prirejamo svoj program delovanja, da nas razume, da nam veruje, da ga v istini peljemo k dobremu, k pravičnosti, krasoti in svobodi. Če govorimo, rabimo njegove besede, če pišemo, pišemo tako, da se mu zdi, da bi bil tako in ne drugače tudi on naše misli, ki jih z nami deli, napisal. Tudi tukaj nam more biti Havliček uzorom,
Končni cilj razrednega boja.
Program socijal.-demokratične stranke se da še le razumeti, kadar smo na jasnem s končnim ciljem, ki ga namerava doseči socijaloo - demokratična stranka potom razrednega boja. Končni cilj je sinteza svetovnega naziranja, ki si ga je usvojila socijalna demokracija na poljih politike, narodnega gospodarstva in soci-jalnega razvoja. — Vsa taktika, strokovna in politična organizacija, vse vsakokratno parlamentarično delovanje, vse to nam se nujno predstavlja kakor posledica končnega cilja, ki ga dotična socijalno-demokratična frakcija hoče uveljaviti. — Po opazovanju končnega cilja soeijalne demokracije vteg-nemo še-le odgovoriti na vprašanja : Kaj nas vse loči od socijalne-demokracije ? katere želje in katera stremljenja pa morajo združiti vse delavce ? Veliko se je govorilo tudi pri nas o končnem cilju revolucionarnega socijalizma. Pri klavernih političnih odnošajih mej eno politično stranko in drugo v Trstu ni čuda, da se ni to zelo delikatno in načelno vprašanje raz-motrivalo vedno s potrebno objektivnostjo. Vzreličanje na eni strani, skrajno ojstra kritika na drugi strani. To je pa moralo vroditi posledico, da si marsikateri, ki se zanimajo za javno življenje v našem, a še bolj v socijalno demokratičnem taboru, niso mogli povzdigniti do višine, ki bi jim omogočila umevanje končnega cilja razredne politike.	_
Imajoči to pred očmi, dozdeva se nam, da ni popolnoma nepotrebno, da se v tem in v naslednjih člankih popolnoma nepristransko pozabavimo s končnim ciljem, ki ga zasleduje socijalno-demokratična stranka v svojem razrednem boju in da potem v kratkih potezah preiščemo zakaj se reformatorične stranke in narodne stranke, več ali manj dosledno, istemu izogibajo.
I.
Čvrsto in znanstveno podlago sta postavila programu sočijalne demokracije še le Karol Marx in Friderih Engels. Posebno prvi je povzdignil razvoj, ki ga zasleduje socijalna demokracija, do naravnost zgodovinskega s tem, da ga je rešil vseh prejšnjih ekspektoracii in utopij in postavil istega mesto na krila filozofije, na trnjeva tla vsakdanjega življenja, materi j alistično-zgodovinskega razvoja. Po teoriji Karla Marxa sedanji kapitalistični družabni red ni morda delo ene osebe ali več naraščaj, nego isti je delo, razvojnega procesa, ki je tekom zgodovine iz primitivnih formacij dozorel v danajšnjo intenzivno obliko. Vse kar vidimo v gospodarskem življenju, ni slučajno tukaj, marveč potrebno, ker vstvarjeno po naravskem zakonu razvoja. Radi tega je tudi ve3 socijalizem nujno potreben, radi tega tudi ni potrebno razmotrivati končni cilj radikalnega socijalizina s sta lišča dobrote in lepote, ampak s stališča neobhodne potrebe. To je načelno stališče, ki ga jemlje socijalna demokracija marksističnega kova (torej tudi avstrijska, vsaj v teoriji!) z c žirom na svoje delovanje. Delavec je že s tem, da dela in da je torej podvržen vladajočemu mezdnemu sistemu usposobljen, da se z vsemi močmi in sicer bojnimi sredstvi bori proti iskori-ščsnju, proti kapitalu v sedanji obliki. Delavec ima pa ob enem tudi dolžnost, da se — pod izogibom gospodarskega nazadovanja — bori proti sedanji človeški družbi, ki temelji na moči kapitala. — Boj proti vsem danajšnjim vreditvam je neizprosen, ravno radi tega, ker je neizogiben in ker je to edina pot, ki vodi k o samosvoje n ju delavstva. Edino popolna preosnova sedanjega družabnega reda vtegne povrniti proleta-rjatu to, kar mu je neizprosna usoda, zgodovinski razvoj kapitala, brutalno iztrgal iz rok.
Vže iz tega je razvidno, da se stališče marksističnega socijalizma in stališče t. zv. reformatorjev medsebojno izključujeta. Do-čim vidi prvo edino rešitev razlaščenega proletarijata v popolni preosnovi današnjega družabnega reda in njega nadomestitvi z novim družabnim redom, skušajo reformatorji doseči izboljšanje gospodarskega in socijalnega položaja proletarijata s tem, da popravljajo subcesive vse napake današnjega družabnega reda; torej : ne rušiti in potem zidati z novič. ampak zidati naprej na temeljih, ki jih je postavil tisočletni razvoj. Eni vstrajajo ortodoksno na razrednem boju in vidijo svoj končni cilj v popolni preosnovi (vsega obstoječega) — produkcije, dočim se drugi ne navdušujejo za boj in menijo, da se tudi brez revolucije da veliko doseči za trpeče delavstvo. To le en passant.
Kako opravičujejo marksistični socija-listi svoje bojno razredno stališče ? Res je sicer, pravijo da so strokovne organizacije delavcev, dokaj dosegle v povzdigo življen-skih razmer delavcev in gotovo je, da bodo tudi v naprej kaj znatnega dosegli. Ta izboljšanja pa imajo svoje meje. In te meje jim postavlja današnji gospodarski red, to je razvoj kapitalizma, ki se ne vrši mirno in redovno, ampak na način, da časom prosperitete (ugodne konjunkture) sledijo depresije — krize.
V časih ugodnih tržnih razmer, rabijo kapitalisti veliko delavcev ; v teh časih, ko jim podjetje stavlja v izgled lepega denarja „proiita“, so tudi kapitalisti bolj popustljivi in strokovne organizacije dosezajo večkrat tudi brez štrajkov lepih uspehov na polju mezde. Kakor hitro izbruhne ena kriza, potem navstane sprememba na korist delavcev. Delavci se odslovljajo, vržejo na cesto, češ, da „ni dela, da je preveč delavcev'*. In v teh časih morajo strokovne organizacije ne samo napeti vse svoje moči, da se ne odpušča kar trumoma delavcev; ampak da kapitalisti ne skrčiio na prenizko stopinjo delavčevo mezdo. In tako vidimo, pravijo strogi socijalisti, da so vsi vspehi efemerni, kajti pri današnjem kapitalističnem sistemu se da vže v naprej preračunih’, da vsakemu zvišanju sledi skrčenje plače. Potrebno je torej, da se odpravi današnji red, ki sloni na konkurenciji, na zasebni špekulaciji in ki prouzroča neprestane biperprcdukcije, krize in dosledno brezposelnost in da^ee ga nadomesti s pa-
metnim in racijonalnim načinom proizvodnje, to je takim, kjer se bode vse pomikalo po določenem redu, brez konkurenčne, brez osebne špekulacije.
(Pride še.)
Marodnost in socijalizem.
i.
Zares, kakor zagrnjeno z gostimi meglenimi strastmi pojavlja se nam vprašanje glede razmerja socijalnega gibanja k narodnosti.
Dobri del nasprotstev, zaganjajočih se ostro med seboj, ima — zdi se — svoj izvir v nejasnosti na eni in drugi strani. Ne sicer naš jezik, ali vsaj naš jezikovni čut razlikuje jako fino dva med seboj jako različna, ali ne vedno natančno ločena pojma, ki jih zovemo patrijotizem in naci-jonalizem.
Patrijotizem, ljubezen do domovine, je gotovo čut, ki se br?z našega zavedanja in prispevanja vkoreniuje v našem srcu in v katerem živi kakor toženje po domu in materina ljubezen. Je to skupina vtiskov, spominov, ki jih ne moremo premagati. Oni tajinstveni čar, s katerim vedno in vedno učinkuje na našo dušo zvok materinskega jezika, zvok narodne pesmi, tisočero raznih šeg in običajev, skupna zgodovina trpljenja in radosti. Čut, ki prihaja še le na tujem do pravega izbruha in gane v srce zasledovanega revolucijonarja nič mani, nego miroljubnega meščana — zakaj bi ta čut imel biti lastnost nekterega posebnega razreda, ne umevam. —
Blazno domnevanje je to, da bi ta čut v širokih masah kedaj zamrl ali mogel za-mreti, dokler sploh bodo trajali zemlja in narodi s posebnim jezikom i posebnimi pesmimi.
Nekaj popolnoma drugega je nacionalizem, umno zastopanje narodnega stališča v nasprostvu in sovraštvu proti drugim narodom.
Kakor pri razmerju proletarijata k veri, vtelesuje se narodnostna ideja v gospodovalnih razredih in delavcih kakor nasprotnik teh razredov, obračajo svojo mržnjo proti narodnostni ideji. Zlasti pa to, ako delavskemu gibanju, kakor v mnogih deželah, ni bilo javno olajšano istovetiti se z ofici-jelnim zastopstvom svojega naroda, kjer si preko narodnih in državnih mej — proletariat tuje, sovražne dežele podaja bratsko, roko, sotrpini, h katerim enaki interesi, enaka stremljenja tako lahko gradijo mostove čez meje.
Kar pa je popolnoma pogrešeno, je : iz onega impulzivnega antinacijonalizma opravičevati antinacijonalno teorijo. Do tega ni v bivstvu modernega socijalnega gibanja nikakih nujnih razlogov.
Kdor noče begati za fantomom svetovne republike, bo mogel vedno predpostavljati socijalni razvoj ie v narodnem o k v i r j u.
Politični razgled. Govor poslanca Klofača v vojaškem odseku a. delegacije o Ljubljanskih dogodkih.
»Dogodki v Ljubljani jasno dokazujejo, da je že skrajni čas, da se spremeni služebni reglement, zlasti kar se tiča vporabe orožja pri izgredih. Reglement pravi, da se ima samostojno disponirati, imajoč le ozir vojaške na odredbe.
Gospoda! Ljudje a la Maver — napolnjeni poleg tega še z narodno mržnjo — ne morejo vendar razumno disponirati. Zavz?mljem torej stališče, da vojaštvo sploh ne bi smelo biti vporabljeno pri izgredih ; dokler se pa to ne zgodi, moram zahtevati, da pri sličnih slučajih odredijo vse potrebno politični uradi, ki bi bili za to tudi odgovorni.
Z dogodki n d dne 18. do 20. sept. hočem se pečati natančneje, ker ‘so v marsičem zanimivi za nas.
Pred vsem je nad vsakim dvomom vgot vljeno, da se je streljalo od zadej. Nadal e je nesramna laž navedba obdolženega častnika, da se je metalo kamenje proti njemu, kar je bilo po soglasnih izpovedbah vseh svedokov, zlasti pa po preiskavi redarja Gašperlina takoj na licu mesta, popolnoma zanikano. Natančne podatke nudijo uradne vesti, ki jih hočem na kratko navesti.
Dne 18. septembra o 1/s9. uri zvečer ee je v mestnem domu vršil na tisoče ljudi broječi shod, na katerem se je imelo protestirati proti ptujskim dogodkom. V omejitev demonstracij so bile storjene razsežne varnostne odredbe, vse redarstvo je bilo konsignirano. Po shodu so se vde-ležniki podali v sklenjenih vrstah k nemškemu kazinu, katerega vhodi so bili pa zastraženi. Vendar se je tropi približno 50
oseb posrečilo prodreti kordon redarjev in zbrati se pred kazinom, a ostali so pa še mirni.
Po povelju, danem od policijskega svetnika Lauterja, da se jih odžene, bilo je nekoliko oken razbitih. Demonstrantje, ki so se bili med tem pomnožili, so pričeli lučati kamenje proti kazinu.
Poklicali so orožnike in vojake, ki so na to izpraznili trg. ni se pa moglo preprečiti, da hi ne bila na raznih krajih okna razbita. Te demonstracije so se ponovile na 19. in 20. septembra v večernih urah. Dne 20. je bila v svrho zapiranja spodnjega dela Preširnovih ulic odposlana četa 27. pehotnega polka pod poveljem častnika Majerja. Po navedbah istega, mu je baje neka neznana mu oseba sporočila, da je bil pred Preširnovim spomenikom neki mestni redar napaden od množice. Mayer je tedaj zapustil odkazano mu mesto in se podal na naznačeni mu kraj.
Bodisi, da se je res metalo kamenje na četo častnika Majerja, bodisi, da se tako — kakor tudi trdijo mnogoštevilne verodostojne priče — ni zgodilo, s kratka — Maver je iz lastnega nagiba, brez poziva političnega uradnika, in ne da bi bil prej pozval maso naj se razkropi, da, celo ne da bi bil prej nastopil proti ljudstvu z bodalom, dal povelje — streliati, ker se ni krdelce 20 — 30 ljudi dovolj naglo razšlo, dasi ie bilo videti, da bežijo. Posledica je bila grozna :	dve osebi sta
obležali mrtvi, osem jih ie bilo težko ranjenih. Kakor je bilo dokazano z obdukcijo in preiskavo, so bili vsi zadeti od zadej. Pozneje so tudi dragonci rabili revolver. niso pa nikogar ranili.
Po tem krvoprolitju se niso demonstracije več ponovile. Škoda, katero je provzročilo razbijanje oken, ni tako velika, kakor je bilo prvotno naznačeno.
Iz najdene korešpendence ljubljanskih pouličnih morilcev, iz Majerjevih divjanj, iz zmagoslavnega kričanja zverinske nemške soldateske izvira jasno, da edino častniki v Ljubljani so izvedli svoj dobro premišljeni program, da bi dunajska židovska žurnalistika, najlažnjivejša na svetu, mogla osramočati slovanske demonstrante pred vso Evropo.
Da, gospoda moja, ostajam ori trditvi, da je bilo to slovansko krvoprolitje dogovorjeno. da je celo morilec Mayer v častniških krogih slavlien kakor junak.
Kajti kako drugače bi bile možne nove provokacije tega zločinca v častniški uniformi, ako ne bi ta germanski fanatik mogel računati na podporo se strani svojih predstojnikov ? Ako ne bi Mayer imel svojih pomočnikov na ljubljanskem vojaškem poveljništvu, bi ne bilo prišlo do nezaslišanih provokacij se strani vojaških uradov.
Se dandanes se pojavlja na avstrijskem ogorčenje proti srbskim kraljevim morilcem —r in, ironija usode, pri nas pohajajo nekaznovani enaki morilci v častniški uniformi. Vmor človeka ostaja vedno enako zločinstvo, naj se tu gre za kralja ali za delavca.
In sedaj vprašam, od kod jemlje po vsem tem armadna uprava predrznost, da gre mirno preko takih dogodkov, kateri globoko posezajo v narodno življenje na avstrijskem, in da zahteva od nas novih žrtev ?
Gospoda, to je več, nego najivnost in jaz ne bi imel imena za slovanskega poslanca, kateri bi odobril ta umor, bodisi tudi le s tem, da dovoli vladi i jeden gumb od gamaš.
Zahtevam zato :
1.	Takojšnje in energične odredbe, da se po vojaškem sodišču uvede proti častniku Mayer,|u preiskava, puste ga v začasnem zaporu, dalje sodna preiskava z nekaterimi vojaki njegove čete, puste jih na svobodi, ker so, čim je poročnik Majer vkazal streliati, pričeli brez ukaza in brez upravičenosti posamezno streljanje.
2.	Načelno nastanjanje vojske po večini prebivalstva, in sicer ne le glede 27. pehotnega polka, marveč zahtevamo tudi ozire na teritorjalno garniziranje vojske na Češkem.
Armada ima do'žnost vzdrževati se politike ; seveda velja pa to le za slovanske častnike in nič se ne gleda na to, da so nemški častniki skoraj vseskogi vsenemci. Večkrat se sliši „Wacht am Rliein“ v vojaškem kazinu. V slovanskih garnizacijah (Budjejevice, Ljubljana itd.) morajo slovanski častniki biti včlanjeni v nemškem kazinu. Ob taki vzgoji današnjega častnika ni čuda, če nahajamo povsod v častniških krogih hakatiste il la Mayer.
Dokler ne bo Avgijev hlev armade korenito pometen od vsenemških smeti, do tedaj bo tudi slovansko prebivalstvo zrlo v armadi svojega sovražnika.
Za skupno postopanje Slovencev, Hrvatov in Srbov.
„Obzor“ od 27. t. m. priobčuje iz slovenskih poslanskih krogov uvodnik »Ju* goslovani in dogodki na Balkanu”, v ka-terem se avtor zavzema za enotno politiko vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank Roslanec piše med drugim : „Niti trenotka ne smemo pomišljati, kam hočemo in na katero stran. Končna rešitev bosanskega vprašanja mora rešiti tudi veliko vprašanja delavnega programa . vseh slovenskih, br vaških in srbskih strank v mejah habs' burske monarhije. Pustolovci nismo. Na8' protno, mi moramo biti trezni, modri i® lokavi, ker na nas je, da sedaj izrabi®0 državno formacijo monarhije na jugu ® da si ustvarimo krepko in mnčno domO' vino. Temeljna točka našega skupnega de' lovania bi torej morala biti, da za sebe izkoristimo državne meje svoje domovine, kakor so jib prikrojili oni, ki so radi teh mej hoteli zanesti med nas razpor. Zate bi morali vse s^oje delovanje osredotočit) na to, da zrušimo vse umetne meje, k’ medsebojno dele nas Slovence, Hrvate i° Srbe. Mi nimamo č«sa, da bi še nadalje čakali, ,.da se dogodki razvijejo sami p® sebi”. Mi ne smemo več vse svoje nad« staviti ,nn zdravo odporno silo našega naroda”. Mi se ne smemo v bodoče zada' voljevati. da bi slovensko-hrvaško slog® manifestirali zgolj s tem, da se naši p°' slanci obiščejo na Dunaiu. v Pešti i® v Zagrebu. Skratka, mi ne smemo več voditi slučame politike : ne 'smemo čakat) na madžarsko pragmatiko, da pričnemo boj proti Madžarom, ne smemo čakati l.a novo klanje v Ljubljani, da navalimo na Neme«) ne smemo čakati na novo šolsko leto, da se zagrozimo Italijanom. Odslej mora biti naša borba smotrena, skupna, logična. Ru' siti in graditi, vs» to moramo po erotnve® načrtu v dosego skupnega cilja. Usoia®® sj torej predložiti ta le konkretni predlog) Čim naipreje se raj snidejo predstavitefii slovenskega, hrvaškega, in srbskega narod« te monarhiie in sestavijo skupni progra® delovanja, ki bi nas dovedel do eneg« skupnega cilja. Slovenci in Hrvati bom® se s tem programom brzo složili. Sr®1! poučeni no zadnjih dogodkih, bodo pr'^®1
do prepričanja, da za nje Bosna ne
tuja, ako bodo delovali skupno z n®®!:
da uredimo Bosno, kakor bo potrebno- u samefti programu, o katerem bi ’ nar-*ra«' pravljal ta veliki narodni zbor, nam na te® mestu ni treba govorit'. Samoobsebi s® razume, da moramo urediti medsebojn® odnošaie na temelju absolutne ravnonray' nosti. S č^som bo atrakcija storila svo'® in mi Slovenci se bomo odločili glede skup' nega iezika, a Hrvati in Srbi se bodo Ž® nogoddi gPde narodnega imena in ver®. Za sedai bo vsekakor glavno to, da skupno in dosledno izženemo iz hiše tujca, da «® okrepimo in ojačimo. A Če bo našo borbo vodilo čisto narodno načelo, rodoljubjei kadar bomo svoie bojne vrste ogreli «9 domovino, a ne kakor flosedai za brato' morno vojno, takrat bomo tudi sami o® sebe spregledali ; padla nam bo z oči tisoč' letna koprena in uvideli bomo. da sm® eno : Da smo bratje mi Slovenci, Hrvati® in Srbi in da imamo eden edini skup®1 dom. Šele v takrat bomo lahko mislili n« vse drugo. Šele takrat se bomo lahko vprašali, če smo dospeli do končne?9 narodnega cilja. Za sedaj računajmo 3 razmerami in z možnostmi ter — 119 delo !“
DOMAČE VESTI.

Iz trgovskih krogov. Pod tem n«'
slovom smo priobčili v zadnji številki o9’ šega lista neki dopis i z trgovskih krogo*' ki je zbudil v raznih narodnih krogih’ kakor čujemo. veliko pozornost ter da19 predmet pogovorom najrazličneje vrste. D9 razpršimo razna neosnovana domnevanja'1) zaključke, ki bi mogli biti v kvar skup®’
narodni stvari, za katero se vsi borim®'
-v
smatramo za potrebno izjaviti, da s pr' občenjem omenjenega dopisa ni naše ure®-ništvo nameravalo izvršiti nikakoršn® splnšno tendencijozno kritiko naših po)1' tičnib -razmer ali sploh grajanje delovani9 kak« javne osebe oziroma narodnih druŠ(| venili vstanov. Imenovani članek je h' sicer naperjen proti nastopanju predse®' nika enega narodnega društva. Dočim p1)1’ znavamo drage volje, da je intonaci'9 članka b la res prerezka, smo naproše®1 izjaviti v imenu dotičnega dopisnika, ®9 on stem ni hotel nikakor zadeti gospo®9 Ulčakar-ia v njegovi osebni časti, ampUj da je bil namen njegovega članka le P1'1’ pomoči do tega, da se ublaže nasprotst*9

v »Trgovskem izobraževalnem društvu * katera po muenju mnogih članov oviraj9
napredek tega društva v smeri, kakor bi jni vsi želeli. Razun tega nas prosi naš imenovani dopisnik, da izjavimo v njegovem imenu, da resnično obžaluje, da se je preojstro zaletel v osebo g. predsednika samega.
Kar se pa tiče specijelno napada gospoda Ulčakarja gledr odpusta sluge “išeanca, moramo lojalno priznati, da po zanesljivih informacijah, ki smo jih te dni pobili, je ta napad bil nevtemeljen ter da Je gospod Ulčakar v tej zadevi nastopil le kakor izvrševalni organ odbora »Tržaške posojilnice in hranilnice", ki je bil prisiljen az tehtnih razlogov odpustiti dotičnika. —
Kot brezobzirni prijatelji resnice in v iskrenem stremljenju sodelovati pri nadalnji povzdigi slovenskega ljudstva in posebno delavstva v Trstu, stavili smo svoje predale na razpolago dopisnika, ki je, morda v preostrih besedah, hotel na koncu konca koristiti le skupni stvari. Če je torej večkrat imenovani članek tudi provzročil dokaj razburjenja, prepričani smo, da s tem nismo škodili, ampak naravnost koristili narodni stvari. Gospod preds. Ulčakar je namreč zadnjič obljubil, da bode skušal pomiriti duhove. Ge se bode to res zgodilo, potem bode narodna stvar v Trstu pridobila, na veselje naš h narodnih krogov in — nas pri »Narodnem Delavcu", ki ne bodemo tedaj več obžalovali večkrat imenovani članek.
„Deutscher Arbeiter Gesangve-Te*n „AdriaperIe“ Triest" je bil tako prijazen poslati uredništvu našega lista vabilo ”a ustanovni občni zbor. ki se bo vršil dne 2. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v ' lsnovičevi gost lni v ulici Giovanni Boc-oaccio.
Mi seveda priporočimo našim delav-Cem, naj se polnoštevilno vdeleže tega Prevažnega zborovanja, kjer bodo sodrugi, na čelu jim »Nemec Jernejčič" skušali po-prve temelje mostu od B lta do ^drije. Saj ravno v tem obstoja interna-'Uijonalizem, kaj ne, gospoda? Slovenske delavce, kateri tvorijo v Trstu skoraj polovico vsega delavstva, dosledno prezirate jo ste jih tudi prezirali, ko so Vam dobrodušno donašali svitle „fhke“.
Nemškim delavcem pa, katerih je to-bko, da bi vsi našli prostora v eni sami tržaški hiši, in za katere je Visnovičeva gostilna dosti prevelika, tem Nemcem, seveda, treba snovati pevska društva i. t. d.
To je vse pristni internacijonalizem. Kmalu bodete seveda storili korak naprej m boste zahtevali za privandrane Nemce enakopravnost se slovenskimi delavci domačim. To bo tudi internacijonalizem. A konečno boste s pomočjo Vašega posredovalnega urada vabili nemške delavce v J rst in boste gledali, da spravite tiste Pamesta, ki bi sicer pripadala Sloven-ceni-domačinom. To bo, seveda, tudi inter-nacijonalizem.'
Pričakuj t mo, da boste prihodnje leto Načeli skrbeti tudi za Japonci. Saj to ven-(*ar tudi zahteva internacijonalizem!"
2. novembra, na dan vseh mrtvih bodo torej sOcijalni demokratje slavili vstanovitev hemškega pevskega društva. V znamenju mternacijonalizma bodo skrbeli seveda za mnogoštevilno \de’ežbo tudi od strani Slovencev. Zakaj pa ne? Saj so na prcgramu Komična in resna predavanja. Za zabavo “bo torej obilno preskrbljeno.
Delavci, vdeležite se tega važnega ®hoda. Pokažite, da znate ceniti nastojanje tukajšnje socijalne demokracije, ki ve. da le včasih komična in včasih resna in hoče zategadelj pogostiti vdeležence imenovanega ahoda s komičnimi in resnimi predavanji.
Opozarjamo, da se bo vdarjalo tudi v Gtre in v kitare. Poskrbljeno bo tudi za mkohol. Evviva la Spagna, dove si magna!"
Internacijonalizem naših socijal-n*h demokratov se je zopet pokazal. Milega torka je namreč „11 Lavoratore" Poročal o izidu vo itev za istrski d želni zoor. Kakor znano, je bil v splošni kuriji j’ Puli izvoljen svcijalist dr. Ritossa. Izvo-jetl pa ni bil z glasovi samih socijalnih demokratov, ampak le s pomočjo ondotne ualijaDske Lbera^e stranke. In tržaški »Lavoratore" vsklika v rečenem poročilu : »' nedeljo je slavilo svo.o zmago italijan-
Pule!“ Torej če zmaga socijahst, pri-Pisuje „H Lavoratore" to zmago italijan-s'vu, ne pa mednarodnemu soeijalizmu ?!
In prihodno nedeljo? Vršila se bo ®zja volitev med italijanskim šovenom dr.
Pollonio in italijanskim klerikalcem dr.om 11 Padaro. Ne vemo, kakov bo izid te ožje k .itve. Toda iz dosedanjega vedenja tu-ajšnje sccijalne demokrakracije je gotovo, '®a'bodo zopet, kakor lani v Puli, mejna-edni soc.jalisti priskoč li v pomoč svojemu ratcu italijanskemu šovinistu dru. Apol-°®?°* Namesto da bi v tem (I.) istrskem 0blnem okraju proglasili abstinencijo od mitev in s tem pokazali, da obsojajo
ravno tako klerikalno besnenje kakor italijanski šovinizem, bodo zopet pomagali ital. nacijonalizmu do zmage. In to naj so internacijonalisti ? Slovenski delavci, tudi to beležimo v svoj album !
Občni zbor političnega društva »Edinost" se bo vršil v nedeljo dne 8. novembra t. 1. v gledališčni dvorani »Nar. doma".
Protislovansko besnenje je prijelo osrednii organ soeijalno-demokratične stranke »Arbeiter Zeitung". Nekaki „šmok“, ki ga je poslalo uredništvo „Arheiter-Zeitung“-e v Bosno, zasmehuje v fenille-tonili Slovanstvo in prihaja v svojem sovraštvu do tega neslanega in drznega mesta: »Ali mi. hočete pojasniti, katera razlika obstoja med Srbi m Hrvati ? Na to je moj hrvatski tovariš začel govoriti o zgodovinskih začetkih vsega naroda z naslednjimi laskavimi besedami: Mi izhajamo vsi od ene matere .... znate li gospo-dine ? — ali mati Slavija je bila velika k . . . . — znate li gospodine ? -—• ona se je podala vsakemu tepcu". In uradniki takega časopisa igrajo odločujočo vlogo v vodstvu nemške socijalne demokracije, vzklika v ogorčenju pražki „Lid“, — A mi se pridružujemo sodbi našega češkega tovariša.
Nedeljska predstava našega veseličnega odseka v Rojanu izvršila se je prav lepo, da smo iz umetniškega stališča iako zadovoljni, le škoda da ni bila udeležba več'a z ozirom na nje blagi namen, namreč v prilog podpornega zaklada. Veseloigra ,,V Ljubljano jo dajmo" je vzbudila dovolj smeha in se je igrala v jako živahnem tempu. Vsi igralci so izvrstno rešili svojo nalogo, bili so kakor da so na odru doma. Posebej moramo pohvaliti gč. Požarjevo in Sem čevo, ki sta znali jako dobro se znajti v svojih ne baš lahkih ulogah. Imenitno se je postavila tudi gč. Garvasova, ki ni ostala dolžna odgovora niti za hipec porednemu Pavletu. Da so bili na svojem mestu naši stari znanci z odra gg. Mihajlovič in Smuč, tega ni treba posebej praviti — istotako ostdi igralci. Po veselici je bil živahen ples ob zvokih rojanskih tamburašev, ki so z svojo vstraj-nostjo v udaranju posebno zadovoljili lahko-nogo mladino.
Preplačali so vstopnino g. Turk Anton 1 krono, tov. Cink 20 stot., N. 30 stot., X. 20 stot. in P. 80 stot.
Prisrčna hvala vsem za njih trud in žrtve. —
„Krumirji“ 1 so klicali Narodni delavski organizaciji tukajšnji socijalni demokratje, ko je prva na usta svojega predsednika napovedala neizprosno vojno nameravani uveditvi legitimacijskih listkov se strani socijalne demokracije. »Krumirji" so ponavljali, ko je tov. dr. Mandič v imenu slovenskega delavstva in v imenu delavske svobode in solidarnosti odločno protestiral na pristojnem mestu.
,,N. D. 0.“ se na vsa ta očitanja ni ozirala, ampak je neustrešno izvajala svoje stališče, prepričana, da ji bodo dogodki kmalu dali prav. In ti dogodki so tu ! Dne 28. t. in. je, strmite tovariši, nihče drugi, nego en ueledni avstrijski socijalni-demokrat, to je delegat Seliger, v delegacijah v Budimpešti v kaj ostrih beseda ožigosal stanje in šiJcane, leaterim so izpostavljeni avstrijski delavci v Prusiji. Označil je pri tem legitimacijske karte kakor brutalno, nasilno tločenje delavcev na korist podjetnikov. Legitimacijski listki ovirajo ne samo svobodo, ampak naravnost gospodarski napredek delavstva
Zares, lepšega zadoščenja si ni mogla pričakovati »N. I). O." V prihodnji štev. našega lista se bomo zopet bavili s tem vprašanjem. Za danes konštatiramo le, da je dr. Mandič imel prav, ko je na velikem protestnem shodu v »Narodnem domu" označil »tessere", kakor ene delavske stranke nedostojen manever proti gospodarskemu življenju slovenskega delavstva v Trstu.
Žrtev dela! Vbozega delavca preganja žalostna usoda, da v trajni nevarnosti se mora truditi za svoj kruli. Zlasti tržaški veliki zavodi, kakor ho tovarne in ladij^deloice zahtevajo prepogostoma težkih žrtev ria zdravju in življenju. Samo iz kan-tijera Sv. Marka so minoli četitek nesli v bolnico kar štiri ponesrečence. Med temi je bil na huje poškodovan naš zvesti član Ivan Čuk, oče treh malih otrok, bivajoči v ulici Molin a vento.
Revež je težak .v škveru na bregu; ravno ta stroka je najtežavneja, najmanj plačana in vedno veliki nevarnosti izpostavljena. Kaj ko bi naša oblast poslala kakšenkrat pogledat posebno one nevarne visoke odre, po katerih morajo plezati ob naj večji nevarnosti vbogi delavci, če je premalo obrtnih nadzornikov, gospoda, ime-
| nuite jih več. ker to zahteva danes člo-| ve^oliubje in Vaša uradniška dolžnost.
Nj še minolo 8 dni, kar je tovariš tesar Štel mrtev na licu mesta obležal 16 za to, ker se ni mogel pravočasno izogniti nevarnosti, vsled velikega nereda pri d»lu in pomanjkanja nadzorstva od strani poklicanih činiteljev. In tako skoraj vsaki dan imamo kako žrtev dela. čas bi bil, da bi se začelo vstrajno in premišlieho poskrbeti za varnost delavca, ki itak za skromno plačo pušča navadno zdravje pri delu za pomnožavanje tujega kapitala.
Iz naših dežel.
Dopisniku iz Kanala. Na Vaš prijazni dopis glede poslanega nam članka, naznanjamo Vam, da le isti prišel v druge roke. da smo pa prišli do njega in da ga z veseiiem priobčimo v prihodnji številki našega lista.
Iz Ajdovščine. (Dopis) Tukaj je v zadnjih časih dokaj živo, vse vre nestrp-lienja, kako bo končalo gibanje, ki ga je naša podružnica vprizorila glede gmotnih razmer našega delavstva. Minole nedelje nas je obiskal naš predsednik dr. Mandič iz Trsta, ki je konferiral z interesiranimi krogi. Jutri pride zopet dr. Mandič iz Trsta ter se bo zopet vršila konferenca in potem shod. Upajmo v zmago dobre stvari!
Darovi.
Tov. Vahrtbiichler Fr. ie daroval za naš list 1 K in Katalan Jos. gostilničar kons. društva v Roianu za podporni fond 5 K.
Rojansko »Konsumno društvo" je darovalo svoto K 10 za podporni fond ,.N. D. O." Srčna hvaTa!
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: „Dobra gospodinja1,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„	2'80
..Štiri ruske slike11, povesti ....	„ —'00
BENEŠ : „Bro dskovskl odvetnik11 .	„	1 -50
Kip Gregorčiča................. 4'—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
Balončki v narodnih barvali po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
HakitI za dvorane In vrte pri
• • • •
zabavah
• • • •
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Pekarna Saksida
- v ulici del Belvedere štv. 3. -
ima na razpolago
VEDNO SVEŽ KRUH
Prodaja vsakovrstne sladščice, biškote Gatti, man-deljnove faie in razna najflnejša vina.
SPREJME NAROČILA
KARL SAMEZ
TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST
priporoča sl. občinstvu svojo
civilno in vojaško krojačnico
Delo solidno.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PR1X“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljalo na dom
August Stular.
TRST, via delle Pos'0 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice)
v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec
TRST. - Ulicft Taldirivo 40.
Dr. Fran Korsano
|sp ecijalist za sifilitične in kožne bolezni ||
imn svoj ambulatorlj
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9.
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do 6. in pol pop.
V&ii=_______________
Pekama
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nujlinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh najfinejše sladščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gul-
IVAN KOŠMERLJ IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. g.
kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijallje
In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
»TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA11
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnloah). — TELEFON St. 952.
Piazza (lella Caserma št. 2,
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
gr 4°|o
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dog‘ovoru 5°/„—6°/0, na menjice po 0°/0, na zastave po 5'/s in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco.
Poštno-hranilnični račun 8i6’oo4.
^\\\\\\\\\\\’
VS//S//S//S//S//4r//S//S//S//S//S//J.
AU8TRO-AMERIKANA ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec.
TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi ,	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulica Mollu Plocolo it. 2. ali pa li kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
ŽlVMOSTEMSKR BANKA PRO CECHY R MORAVU - Obrtna banka za Češko in Moravsko.
Ustanovno leto 1868. Menjalnica : Via Nuova štev. 29. PodPUŽnica V Trstu. Bančni prostori: Via S. Nicolo 30. telefon: 21.57
CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI.
KUPUJE IS PRODIJA. VREDNOSTNE
-	- PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - -
-	PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO -
-	- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - -
Akcijski kapital: K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi črez: 0,500.000. — Brzojavi: Ž.vnostenskit, Trst
41
0
4 o
Vloge na vložne knjižice 4'L
ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
- ■ Tekoči računi in računi na bančni žiro. • -
STAVBENI KREDITI. — KREDITI PROTI DOKUMENTOM ...............VKRCANJA.................
r-
I Krojač Pavel Kočevar
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom So-
							
	... ■ ■		e«			»«		■
I
se priporoča členom „N. D. 0.“, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje. Postrežba točna, cene zmerne
avoji k svojim! Kočevar, Krojač
TRST, ulica Nicolo Macliiaveli 13, TRST.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
Iger ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščtce, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„All’ Adria“ ul. Nuova Stv. 11 in „A1 fratelli dalmati“ ulici Zudecohe Stv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
Sostllno s krasnim »rtom
: JI Mi ritfflO":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše Istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih?
V gostilni Hinka Kosiča
„Pri stari Breskvi"
y ulici del Relvedere 17.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I., nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.	Ferdinand Pečenko.
Podpisaui priporoča svojo
Gostilno Magagna
na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega
Iger toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili.	Udani Jakob Maganja.
DE
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
g d. deiristdi 658
Podpisana priporoča sl. občinstvu svojo gostilno
»Pri rojonskem hrihu“
v Rojanu za cerkvijo,
kjer toči najbolje
vipavsko, črno istrsko in domače Škuretovo vino
po jako zmernih cenah.
Ima na razpolago tudi pivo Goss.
Točna postrežba.
Antonijo Mesesnel.
Uljudno naznanjamo da -smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi naj nižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co. - Trst
Via delle Torri štv. 2 (za crkvljo sv. Antona novega;.
kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla.
Podpisani priporočam sl. občinstvu in tov. členom „N. D. 0.“ svojo dobro znano gostilno
jir&mo 9e franz
v ulici Geppo 16
kjer točim pristno vipavsko po 80, na dom po 72 st. liter in črno istrsko vino po 72, na dom po 64 st. liter, kakor tudi Krnovo pivo. Postrežem tudi lahko ob vsaki uri z najizvrstnejšo kuhinjo in z mrzlimi jedili.
: Pekarna Josip Vatovec
ulica Sette fontane 831, Zrst
s prodajo slalčic. - M čas svež kruh.
Postrežba na dom.
Moke Iz prvih ogrskih mUnov. Dezertni prepečenci.
Tovoril Josip Furlan.
Katarina Vatovec
priporoča sl. občinstvu svojo
v ulici Belvedere 7
kjer ima na razpolago najbolja vipavska
in istska vina. kakor tudi izvrsten kraški teran in Dreherjevo pivo.
Posluži lahko z mrzlimi in gorkimi Jedili.
r
I10V0 POGREBNO PODJETJE
v Trstu, ul. Tincenzo Bellini 13, telefou 1402
tik cerkve sv. Antona novega.
Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov.
Lastna lzdelovalnlca ln zaloga venoev ln raznih ovetllo Itd.
Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaške stroke. Zaloga voščenih sveč, lastno tovarno. — Prodaja na debelo in na drobno.
V.
Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže,o in v inozemstvo.
VODSTVO.
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
E
DE
n
Slovanska Mirnim v Trsta
ANTON REPENŠEK
ul. Cecilia št. 9.
priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela od najpriprosteje do najfinejše vrste.
Postrežba točna in solidna.
3(131
samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-Ie v zaloge izgotovljenih oblek
V. Dobauschek
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST. IV
Vrhu tega po Jako nizkih oenah :	B
barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots. površniki, raglau, ulster, jope. jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške.
^zdelujejo se obleke po meri.	Govori se slovensko^^
Delniška glavnica
K 10,000.000
Telefon 19-95.
:OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3.
O
Vlog okoli:
K 85,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
V/c
Vloge na tekoči račun do A \ j Q
— Premijene vloge po 43/. °/0	■	/ ZL /
Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije
— jadranska banka
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PAPlHdE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISMA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
.—.... Uradne ure; 9 — 12.
EsidDt menic ln Maso, borzi naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
v TRSTU -
posdi
4
lopi*)
la
VLOGE NA KNJIŽICE.
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
2'30 — 5.30.
dokumentom vkrcanja.
Brzojavi: ..JADRANSKA1* - Tret. — Telefon: 1463 in 793.
I
s Restavracija, s Trst — Grand H&tel 5ALKAN — Trst
cene zmerne.
S S Kavarna, S S
cene zmerne.