Z70. Itnilki. 1 LiikllHf, t hMi, a. mntn 1912. XLU. 1(10. ™' " ■ —^—^— ——. .-------------------—— .Slovenski Narod" veija. v Ljubljani na dom dostavljen: . v upravništvu ure ema Ctlo lete.......K 24- cei« let«.......K 22"— pot leta........12-- pol leta ...... . . 11*— četrt leta.......6'— četrt leta....... 5*50 na mesec....... 2*— na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ae vraćala Uredništvo* KnnflOT« nlica 44. I v pritličju) levo. tsjlofsm it 34. Isfcni* vama* n«n an»n*an- Issajajnnnni n«««lf« ta ajvassUk«. laaarati veljaj«: petinata pa a netit vnajp. ca eatnat »• 14 vi«., za dvafeaat e« 12 vin., ca trikrat ali večkrat po 10 vin. Parts is zahvala vrsti 16 vin. Poslan« vrsta 20 vin. Pri večjih snscreitnh so dsf«vsru. Upravniitvn na- se aosTIjsJo nansfiime rsklssssctje insessti itd. to e admintJlaafJvae stvari. ■ Poumtii etovllka v« M a It vinari«-*. ■ Ns pismena naročila brez tstodobn« vposiatve aaročaiae se ne ozira. ,Nax«aaa tiskarna** teUt«« it ti. .Slavenski Nasad" velja po posli: za Avstro-Ogrsko: i za Nemčijo: cal« let«....... K 26-— celo leto.......K 30sr pol leta . ...#.. # 13*— m . _ g četrt leta . , 6*50 za A rasti*« in vse drsrge dežele: ns mesec..... p 2*30 celo Isto......K 35»-* Vprašanjem glede Insessiov se rraj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Varavmistvo fspodaj, dvortiče levo), Knnflova nI i ca: it. 9 telefon ii. iS Nespremenjen položaj. Dunaj. 22. novembra. Položaj je nespremenjen. Tako se glasi današnji politični bulletin. V kritični debi, v kateri živimo, to baš ni ugodno. Stacijonarna kriza nagiba rada h katastrofi . . . 2e v kratem brzojavnem poročilu smo naznačili, da prehaja kriza iz ozkega okvirja iz avstrijsko - srbskega spora v širši, nasprotujočih si nazorov tripelentente in trozveze, oziroma v tem slučaju predvsem prizadetih velesil Avstrije in Rusije. Srbija igra pri tem seveda veliko vlogo, ker je bodoči razvoj dogodkov odvisen skoraj edino od njenega odgovora Avstriji. Ako bo rekla srbska vlada, da vztraja pri stališču, razdeliti Albanijo med Srbijo in Gr-o ter zasesti jadransko morsko obal, potem je rešitev konflikta le na dva načina mogoča: na evropej-konferenci, ali pa z orožjem. Tre-pa pri tem poudariti, da gre velesila, torej tudi Avstrija, na konference tedaj, ako si je že naprej sigurna uspeha, ako so pogovori njenih diplomatov z ostalimi velekabineti že v naprej ugotovili, da bo na taki konferenci v bistvu obveljalo njeno stališče. V dunajskih krogih te gotovosti oči vidno nimajo in radi tega se naši državniki konference branijo, ter jo dosedaj zavračajo. Ker se je od oficijozne in oficijalne strani že opetovano poudarilo, da je avstrijsko stališče glede albarske avtonomije nepobitno trdno, vidimo, da treba v trenutku računati v prvi vrsti z drugo izmed gori naznačenih even-malitet. Splošno nervoznest. ki se je polotila cele naše javnosti, naše diplomacije, naših vodilnih državnikov, povzroča danes eno edino vprašanje: Kaj stori Rusija? Ni mogoče točno odgovoriti in morda niti ruska diplomacija še ne ve. kak-, padejo kocke. ;o se pravi, se bo li Rusija z vso, ne le diplomatično silo angažirala za srbsko stališče, aii ne. Za enkrat se ve le toliko, da se ruski vojaški kroci pripravljajo na vse eventualnosti in da so ruski armadni zbori ob naših in nemških mejah toliko kako*- mobilizirani. Ve se tudi to, da je Francija obljubila Rusiji za vse slučaje svojo podporo. Anglija pa se trudi že v naprej preprečiti vsak evropejski konflikt, vsaj v toliko, da hoče spraviti celi spor pred forum Evrope, torej na konferenco. Zunanji minister Grev je to včeraj v angleški zbornici izrecno poudaril; angleško naziranje, da bi moral pred to konferenco tudi avstrijsko - srbski spor je sir Edvard Grev označil s finim stavkom, da se o zahtevah kake nebalkanske države (Avstrije) glede turške likvidacije pač ne da govoriti, temveč le o željah. 2e iz predstoječega izvira, da si tripleententa v svoji politiki ni popolnoma edina, da predvsem njena v tem slučaju glavna članica, Rusija, ni izpregovorila Še niti besedice. Na drugi strani pa je danes pač nad vsak dvom zvišeno, da je trozveza solidarna v svojem programu in da Italija in Nemčija odobravata avstrijska stališče. Ne sme se sicer trditi, da sta obe naši zaveznici tudi pripravljeni dokumentirati to diplomatično solidarnost celo z orožiem — toda to je pač v konkretnem slučaju postranskega pomena, ker je izključeno, da bi eventualni rusko-av-strijski konflikt ne potegni! cele Evrope v svoj krvavi vrtinec. Reči se sme. da Evropa ni baš navdušena spremeniti svoja polja v bojišča ter zanetiti plamen svetovnega požarja. Na vseh straneh se deluje za mir, iščejo se formule, kompromisni predlogi, izhodi; vse dela na to, da ne postane avstriisko-srb-sko vprašanje nit: za nas niti za Srbe prestižna zadeva, ki tako rada moti preudarnost in opreznost. Avstrija hoče •/ fMf tineh zahtevati precizen odgovor srbskega kabineta na svoje postulate. Verjetno je, da bo Srbija odgovorila, da ni mogoče sedaj, ko vojska še ni končana razpravljati o tej zadevi s potrebno pozornostjo. Iz srbskega odgovora pa bo morda že nekai razvidno: v koliko se zanaša belgrajski kabinet na pomoč Rusije. In od tega bo pač tudi odvisno, kako reagirajo naši državniki na srbski odgovor: v smislu preudarnega in neprenaglenega postopanja aH pa z ultimatom. Ni neintereantno. da se že danes na naših merodajnih mestih izjavlja, da Avstrija sicer rod nobenim pogojem ne pripusti srl ke posesti ob morju, to se pravi srtakc pokrajine, ki bi bila del srhsk države, da pa je pripravljena privr ti v vsak drug modus, ki bi omogf il Srbiji dohod r.a Jadransko morje, mrej potom internacijonaliziranega pristana i. p. Morda se najde kompromis, ki bo v kratkem omogočil drugačno politično diagnozo, kakor je ta, ki smo jo napisali na čelo današnjega poročila. __________ Združenje nasprotnikov. Zmage balkanskih armad so ve-lečastne. Od cesarja Napoleona I. ni svet še kaj takega videl. Kar se godi na Balkanu, je svetovnega pomena. Staro turško cesarstvo leži razbito na tleh, na njegovih razvalinah pa ustaja nova, sveža velesila. Avstrija bo najbližnia soseda te velesile. Tisoč vezi veže Avstrijo t Balkanom in zato zahtevajo nove razmere, da podvrže Avstrija vso svojo dosedanjo politiko temeljiti reviziji. Tendenca vse dosedanje av-strjske politike, notranje in zunanje, je bila vedno proti slo vabita; od tod skrajna nezadovoljnost avstrijskih Slovanov, od tod veliko nasprotje vseh balkanskih Slovanov. Zmaga balkanskih držav pomeni pravo katastrofo za dosedanjo tendenco avstrijske notranie in zunanje politike, a če bodo balkanski dogodki tako vnlivali na vso nrihod-njo politiko, kakor bi bilo v interesu monarhije, to je še jako veliko vprašanje. Minister dr. Bilinski je te dni v delegaciit izrekel pametne besed:; govoril je o Bosni, z n-egove besede ne veljajo s^mo za to deželo. Bilinski je brez ovinkov priznal, da je atrak-cijska sila samostojne nacijonalne države naravna in da bo Srbija imela svoj atrakciiki vpliv tudi na Bosno, če ne bo država poskrbela za primerno paraliziranje. To pa more no zatrdilu dr. Bilinskega le na ta n:>-čin storiti, da ustvari v Bosni tako ugodne gospodarske in kulturne razmere, da bo Bosna za Srbe večja a'rakcija. kakor pa kraljevina Srbija. To so gotovo pametne besede. Toda dr. Bilinski je v zmoti, Če misli, da bo naravno atrakcijsko silo kraljevine Srbije paraliziral samo z gospodarskimi in kulturnimi napravami To je preveč materialistično mišljeno in kaže, da minister Bilinski vendarle ne pozna bistva nacionalnega problema, četudi je doma v Galiciji. V gospodarskem oziru so Srbi v kraljevini gotovo na slabšem kakor Srbi v naši državi, in sploh avstrijski Slovani, na boljšem pa so. ker imajo nacijonalno upravo in niso v naciio-nalnem oziru izpostavljeni cuvajiz-mu. kakor vsi avstrijski Jugoslovani. To je pa ravno bistvo vsega vprašanja. Laglje bi ne samo Srbi v Bosni, nego sploh vsi avstrijski Jugoslovani prenašali celo gospodarsko in kulturno zapostavljenje. ki se sistematično vrši,kakor pa ta neznosni cuvajizem. Hrvaški komisar Čuvaj je samo najbolj razviti tip izmed brezštevilnih tujerodnih mogotcev, ki gospodarijo nad Jugoslovani. Ta komisar je najpopolnejša popolnost svoje vrste, vzorec vseh vzorcev, najodličnejši eksemplar teh straho-valcev, a Čuvajev je vse polno in videti jih je povsod, od Kotora in meje Sandžaka pa do Celovca in Maribora. Recept, ki ga je podal dr. Bilinski, je treba razširiti. Vsaka atrakcij-ska sila balkanskih držav bo nemogoča in izključena, če bo avstrijska politika spoznala, da je treba Jugoslovane kulturno in gospodarsko, pa tudi politično uzadovoljiti in jim ustvariti take javne in življenske razmere, da bo Avstrija za vedno tista večja atrakcija, o kateri je govoril dr. Bilinski. Ali pa bo monarhija v stanu prelomiti z vsemi svojimi tradicijami in dati svoji politiki novo smer? Iz posameznih glasov se da to pač skkoati ab verjetno to ni posebno, kajti močni nasprotniki Jugoslovanov- se že zdrnžuiejo in brusijo meče za nove boie proti avstrijskim Jugoslovanom. Nekdanji minister Baerenreither kliče Nemce na skupni boj zoner Slovane in jim priporoča najtesnejšo organizacijo, stari sovražniki Madžarov se obešajo madžarskem oligarhom na suknio in jim ponujajo svoje priiatelistvo in zavezništvo za skupni boj proti avstrijskim Jugoslovanom, in mogočna nemška birokracija nateguje že vajeti in daje Jugoslovanom občutiti svojo železno pest. Nasprotniki se združujejo. Sedanja mednarodna kriza je velikanska, voina in mir visita takorekoč na eni niti. Od izida te krize je odvisna vsa nrihodnjost avstrijske politike in zato bi bilo prav nepotrebno govoriti že zdaj, na kak način naj se formirajo Jugoslovani zoper združujoče se nemške in madžarske nasprotnike, in s kakimi sredstvi naj skušajo dati avstriiski politiki novo sm?r. Zmage balkanskih armad so poživile vse Jugoslovanstvo; navdale so tudi avstrijske Jugoslovane z novo samozavestjo in z novim navdušenjem za njihove pravične zahteve, ter jih zbližali med seboj. Avstrijske Jugoslovane čakajo brez dvoma veliki boji, morda še hujši in težji, kakor so bili vsi dosedanji, a navdaja jih zavest, da bodo zmagali in da morajo zmagati, tudi nad vsemi sovražniki, ki se zdaj združujejo proti njim, ker je njihova zmaga v življenskem interesu monarhije. Zanimivosti iz državnega proračuna. Priobčuje polanec dr. Ravnihar. Vlada je predložila drž. proračun za t 1913. Pri prečitavanju teh mnogih zvezkov, ki izkazujejo dohodke in izdatke iz vseh resortnih oddelkov naših ministrstev, se oko nehote ustavlja na postavkah, ki zadevajo nas Slovence. Redke so te postavke in majhne številke nam predočujejo. Slovencem je odmerjen skromen kotiček v upravi drž. gospodarstva. Naj sledijo nekateri podatki. Naučno ministrstva. Srednješolstvo zahteva v tostranski državni polovici po odbitku neznatnih dohodkov 34,541.241 kron izdatkov. Na Slovence in Hrvate v Primorju prihaja od te postavke samo ca 619.000 K. Od tega pride na Kranjsko — odbivši postavko za nemški gimnaziji v Ljubljani in Kočevju, za prispevek zgradbi Kočevske gimnazije ter za nemško realko v Ljubljani — 479.338 K. V tem je všteta podpora ljubljanskemu dekliškemu liceju 10.000 K. Od ostalega zneska je postavljeno za »samostojne gimnazijske razrede z nemško-slovenskim učnim jezikom« v Celju 47.154 K, za slovensko gimnazijo v Gorici ca 13.000 K, za hrvaško gimnazijo v Pazinu 73.436 K in podpori za »Šolski dom« v Gorici 2000 K za vzdrževanje pripravljalnice, za srednje šole ter 4000 K za občinko spodnjo realno gimnazijo v Voloskem. Drugih zavodov kakor gimnazij in odnosno realk v Mariboru, Celju, Celovcu, Beljaku in v Primorju ne moremo šteti tu sem, kajti dasi jih pohajajo tudi dijaki slovenske narodnosti, so ti zavodi namenjeni le nemštvu in germanizaciji. Za ta namen je glasom proračuna sijajno skrbijeno. Razen prej navedenih zavodov, ki vsi so na slovenskem ozemlju, sredi slovenskega avtohtonega prebivalstva, omenjam Še deželne gimnazije v Ptuju, ki jo država LISTEK. Spomin s pota. Sofija, 21. novembra. Glas trpečih bratov, padlih v sveti vojni zoper krvoločnega Turčina, klice po pomoči. Od vseh strani jim hite nasproti čuteča slovanska srca, čim bližje si jim, tem hitreje narašča hrepenenje po bratskem objemu. Brzina brzovlaka. ki naju približuje pozorišču slovanskega vstajenja, le vse premajhna, misli so že daleč prehitele, predno se je vlak ustavil v Belgradu. Belgrad, ti ponosna podonavska prestolnica, ovila si se s triumfalnimi zastavami, okrasil ii se s cvetlicami, zraslimi na grobovih svojih sinov, da jih pokloniš svojemu zmagovitemu očetu - gospodarju. Kralj Peter se povrne z bojišča s polnimi rokami darov svoji domovini. Srbska vojska je prodrla do obeh morskih obal, ki naj bodo odslej naprej naravna branišča velike kraljevine. Polnoč je, mesto je tiho, proti kolodvoru hiti v lepem redu 300 rmerikanskih srbskih prostovoljcev. Izmučenim od dolgega pota, se vendar krči pest in ponosno nosijo svoje dolge puške z nabrušenimi noži. Pred Odrin hite, ki še kljubuje zmagoviti njihovi hrabrosti. Pasti mora kmalu in padel bo. Ta odločnost ne pozna nobenih ovir. V meglo zavit je še Belgrad. ko odpiha vlak zjutraj preko srbskih planot proti vzhodu. Na kolodvoru opravljajo službo stari možje z vojaškimi čepicami na glavi. Ob progi vsakih 200—300 m stoji v rjavo ra-ševino oblečen srbski kmet. daleč preko glave mu sega dolgi, na puško nasajeni nož. Vožnja je počasna, pogled le malo zanimiv. Misli se vračajo domov in domoložje se polaŠča duše. Iz sanjavosti nas prebudi živahno življenje na postaji. Pred skladiščem, zastraženim po oboroženih kmetih, deli raz velikanski kup hlebcev uniformiran vojak kruh. Molče ga sprejemajo žene, možje in otroci. Po planotah se pasejo črede ovac, po namočeni zemlji rujejo pujsi. — Vedno dalje gre in vedno enako. Srečamo sanitetni vlak z nebroi vozovi ranjenci. Vidimo jih pri oknih, ležeče in sedeče. Zavezane roke, preve-zane glave so nam priča njihovega pohoda. Pravijo, da prihaiajo izpod Odrina. Tema je legla na trudno, premočeno in poplavljeno zemljo. Pozno v jutru dospemo v Sofijo, po 24urni vožnji, še dosti čili. Pozna se, da smo prišli v druge kraje. Na kolodvoru množica vojakov in prtljage — samih vojaških kovčegav. Pri vsakih vratih straža z nasajenim no- žem, pred kolodvorom avtomobil »Rdečega križa«. V mestu samem nemoteno vrvenje, trezno in resno nastopanie. Bolgar se manj navdušuje in bolj udriha. Jutri greva na zahtevo »Rdečega križa < v Vratce, da se posvetiva svoji nalogi. H. TifoiM. Ugledaš kraj, ki si ga videl in ljubil v davnodavnih dneh; začenjaš staro, pozabljeno melodijo; zaduhaš v vetru vonj z daljnega vrta; — in mahoma je pred teboj kos preteklo-sti, tako jasen, da živiš v enem samem hipu leto življenja, ki je bilo. Nad Vrhniko, na holmu onkraj Svete Trojice, je mal smrekov gozdič, Tičnica. Toplo mi je pri srcu, kadar se domislim nanj. Bilo je v tisti zgodnji, čisti mladosti, ki je. Bog se usmili, že tako daleč, da jo vidim komaj še z očmi svoje duše. Vidim jo. kadar se spomnim na temno, senčno Tičnico, kadar ugledam na cesti svetlomodre, smehljajoče se oči, kadar zaduham vonj ciklamna. Tista prepolna radost je bila v nas, ki napenja prsi in duši v grlu. Napotili smo se, sami mladi ljudje, preko Svete Trojice v Tičnico. Vroč dan je bil: nebo čisto, visoko razpeto, mirno v svojem solnčnem sijaju. Stopah smo počasi v zložni kla- nec. Svetlo in sladko se mi je meglilo pred očmi. Videl sem Heleno poleg sebe. ne da bi se bil ozrl nanjo. Vsa lahka in nežna — bel metulj, krila se leskočejo v solncu. Na zlatopšeničnih laseh se je pozibaval širok bel slamnik. In bilo mi je, kakor da je vse ena sama, nerazdeljiva, prečudežna lepota: rodna pokraina in bleščeče poletno nebo nad njo, cerkev Svete Trojice, Helena, mladost in ljubezen, in tiste otroške plahe prve pesmi, ki so bile takrat v meni. Ko smo dospeli do Tičnice, nas je pozdravil prijeten hlad izpod črnih smrek; in zadišalo je opojno po ciklamnih. Polegli smo v senco. Helena si je odpela slamnik; skozi temno vejevje je en sam tenek žarek trepetaje poljubil njene lase. V lica, ozka in nežna, je bila nekoliko zardela, ustnice so bile narahlo odprte; žarka svetloba, ki je oblivala cerkev, je tiho odsevala v njenih sinjih očeh. Mir je bil v zraku, bila je nevidno in neslišno trepetajoča tišina poletnega dne. Ves božji svet in mi sami, naša mladost in vse naše misli, vse je bilo s svetlobo prepojeno. Meni so bile ustnice suhe; kljub hladu iz Tičnice me je žgalo v lica in občutil sem, da naju silna dlan rahlo in skrbljivo vzdiga proti žarkemu nebu, naju obvlada, samo naju dva, Heleno in mene. Smehljaje in tiho mu je ukazala: »Prinesite mi ciklamnov!« Šel sem v goščavo med mlado smrečje in sem nabral ciklamnov poln naročaj. Prinesel sem lih in sem po-sul z njimi Heleno vso, kakor je ležala v travi; slamnik, obraz, belo obleko in tudi tiste ljube drobne solne. Ni se genila, samo smehljaja se je. In taka, bela, z rdečimi ciklamnl posuta, je ostala v mojem srcu kakor pravljica... Vse to je bilo zdravnaj, zdavnaj. Zadnjič sem bil hudo bolan in napotil sem se na Vrhniko. Kadar je Človek žalosten, išče, da bi ugledal drag obraz. Ljubeznjivo se je smehljala s holma bela Sveta Trojica: vsak korak na široki cesarski cesti mi je bil nov spomin. Moja zgodnja mladost, angel božji, je šla tiho poleg mene, držala sva se za roke. Pogovarjala sva se o grenkih in o veselih dneh; več je bilo grenkih. Ali edina pravica, ki jo je ustanovilo in potrdilo človeško srce samo, je ta: kar Je bilo grenkega, usiha in usahne, komaj da še ostanejo znamenja na čelu; kar pa je bilo veselega, čeprav veselega v bridkosti — le ena ura, le en hip — je neumrljivo, s temi trenotki je žalostno srce plepeteno kakor ponočno nebo z zvezdami tolažnicami. Stopal sem v klanec počasi, v tisti sladki omotici, ki je pol radost, pci bolest. Kamor sem se ozrl, od povsod Stran 2. SLOVENSKI NAROK 27D štev. podpira z letnim doneskom 7000 K. Za novo poslopje nemške višje gimnazije v Celju je določen prvi cbrok 35.000 K. Na kako umeten način vlada goji nemštvo v naših deželah, se vidi na postavkah, določenih za nemške zavode v Primorju. Tu vzdržuje vlada za nemške koloniste, ki pa so seveda »državo ohranjujoči element«, po eno nemško gimna-zijo in realko v Trstu in v Pulju, torej kar cele štiri srednje šole. Za Italijane ima gimnazijo in realka v Trstu, gimnazijo v Kopru in v Gorici ter realno gimnazijo v Pulju. Pri-rastli ste na novo podržavljeni komunalni realki v Trstu pri Sv. Jakobu in na Akvedotu. Za kopersko gimnazijo prispeva mestna občina 5250 kron. Vseh srednjih šol je 359, med temi le osem zavodov; ki jih smemo šteti za svoje. Slovenskega zavoda v tem smislu, kakor to lahko reko Cehi in Poljaki glede svojih čeških in poljskih zavodov, med njimi ni, razen morda realke v Idriji. Ves dispozicijski fond naučnega ministrstva za srednješolstvo znaša 211.000 K. To so namreč podpore, ustanove, potovalne štipendije in dr. Koliko tega denarja pride na naše ljudi, iz proračuna ni mogoče razbrati. To nam pokaže računski zaključek. Samo znesek 6000 K je posebno določen za učit. kandidate na srednjih šolah s srbsko-hrvaškim učnim jezikom, seveda enaki znesek tudi za Italijane. Žalostno poglavje za Slovence v proračunu naučnega ministrstva je ono o visokih šolah, med katere štejejo univerze, tehnike, poljedelsko visoko šolo (Bodenkultur) in živino-zdravniško visoko šolo. Po odbitku dohodkov zahtevajo visoke šole s Študijskimi knjižnicami vred izdatkov 25,214.460 K. Ako odštejemo postavko 16.262 K za ljubljansko prej takozvano licealno knjižnico, smo Slovenci na vsej tej 25milijonski postavki deležni z maienkostnimi zneski. Samo nekaj ustanov je, med temi na dunajski univerzi šest ustanov. po 504 K za »slovenščine zmožne (sic!) dijake« medicince iz Kranjskega, za »slovenske dijake na pravoslovni in modroslovni iakuitU 6000 kron, dve ustanovi po 315 K za pravnike »iz Istre«, 4 ustanove, dve po 630 K odnosno dve po 315 K za medicince »iz Istre*. Za izobrazbo učiteliskih moči na visokih šolah je določenih 150.000 K, za 10.000 K več nego lani i utemeljevanjem: zaradi naraščajoče vporabe tega kredita, ki služi tudi za izobrazbo kandidatov za visokošolske učiteljske moči z italijanskim, slovenkim, hrvaškim in rusinskim predavateljskim jezikom. Zanimiva je postavka kot »izredna potrebščina« 130.000 K za reehts-und stadts\vissenschait!iche Fakul-tat mit itaiienischer Vortra^sspra-che«, češ, da se z ozirom na tekoča pogajanja, kakor lani tucii letos proračuni ta pavšalna potrebščina. Proračun za trgovsko in pomorsko šolstvo, ki izkazuje potrebščine nad 2 milijona kron, daje nam Slovencem borih 8000 K za dvorazred-no trgovsko šolo v Ljubljani in 10cboj nobenega blaga, so mu ■ prosto pot. Včeraj je dobilo imansko prebivalstvo mesta le za boj proti Srbom. Skader. Več dni je vladal pred Skadrom mir. Tri dni že so pričakovali prebivalci v Skadru z napetostjo, da se mesto preda, vendar pa se turška po-!ka ni hotela predati, vsled česar začeli Črnogorci mesto zopet ob-jijevati. Zdi $e. da $o hoteli Crno- gorci ohraniti med premirjem, ki je vladalo pred Carigradom tudi popolnoma pravilno stališče in niso hoteli podvzeti nobene odločilne akcije. Iz svojih pozicij se niso umaknili in nagnali tiidi Turke, ki so poskusili izpad, v mesto nazaj, sami pa niso storili nobenega odločilnega koraka ker so hoteli na ta način manifestirati solidarnost Balkanske zveze, da-siravno to ni bilo potrebno, ker je bilo premirje sklenjeno samo za obe vojski pri Cataldži. * m * Odrin. Kakor smo že včeraj poročali, se je vnel na vseh straneh Odrina ljut boj. Turki, ki jim primanjkuje v Odrinu živil, so poskusili izpad na vseh straneh. O izidu tega poskusa ni znano še nič in celo vesti iz Carigrada, ki vedo vedno o turških zmagah, to pot popolnoma molče, kar je dokaz, da se je turški poskus najbrže popolnoma ponesrečil. Grki zasedli Mitilene in Lemnos. Kakor poročajo iz Aten, je dospela včeraj opoldne grška eskadra v Mitilene. Admiral Cuntoriothis je zahteval takojšnjo predajo mesta. Inozemski konzuli so nasvetovali, da naj zapusti 700 mož broječa turška posadka mesto. Admiral Cuntoriothis je izkrcal 1500 mož. Štiristo mož je ostalo v mestu, drugo moštvo pa je zasledovalo umikajoče se Turke. Grška eskadra se je nato obrnila proti Lemnosu. »Hamidie«. iz Carigrada se razširjajo vesti, da te turška vojna ladja »Hamidie« potopila dve bolgarski torpedovki. Bolgarsko vrhovno vojno poveljni-štvo odločno dementira vse te vesti. Dve bolgarski torpedovki sta bile pač poškodovani na dimnikih in sta dobili tudi druge poškodbe prav majhnega pomena. Torpedovki pa tudi nista mogli videti kakšne poškodbe je dobila križarka ^Hamidie«. Bolgarske torpedovke so izstrelile proti turški vojni ladji štiri torpede, od katerih sta dva zadela. Pozneje se je razvil med turškimi in bolgarskimi torpedovkami boj. ki pa je ostal neodločen. Car Ferdinand je brzojavno čestital poveljnikom bolgarskih terpedovk. O boju samem poročajo iz Sofije, da se je vršil 40 morskih milj od Varne na odprtem morju. Ko je bila vojna ladja »Hamidie« zadeta, je priklicala s signali neko drugo turško vojno ladjo, ki je začela streljati na bolgarske torpedovke, katere pa so se hitro umaknile. V boju je bil samo en bolgarski pomorščak ranjen. * Srbi v Florini. V Belgrad so prišla poročila, da so srbske čete zasedle Florino. Srbska kavalerija je naletela na poti med Bitoljem in Florino na precej močen oddelek Turkov. Turki so imeli sedem do osem bataljonov, 10 topov in nekaj konjenice. Srbska konjenica je Turke tako naglo, nepričakovano in silno napadla, da so Turki po kratkem odporu /bežali. Pometali so orožje od sebe. pustili municijo in nekaj topov in hiteli v divjem begu kot splašena čeda proti jugu. To je bil edini odpor. Ki so ga naleteli Srbi do Florine, kjer so jih prebivalci navdušeno sprejeli. — Med tem je zasedb moravska divizija deželne hrambe pod poveljni-štvom Matidića Resno. Divizija ostane nekaj dni v Resni. Moravska mobilna brigada pa je dospela pod poveljstvgm Milanovića v Dibro. Zasedla je kraj brez vsakega odpora. — Vse vesti o bitki pri Dibri so neresnične. Pač pa je ta brigada razbila posamezne turške čete med Kruševo in Dibro. * * * Hujskanje nemško - turških častnikov. Der Bavrische Kurier« v Mo-nakovu priobčuje z velikanskim pompom baje silno značilna pisma nemških častnikov, ki so se udeležili vojne na turški strani. Ta pisma smatrajo Nemci za silno interesantna, nam pa kažejo, če beremo tudi med vrstami, da se poslužujejo Turki in Nemci velikega aparata, da operejo blamažo riemških turških > instrukcijonsoticirjev« strašen polom turške armade in gnile razmere v Turčiji. Ti oficirji pišejo med drugim tudi, da Turčija še ni v tako brezupnem položaju, da bi ji bilo treba prositi za mir. (Gotovo pa je, da je Turčija prosila za posredovanje pri velesiiah, in potem direken^ prosila še mandatarja Balkanske zveze Bolgarsko za mir.) Bolgarsko armado primerjajo ti nemški častniki Napoleonovi armadi 1. 1812. Pravijo, da v bolgarski armadi razsaja kolera. (O zdravstvenem stanju turške razbite armade ne pišejo ničesar.) Aprovizacija bolgarske armade je silno težavna, ker so bežeči Turki za seboj pustili opustošene in popolnoma oropane pokrajine, razdrte ceste, ki stoje vsled dežja p^d vodo. Težki vozovi, bogato obloženi s inano in živili iz bolgarskih skladišč, ki se zde neizčrpna, ne morejo naprej ali se le z največjo težavo in silnimi napori pomikajo naprej. Bolgarski vojaki morajo spati pod šotori, kljub temu da vlada huda zima in mraz, ker Bolgari ne morejo dobiti stanovanj v vaseh in trgih, ker so Turki vse požgali. Turške poraze omilujejo nemški Častniki s tem, da so se do sedaj bojevali na strani Turkov le slabše čete (?) (vsi prvi pozivi in stalna armada.) Te čete so obstojale iz starejših vojakov, med katerimi je bilo pretežno število hinavskih in izdajalskih kristjanov (tako pišejo častniki najbolj klerikalne Bavarske) sedaj pa šele pridejo v boj pravi Turki, ki ljubijo res svojo turško domovino in so tako prepojeni s svojo mohamedansko vero, da bodo krist-ianske čete kar štrli. Da bode Bolgari poskusili prodreti tudi zadnje obrambne črte, je brez dvoma, toda zato potrebujejo Bolgari municije, ki jim že pohaja in je ne morejo dobiti. Obenem s tem poročilom nemških častnikov, pa objavljajo lisii vesti iz Carigrada, da je turska _ vlada daia aretira' 3 častnike ta 3 uiadnikov generalne intendatice zaiadi uradne zlorabe in goljufije. Premirje. Topovi in puške govore pri Cataldži, v Halemkej padajo bolgarske granate. Mesto je napolneno z gorami mrtvecev in polja posuta z umirajočimi. Lakota in groza se čita raz obraze turškim vojakom in vendar stoje še v svojih pozicijah. Tri dni je mirovala vojna, ni pa prenehala strašna morilka, kolera. V turških vrstah je napravila mnogo vrzeli, ki jih izpolnjujejo iz Male Azije prihajajoči sveži polki. V Carigradu samem nastopa kolera z vso svojo grozovi-tostjo. Sto in sto jih zboli na dan in vendar priznavajo uradno le, da se pripeti na dan kakih 50 slučajev. To ne odgovarja resnici. Tudi v bolgarske vrste je že posegla kolera in marsikateri, ki je bil pripravljen žrtvovati kri za svojo domovino, je postal žrtev strašne morilke. Bolgarska je ponudila kot mandatar Balkanske zveze mir, ki ga pa je Turčija odklonila ter zahtevala, da mora Balkanska zveza v principu priznati, da se ohrani Turčija kot evropska in balkanska država. Balkanska zveza ni zahtevala od Turčije preveč, niti ni zahtevala več, kakor je do sedaj faktično dosegla. Bi-tolj še ni bil padel, ko je Bolgarska zahtevala predajo Bitolja. Skader in Odrin se danes še držita, toda njih padec je samo vprašanje par dni. To je bila Balkanska zveza upravičena zahtevati in je hotela s to svojo za htevo samo preprečiti nadaljne kr-voprelitje. Bolgarska ni stavila pogojev, ki bi bili neizpolnivi. zahtevati pa je morala garancije, da Turčija premirja ne bo zlorabljala. Značilno je, da Bolgarska kot mandator Balkanske zveze niti z besedico ne omeni Albanije, da ni zahtevala drugega, kakor predajo Skadra in je šla rudi preko zahteve no predaji Lesa in Sv. Ivana Medue. ki takrat še nista bila v srbskih, odnosno črnogorskih rokah. Izrecno pa je dostavila Bolgarska kot mandatar Balkanske zveze, da ostane Turčiji, če sprejme te pogoje za premirje. Carigrad. Turčija je to odklonila. Njo zadene sedaj odgovornost za vse nadaljne žrtve, ki so popolnoma nepotrebne. Tekom pogajanj med obema vrhovnima poveljnikoma mirujejo navadno vojne operacije. Pri Cataldži pa se bodo boji nadaljevali. Zamanj pa pričakuje Turčija, da bo Bolgarska odnehala. Toda če premagajo Bolgari še zadnji turški odpor predno se sklene premirje, bodo Bolgarske zahteve brez dvoma še mnogo hujše za Turčijo. Potem je zasedenje Carigrada, kakor poročajo iz Sofije, conditio sine qua non in niti kolera ne bi mogla preprečiti zmagoslavnega pohoda armade balkanskih držav v Carigrad. Važen bolgarski glas. Vladni dnevnik »Blgarija« prinaša dolg Članek o končanju zmagovite vojne združenih balkanskih držav, ko prosi za mir Turek, ki je še pred mesecem odklonil odgovor na njih korake. Zmagovalec stoji danes pred Carigradom, da diktira mirovne pogoje — da bi bilo celo Bolgarsko svobodno — da bi bilo delo nepozabnega carja Osvoboditelja skončano, vodstvo« štajercijanske stranke nastopilo proti »srbofilski« slovenski politiki. V ta namen bo sklicalo dne 1. decembra v Ptuj neki shod slovenskih — prusofilov. Koga bi neki radi ptujski rcnegatje s tem svojim neodkritosrč-nim in samo strankarsko - političnim klečeplazenjem osieparili? Saj je vendar celemu svetu znano, da je sodstvo« štajercijanske strank* identično s par ptujskimi nemško-nacijonalnimi kolovodji in vsak uspeh štajercijancev, alias nemških nacijo-nalcev preti slovenski narodni politiki, sega samo tako daleč, kakor nem- denar in pa ptujski šnops. Takih patrijotov, ki se dado s pruskimi markami in ptujskim žganjem izrabiti za nemško - nacijonalne denuncijacije, pa naša država res ne potrebuje. Ako jo bo treba braniti proti kakemu zunanjemu sovražniku, jo bodo že branili slovenski »srbofili -, nikoli pa prodani in od boga zapuščeni štajerciianski šnopsarji ter njihovi prusofilski voditelji. Naše vladne kroge v interesu njih ugleda in naloge odločno svarimo, da bi imeli kaj opraviti s ptujsko šnopsarsko so-drgo. Dr. Kukovec, pomagaj! Pišejo nam: Dr. Korošec je omenil v svojem delegacijskem govoru nečuven slučaj, da so v deželnem knjigovod-u kar na naglem odpustili kon-ceptnega uradnika Otmarja Pirkma-jtrja in to na zahtevo nacijonalnega deželnega uradnika Heideja, ki se gerira očividno za branitelja štajerskega nemštva. dasi se Nemci sami z njega samo norca delajo. Značilno je za disciplino štajerskega deželnega uradništva, ako si upa uradnik Heide zahtevati od deželnega glavarja, naj souradnika odpusti in je deželni glavar to za dve uri storil. Obžalujemo to zagrizenost deželnega glavarja, katera dobrih razmer med Slovenci in Nemci v štajerskem deželnem odboru ne bo pospeJila in bo gnala do skrajno ostrega odpora tudi tiste slovenske elemente, ki so se doslej vnemah iz gospodarskih razlogov za red in delo v deželnem parlamentu. Prav ie. da ie dr, Koro- šec to grajal in da je zadeva našla oster in zaslužen odmev tudi v klerikalnem časopisju. Samo izgovarjanja na dr. Kukovca ne razumemo popolnoma! Čemu vpiti: »Dr. Kukovec, pomagaj!« — ko je vendar stvar klerikalcev, da napravijo enkrat red tudi med zagrizenim nemškim urad-ništvom! Mi smo že zdavnej, že L 1908. ostro bičali te razmere in stojimo na istem stališču še danes; ker pa odločitev ni v naših rokah, temveč v klerikalnih, se mora tam tudi vse nadaljnje korake ukreniti. Mandati ne nosijo samo časti, temveč v današnjih težavnih časih tudi mnogo dela. In zdi se nam, da ne kaže kakih domačih prepirov poudarjati baš takrat, kadar gre za skupne narodne zadeve. Štajerski deželni zbor bo, če smemo verjeti >Gr. Tgblt. , sklican med Božičem in novim letom k zasedanju. Če se bo takrat pokazalo, da je nezmožen za delo, bo drugo njegovo zasedanje izključeno. Raz-puščen bo potem po novem letu. V slučaju kake vojske bo pa seveda vse to še odgođeno. Iz Maribora nam pišejo: Naše slovenske občine niso po navadi preveč vestne pri izvrševanju svojih narodnih dolžnosti. Med drugim kažejo to prav lepo porotniški imeniki za tukajšnje porotno sodišče. V imeniku porotnikov za zadnje letošnje zasedanje mariborskega porotnega sodišča ne najdete toliko Slovencev, kolikor je prstov na eni roki. Če primerjamo število nemških porotnikov s številom nemškega prebivalstva v področju mariborskega okrožnega sodišča, vidimo, da je veliko preveč nemških, mnogo premalo pa slovenskih porotnikov. To pride deloma od tega, ker slovenske občine pri sestavi prvotnega porotniškega imen ka malo, ali sploh nič ne ukrenejo. V$e drugače razumejo ta svoj posel nemške občine! K nemarnosti slovenskih občin pride še nasprotovanje nemških uradnikov pri glavarstvih in — nemška porota je tu. Ta stvar ni tako malenkostna, kakor bi marsikdo mislil. Tržaški Slovenci so se zato trdo postavili za pravilno sestavo porotniških imenikov. Mi. štajerski Slovenci, ki nam v nobenem, najmanj pa v narodnem oziru kal manjka, s -seveda za take malenkosti ne brigamo. Naše župane na deželi bo treba še marsičesa naučiti, da nas Nemci in oblasti ne bodo mogle vsaj doma zapostavljati. Iz Celja. (Zveza narod nih društev) je naprosila gosp. prr.f. dr. J. 11 e š i č a v Ljubljani, da bo tudi v Celju napravil svoje krasno predavanje i o kraljeviču Marku v zgodovini in narodni pesmi*. Predavanje se bo vršilo v torek, dne 26. novembra v celjskem ^Narodnem domu<-. Opozarjamo nanj tudi bližnje svoje sosede. Katoliško - narodna zavednost. V »Slovenskem Narodu < smo že poročali, da imajo v Ribnici na Pohorju klerikalno - nemškutarski občinski odbor. O delovanju prebrisanih katoliško - narodnih mož v tem odboru, daje najlepše spričevalo sledeča notica Slovenskega Gospodarja (št. 47. z dne 21. novembra 1912): Ribnica na Pohorju. Da ne bi kdo imil naš občinski, po večini slovens- odbor zlatega, a nemškega, 2 rr^eca starega, nepotrebnega napisa n«i oh-činski hiši, pribijemo s tem javro, da so ga napravili na lastne strošk trije, sicer mogočni, ponosni, bogati odborniki, ki pa s tem le hlapčujrjo oholemu tujcu ... — Take so slovensko - klerikalne večine po obmejnih občinah! Človek bi se razjokal nad to slovensko mizerijo, ki jo gg. duhovniki še tako duhovito zagovarjajo v Slovenskem Gospodarju •-. Iz Maribora. Odkar se je tu ustanovilo narodno - politično društvo »Maribor«, ne izide skoraj številka »Straže«, v kateri se ne bi napadalo na prav nesian način posameznih Slovencev, ki so toliko možati, da ne skrivajo ali prodajajo svojega političnega prepričanja, a v splošnem se s politiko, in zlasti z agresivno politiko proti klerikalcem, ne bavijo. Izgovor, da gre za politično obrambo, odpade torei pri teh »Stražinih« napadih. Zato je jasno, da si hočeta gg. Žebot in Kemperle, ta častivredna »urednika- pri »Straži < in »Gospodarju nasititi svojo osebno maščevalnost. 2ebot je jezen, da se ga je pri ustanovitvi političnega društva postavilo na prav malo časten način pred vrata; Kemperle pa se jezi, da hodijo po odvetniških pisarnah njegovi eksekucijski akti in se morajo z njimi baviti ljudje, katerim se je to naročilo. Upamo, da se vodstvo klerikalne stranke v Mariboru ne bo identificiralo s Kemper-letovo jezo nad eksekucijami in da bo storilo primerne korake, da se taki napadi proti slovenskim trgovcem in uradnikom, kakor jih čitamo zadnje dni po »Straži« in »Gospodarju«, ne bodo ponavljali. Nam je žal, da se moramo ukvarjati s tako osebnimi stvarmi, a gospodje v nasprotnem taboru bodo tudi uvideli, da se mora, končno nekaj v našo obrambo tudi storiti in da bi lahko, posebno, kar se tiče g. Kemperla, še mnogo več povedali. Gotovo je, da napravijo sebi večjo uslugo ko nam, če dosežejo mir. Dr u ž mir je prt Šoštanju. Šaleška dolina je zopet izgubila enega svojih najboljših mož, gosp. Miho Tajnika, bivšega župana, častnega občana občine okolica Šoštanj itd. V narodnih naših srcih je zavladala neizmerna bolest, saj je bila hiša blagopokoj-nika takorekoč zibelka vseh narodnih društev, ki so izšla iz šaleške čitalnice, med ustanovniki katere je bil tudi gosp. Tajnik. Bil je mož dela in žrtev za narodno stvar. Ko je bil vsled bolezni primoran, ostati v svojem stolu, se nam je vsem zdel nad vse častitljiv; izza čela in umnih oči je še vedno sijala vsa njegova duša, hrepeneča navzgor ... In ko so ga pri občinskih volitvah v Šoštanju že bolnega pripeljali na volišče, se je oglasila vest celo Nemcem . . . Malo je mož, ki bi si vse življenje bili v svesti gesla: »Če sem kremen, se zaiskrim, če sem jeklo, bom pel, če sem steklo, naj se zdrobim!- Pokojni je bil jeklo, kremenit značaj, blaga duša. Ves čas svojega življenja je bil posvetil narodni stvari, svojim soob-čanom ... Bil je svetla luč, ki žrtvuje sebe, da sveti drugim ... In kaj naj tolaži rodbino?! — Zavest, da Iz groba požene cvetje, da v srcih vseh Pružmirčanov in Soštanjcev tudi zagori svetla luč narodnosti, ki je tako lepo sevala v srcu blagega g. Tajnika. — luč, ki bo žrtvovala sebe, da bo svetila drugim, — ljubezen, ki bo žrtvovala sebe, da bo vzgojila deco v narodnem duhu . . . Pokojniku večen spomin! Iz Maribora. (Slovensko gledališče.) Lepo veseloigro smo videli na mariborskem odru v nedeljo, dne 17. novembra. Igrali so burko Vražja misel«. Veliko osobja nastopa v igri in uspeh skrbnega režiserja je vreden priznanja, da so se vršili nastopi tako točno. Diletantom v pohvalo konstatiramo, da so igrali živahno in da so se jim vloge večinoma zelo posrečile. To velja v prvi vrsti o slugi (g. Jurovič); izboren je bil zakonski par Slan>v (gospa Pla-ninškova in g. Weixl), gdč. Nerato-va in nervozni g. Šibica (g. Roter\ G. Steinberger se vzgDjuje v dobrega igralca in lep up gojimo vanj. — Vseh igralcev v manjših vlogah ne bomo naštevali. Poleg ljubih znancev iz prešnjih iger je dobil naš oder obilo novih moči, kar nas veseli. — Obisk je bil srednje vrste. — Igra (močna štiridejanka) se ie končala v dobrih dveh urah. P. Šniarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje dne S. decembra t. 1. ob 2. popoldne v Šmarju. Isti dan se vrši tam Aškerčev večer, ter se ga lahko bližje tovarišice Sn tovariši tudi udeleže. Spored prijavim v »Tovarišu - ter naprosim gosp. dr. ileši-ča tudi za predavanje pri našem zboru. V slučaju, da se Aškerčev večer preloži, preložim tudi nase zborov?-nie. — Slivnica, dne 20, novembra 1913. — Tomo K u r b u s, t. č. predsednik. Društvo »Dijaški dom v Mariboru ima svoj občni zbor v ponedeljek 25. t. m., ker zadnji ni bil sklepčen. — Drobne novice. Imenovalo ie graško ooštno ravnatelstvo tehnika Julija Breitenbergerja in absolviranega srednješolca Franca Dcguala in Edvarda Strani-m e r j a v Gradcu za poštne praktikante. — Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo šul-verajnski ljudski šoli na Pragerskem. — Iz Gradca. Porotno sodišče je obsodilo nekega Siegfrieda R a v e n-e g g a iz graščine Draga pri Litiji zaradi številnih goljufij na triletno težko ječo. Mož je bil nekaj časa uradnik v Bosni, kasneje se je preselil v Gradec in je tržil z znamkami. Zapravil je najprej vse premoženje svoje žene v znesku 80.000 kron, kasneje pa še veliko tisočakov, ki jih ji dobil iz kavcij svojih orodajalk. Denar je zapravljal s kupljivimi ženskami. — Iz P t u j a poročajo, da je daroval cesar za uboge pogorelce v Sv. Knngoti 4000 K iz svojih zasebnih sredstev. Tozadevno prošnjo je pri cesarju toplo priporočal štajerski namestnik grof Clarv. Vladarjev velikodušni dar bo pogoreicem pomagal iz najhujše stiske. — I z C e 1 j a. j Namestnija je imenovala za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtnonadaijevalne šole v Celju nem-škonacijonalncga gimnazijskega rav-telja Prof t a. — Iz Hrastnika. Tu so prijeli orožniki nekega dr. Rol-fa Baerana, ki je izvršil mnogo sleparij in drugih zločinov. Baerani je češki renegat z Moravskega; vidi se, da renegati nikoli niso kaj prida. Koroško. Najnovejši častni občan v Bek-štaniu na Koroškem, ie po poročilu lita »Grazer Tagblatt«, dr. Sep Mt- schitz, ki si je zaslužil to odlikovanje s svojim neumornim in uspešnim de- lovanjem na šolskem polju, posebno radi zgradbe Roseggerjeve ljudske šole v Vodičji vasi. To je tisti dr. Mi-schitz, ki je ob komisijonalnem ogledu stavbišča za zgradbo ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Vodičji vasi zastopal župana, krajni šolski svet in nemški »Schulverein« in dosegel z naravnost izvirno trditvijo in izjavo uspeh, da je bil komisijonainl ogled neuspešen. In v tem so najbrže največje zasluge častnega občana dr. Sepa Mischitza, da je zabranil bek-štanjskim Slovencem dostop do — slovenske abecede. Huje, kot na Turškem! Kdo nasprotuje družbi sv. Cirila ' in Metoda posebno na Koroškem? Na to naj odgovori advokat dr, Brejc, »voditelj koroških Slovencev«, ki je svoj čas izjavil o družbeni veliki skupščini, »da ima prvomest-nik Tomo Zupan svoje komedije«. Odgovori naj dt\ Rožič, ki je ravnatelj Mohorjeve družbe, a prononsiran politični strankar. Odgovori naj Mohorjeva družba, ki je ustavila svojo podporo letnih 1000 K naši družbi, njeni poverjeniki pa zbirajo pri »Mo-horjanih^ prispevke za tisto »Slov. Stražo«, ki ne pride na svetlo z nobenimi računi, ustanovljena pa je kot konkurentima Ciril - Metodove družbe. — Ko dobimo te odgovore, dano nam bode obenem pojasnilo, zakaj se je znižalo število članov Mohorjeve družbe že za 9000, ki pa dobe mnogoštevilnih posnemovalcev ... in zakaj tako rapidno nazadujejo Slovenci na Koroškem! Novo sodno palačo bodo pričeli graditi spomladi v Borovljah. Poslopje bo stalo popolnoma na prostem blizu kolodvora. Stroški zgradbe so proračunani na 240.000 K. Novo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško. Pri gradbl novega poslopja za poštno in brzojavno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu so prenehali z delom, dasi še ni dovršena gradba toliko, kolikor ie bilo bilo preračunano za letos. — Stavbnik Ebner opravičuje zastanek z vremenskimi nezgodami in upa, da bo spomladi dohitel, kar je sedaj zamudil in da bo stavba kljub temu gotova do oktobra 1913. Primorsko. Slovensko šostvo v Trstu. V četrtek se je vršilo v Trstu zborovanje »Učiteljskega društva za Trst in okolico r, ki se je pred vsem bavilo s slovenskim srednješolskim vprašanjem v Trstu. Zborovanje je bilo izredno močno obiskano, udeležila sta se zborovanja tudi okrajni šolski nadzornik Neckerman in dr. VV i 1 f a n. O vprašanju slovenskega šolstva je referiral dr. L Mrhar. Po svojem govoru je označil slovenske šolske zahteve, ki so bile že na dnevnem redu velikega slovenskega manifestacijskega shoda v »Narodnem domu c dne 2. julija 1911., iz katerih navaiamo sledeče važne točke. Te so: 1. Da se uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke. To je že uvedeno na c. kr. realki in gimnaziji. 2. Da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma, da se uvedejo slovenske vzporednice realno - gimnazijskega značaja na c. kr. državni gimnaziji v Trstu. 3. Da se nemudoma podržavijo in izpopolnijo vse tržaške ljudske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 4. Da se izpremeni c. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in na Prošeku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo. 5. Da se po-državi, obstoječa zasebna slovenska državi, obsoječa zasebna slovenska trgovska šola v Trstu. 6. Da se ustanovi v Trstu slovenska obrtna šola, glede katere je bila že sprejeta tozadevna resolucija v državnem zboru po dr. Rvbafu. 7. Da se ustanove v tržaški okolici prepotrebne okoličan-ske šole, zlasti v Rocolu, Kjadinu, Skorklji in za Gropado. 8.Da se ustanovita meščanski šoli v Skednju in Rojani. 9. Da se ustanove posebni šolski sveti za Slovence in za Lahe. Ker se dosedaj niti ena teh točk nt izpolnila, zahtevajo zborovalci ponovno, da se vlada ozira na te upravičene zahteve Slovencev in jih v polnem obsegu reši. Avstrijski »Rdeči križ« in »Pa-tria« »Piccola« v Trstu. Povodom vojne na Balkanu so se začele oglašati vedno številneje blagodarne roke, ki so darovale lepe vsote v denarju in blagu za nesrečne trpine na Balkanu, ki so se žrtvovali radevolje za prostost svoje domovine, svojega naroda, svoje koče in zemlje. Poleg avstrijskega »Rdečega križa«, so se osnovali tudi posebni odbori za balkanske ranjence sRdeči križ za balkanske države«, ki so nabirali izključno le za brate Slovane in podoben odbor se je osnoval tudi v Trstu. Vsi ti odbori — ljubljanski je nabral okrog 35.000 K in mnogo blaga — med temi tudi tržaški, so nabrali nepričakovano lepe vsote za bratske trpine. Samo iz zavisti in nasprot-stva je osnoval tudi »Piccolo« v Trstu podoben odbor »Patria«, da pokaže, češ, tudi tržaški Lahi so kulturni in radi žrtvujejo kaj za ranjence. Toda občinstvo je uvidelo, da je ta »Patria« osnovana le kot propaganda za »Piccola« in da tj milodari nimajo pravega namena, podpirati Balkansko zvezo, marveč je ta ideja tendencijozna. To so uvideli tudi tržaški Lahi — med temi najboljši krogi. — Zato so tržaški odlični krogi, na čelu jim župan sam, izročili svoje prispevke za balkanske ranjence ne »Patriji«, marveč avstrijskemu »Rdečemu križu«. O tem seveda »Piccolo« ne poroča, zato pa moramo beležiti to značilno dejstvo Slovenci. Nasilstva v Dalmaciji in inozemstvo. O razmerah v Dalmaciji, posebno glede razpusta občinskih za-stopov v Splitu in Šibeniku, ne pride od nikoder nobenih poročil. Gotovo je, da vlada ni pričakovala tako odločnega upora Dalmatincev, ki so v svesti si svojih pravic, pokazali, da se ne more z njimi več tako poljubno preobračati kozolcev, kot je bilo to časih. Gotovo je. da sta oba župana še župana in da jih ne morejo kar tako prisiliti, da bi izročila občine no-noimenovanima komisarjema. To dokazuje tudi vest z Dunaja, ki pravi sledeče: Splitski župan Katalinić je obenem tudi, seveda z dovoljenjem avstrijske vlade, podkonzul Norveške za Dalmacijo. Predvčerajšnjim je dobil kot tak brzojavno vprašanje od norveške vlade, če je res, da je bil vsled političnih demonstracij kot župan splitski odstavljen. Katalinić je odgovoril samo, da je dokumentiral kot prvi meščan v soglasju celega mesta želje in čestitke vseh meščanov. Ce se to ne strinja z dolžnostmi norveškega konzula, je takoj pripravljen, da odloži to častno mesto. Poškodovani pamik. Na potu v Dalmacijo se je zlomil avstrijskemu parniku r,Maria B.« glavni vijak. — Parnik je obstal in ni mogel naprej. Prišel rrru je na pomoč parnik družbe : Daimatia«, ki ga je vlekel v Za-der, od koder ga bodo peljali v ladjedelnico v Trst. Zimsko morsko kooališče otvo-riio dne 1. februarja 1913 na Brionskih otokih. Kopališče ie moderno opremljeno. V velikanskih bazenih bodo imeli kopalci priliko, da se kopljejo v umetno pogreti morski vodi. Lahi. — Županstvo v Piranu prosi, da bi smeli nositi poliski čuvali revolverje. Županstvo v Piranu je ovadilo brzojavno okrajnemu glavarstvu v Kopru, da so slovenski kmetje s silo napadli italijansko šolo pri Sv. Luciji in da so tudi streljali. Zato prosi oodpisano županstvo, da bi se dovolilo nositi poljskim čuvajem revolverje. Res značilno je to za istrske Lahe in cel svet se jim mora smejati. Resnica pri tem je samo to, da so res nastala nesoglasja med Slovenci in vodstvom italijanske šole, ki skrajno brezobzirno potujču^e slovenske otroke, in da ie pri neki priliki padel res en strel iz revolverja, toda ta strel je padel skozi okno stanovanja laškega učitelja. Kdo je streljal, še ni uradno dognano in to krivdo hočejo naprtiti Lahi Slovencem in za to oborožiti celo svoje poljske čuvaje z revolverji proti slovenskim šolam. Quonseque tandem. Dnevne + Strah pred jugoslovanskimi zmagami. Dočim se na Balkanu s krvjo padiih slovanskih mučenikov blagoslavlja in utrjuje trajno bratstvo na Balkanu živečih jugoslovanskih narodov, se je v Budimpešti pri rujnem tokajcu sklenila nenaravna zveza — zveza najbolj si r**sr>r^tni!i avstrijskih narodnosti: Madžarov, Nemcev in Poljakov. Zgodilo se je to na pojedini, h kateri je povabil ogrski delegat dr. Heltai nemške in poljske delegate. Pri čašah rujnega to-kajca so Poljaki pozabili na svoje slovanstvo, so pozabili na krivice, ki jih trpe njihovi bratje pod trdo pestjo pruskih nasilnikov, ter sklenili no-tranjeavstrijsko trozvezo proti slovanskim narodom v Avstro - Ogrski. Dr. Baerenreither, ki je po prvih velikih zmagah jugoslovanskih narodov na Balkanu mirno in stvarno — Nemci so rekli »historično« — govoril o narodnogospodarskih posledicah balkanske vojne, je v nedeljo pozval Nemce, naj začno misliti o posledicah, ki jih bodo imele jugoslovanske zmage na Balkanu za avstrijske Nemce. Posl. Dobernig je takoj nato v »Tagesposti« izrazil popolno soglasje alpskih Nemcev s sudetski-mi Nemci. V tem hipu se je pa že v nemško - nacionalni korespondenci porodila misel nemškega »Volksra-ta« za vse Nemce v Avstriji. Na banketu pri dr. Heltaiu se je zgodilo še več: rodila se je misel »Volksrata« treh »državo vzdržujočih« narodnosti: Velenemcev, Velemadžarov pod blagoslovom predsednika poljskega 11 kola dr. Leona. Pogled za bogove! 270. štev. SLOVENSKI NA10B. Stran 5. Krščanski socialisti, losvonromovci, Madžari in Poljaki v tesnem objetju, v notranjeavstrijski harmoniji — ka-Icor je rekel dr. Lco. Toda ne smemo preveč tragično jemati teh izrodkov \ sled tokajca razburjenih in — navdušenih nemških, madžarskih in potiskih stebrov naše države, ki so ie pred kratkim klicali »Heil Hohen-;,'>;llern!« in »Elicn Kr*■-*"**- T"-jo-vina pozna samo dejanja in dejanja „nvore več nego pene razbuijajoče-ca tokajca... + Nemci se združujejo. Celjski poslanec Markhl je mož prav majhnih zmožnosti, a velike jezikavosti. Zdaj je pridigoval na nekem shodu v Ljubnn na Gor. Štajerskem in je seveda opljuval tudi avstrijske Jugoslovane, kakor bi delali zoper Av-vrijo. Od človeka takega kalibra, kakor je ta Markhl, kaj drugega ni pričakovati. Za nas je zanimivo le to, da se je tudi ta Markhl z vnemo potegoval za zvezo Nemcev in Mad-rrov zoper Slovane in poživljal Nemce, naj pozabijo na diference, ki obstoje med mirni, in naj se zedinijo za boj zoper Slovane. H- Nemški nacljonaici in človekoljubnost. Avstrijski Slovani so zlo-ogromno vsoto za »Rdeči križ ralkanskih držav«. Iz bratskega srca -ihaiajo ta darila, ki so toliko večje važnosti, ker so vojne žrtve straho-e. Toda — nemškim nacijonal-m to ni po volji in podlo se zaga-tjo v tiste, ki so se usmilili ranje-I s'ovanskih bratov. Ti napadi ra-"•c'evajo samo nemškonacijonalno -odlost in ne zaslužilo urueeea ka-or zaničevanja. Nemški nacijonalci padajo darovalce s pretvezo, da bi morah darila dati »avstrijskemu Rdečemu križu«. Znano je, da je ta aiprej pohitel na pomoč — Turkom - s tem med Slovani vzbudil n vičeno revoljo. Za avstrijski Rdeči naj darujejo Nemci in Madžari .a kaj vidimo? Uprav beraski so : ki. ki jih dobiva »avstrijski križ od Nemcev in Madža-riiski Slovani pa zlagajo siotfcoče za Balkanski Rdeči križ . Naj torej ti človekoljubni nemški na-ijonalci, ki niso še nič odrinili ne za ane. ne za svoje ljubljene Tur-ke, zabavljajo kolikor jih veseli, av-ski Slovani se za njih zabavljaše ne zmenijo re. -^ Vatikan in Balkan. Marsikdo na odpor proti vsakemu nasilnu barbarstvu najobčutnejse im-ijonistično kulturno šmokar-) . .. Da v Avstriji je že tako: Tu kulturni impresijonist mahoma meni v Makabejca, prav tako, or se spremeni njegov ožji na-otnik, ki ima sicer vedno na iezi-krščansko liubezen do bližnjega, — križarja. Seveda tako tintarski aoejci kakor peresni kri/arji r ranejo, ako pride do vojn?, daleč sakega strela, zakaj sinovi dru-nater so tu za to, da se dado • Hiti. Čudno pa je vsekakor, da : tako lepo strinjajo baje dijame-'^alno si nasprotujoči svetovni rtazo-Pijevskega in židovskega časopisja, ako se gre za to, da se dela raz-iloženje za najslabšo stvar, ki stira pod solncem.* Javno mnenje o vojski. C. kr. !na vlada razpošilja svoje poh-z agente izpraševat po denarnih dih, kakor so hranilnice, poso-:ec in banke, ali ljudje kaj denar S\o iz strahu pred vojno. Dvigi eda vlade toliko ne zanimajo, aH le zanima in bi rada izvedela, šno je razpoloženje glede vojne i našim prebivalstvom. Vlada kotira, ako ljudje dvigajo denar iz strahu pred vojno, potem ti ljudje (Slovenci) gotovo mislijo in priča-o, da bo vojna. Poroča se nam, da so pri vseh ljubljanskih denarnih vodih do sedaj normalne razmere. Agentje so to zvedeli in poročali vla-i in se to smatra za dokaz, da naše i:udstvo ne smatra današnjega pologa za resnega. Ako je vlada hotela to izvedeti na tak skriven način, je to dokaz, da sploh ne pozna razpolo- * ženja v deželi, kajti resnično razpoloženje bi ji moralo biti znano že a priori. -r Za uradnike nimajo denarja. V ministrstvu notranjih del je bila včeraj konferenca, katere sta se ude-lcr»la tudi minister nihanjih del Hei nold in finančni minister ZalesKi. Vladi se je ostro očitalo, ia se je v poslanski zbornici izrekla za to, naj ve*ja službena pragmatika od 1. julija, v gosposki zbornici pa se za to ni zavzela. Reklo se je tudi, da vlada med uradništvom siina nevoija, da službena pragmatika ne more priti do veljave in predlagalo se je, na; vlada čim hitreje izposluje vsaj 20 milijonov, da zadov urathr- štvo. Finančni minister pa je izjavil, da 20 milijonov za sli m*- tiko ne zadostuje in da vlada neče skrbeti za pokritje, češ, to je dolžnost poslanske zbornice. Končno je minister Heinold z ozirom na nedeljski shod uradništva izjavil, da si vlada ne pusti od nikogar dajati ul-timatumov sicer pa da stori vse kar neba, da uradništva ne počene v obup. Končno je konferenca sklenila nai odsek za uradniško pragmati-ko vzame takoj v pretres tiste pre-membe, ki jih je sklenila gosposka zbornica in ki niso principijalne važnosti. — To je prav malo in daje uradnikom prav malo upanja. Ravno giede sklepov gospodske zbornice, ki so principijalne važnosti, se suce ves boj, ker poleg financijalne strani leži ravno v teh točkah največji pomen službene pragmatike. Besede ministra Heinolda. da bo vlada vse storila, da uradništvo ne bo obupalo, so torej gola fraza. -r »Slovenski Branik«. Napro-seni smo, da objavimo nastopno pojasnilo: Vaš dopisnik se je v dopisu iz Celja v 265. štev. vašega lista dotaknil izdajanja »Slov. Branika«, ter iz dejstva, da je družba sv. Cirila in Metoda priporočala Slov. Branik-epal, da družba pri listu piecej doplača. »Slov. Branika izdaja po^e- j ben konzorcij, ne pa družba sv. Cirila in Metoda, katerej tudi ni treba pri listu doplačati. Naravno Da re, da »Slov. Branik«, ki je edin obrambni s vestuik, podpira delovanje in težnje ! družbe sv. Cirila in Metoda. Da bi j pa vsi tisti naročniki, ki prejemajo j list, a ga žalibog redno ne plačujejo, storili svojo dolžnost, bi list izkazal. celo lepe prebitke, in bi mogel tim lažje izhajati, ker uredništva lista katero opravlja plemenit rjdoljub iz golega rodoljubia, ne stane niti vinarja. Glede lista, ki se ie jako udomačil, naj bo tedaj gosnod dopisnik \ brez skrbi. Izhajal bo tudi v bodoče, j da opravlja kakor doslej obrambno ; de'o! 4- Obupne ^osoodarske razmere. ! Letos je pri ljubljanskem sodišču j bilo okroglo 6000 eksekucij, med tem ko jih ie še lani bilo le kakih 3000, To govori cele knjige o obupnih gospodarskih razmerah v katerih živi me -1- Zda} pa poznajo liberalce? V Vevčah so delavci začeli stavkati, /.liano je, da so ti delavci sami fanatični klerikalci, člani klerikalne organizacije in ljuti agitatorji za klerikalno stranko, torej ie nnč d^^nist klerikalcev, da zanje tudi s< '4j skrbe. Toda glej — ti vrli vevški klerikalci nabirajo zdaj podpore 1 ri ljubljanskih liberalcih. Leta in let, so bdi strupeni sovražniki liberalec zdaj, ko so v stiski, pa se zatekaio za pomoč k liberalcem. Da, to je res praktični klerikalizem. — Odbor za nabiranje prispevkov za »Rdeči križ balka»n*ki'i držav« ima v ponedeljek 25. t. m. ob C. zvečer sejo v mestni posvetovalnici na magistratu. P. t. članice in člane odbora vljudno vabimo, da se zanesljivo udeleže te seje. — Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je darovalo za -Rdeči križ balkanskih držav« 30 kron. — Javno čitalnico otvori jutri v nedeljo Gospodarsko napredno dri-stvo za šentjakobski okraj v svoji knjižnični sobi, Vožarski pot 4. Čitalnica je odprta vsako nedeljo popoldne od 2. do 5. in je določena zlasti za delavce, pa tudi za vsakega drugega. Obisk čitalnice je brezplačen. — Za kiparje. Vse gospode kiparje ponovno prosimo, da pošljejo svoje osnutke za zletne znake najkasneje do 1. decembra t. I. finančnemu odseku za lil. slov. vsesokol-ski zlet v roke brata Mirko Grudna (Ljubljanska kreditna banka). Na zdar! »Slovenska Sokolska Zveza«. — Da ie naibol.tea samo Kolin-ska kavna primes, to ve danes že vsaka slovenska gospodinja, zato je Kolinska kavna primes povsod taloo priljubljena. Njena izvrstna^ kakovost, ki je naravnost nedosežna, ji zagotavlja trajno naklonjfnost vsake slovenske gospodinje. To tembolj, ker je Kolinska kavna primes tudi pristno domače blago. ! Umrla ie na Savi pri Jesenicah . po dolgotrajni obiezoi ga. Marija j Ferian. P. v m.1 * Sv. Anton v Kamniku. Naše mesto dobi v kratkem javno električno razsvetljavo. Glavni kabel je po večini že položen in potrebna dela se izvršujejo tudi na zasebnih poslopjih. V tukajšni župni cerkvi, kamor se vpelje električna razsvetljava, je zadnji dni zaposlenih več monterjev in zidarjev. Ker je ves klerikalni občinski odbor na delu, da se čim preje uresniči vroča želja Kamničanov po električni napravi, je hotel stvar pospešiti tudi občinski odbornik, zastavonoša klerikalnih društev X. J. Kot zvest pristaš »SLS.« je hotel biti bolj električen, kakor elektrika sama, zato se je nekega dne ojunačil, da napravi brez dekanovega dovoljenja obenem še skušnjo za pridigarja, ker je mesto enega kaplana že mnogo let nezasedeno. Skrivnostno sladko gi-njen od zaužitega alkohola, je imel preteklo sredo popoldne brez običajnega zvonenja s svojim malim sinčkom slovesen vhod v farno cerkev na Sutni. V izrednem razpoloženju in navdušenju za moderno razsvetljavo in v svesti si svojega bodočega poklica, odločil se je delavce v cerkvi elektrizirati. V ta namen je iz s^mc velikodušnosti ukazal, da se prinese iz bližnje gostilne par litrov vina v cerkev. Prijaznemu povabilu so se slednjič radi ali neradi odzvali tudi delavci. Pri pijači pa seveda ne sme manjkati govoranc, zato se je X. J. s svojim sinčkom v naročju skobacal na prižnico, in prevzet vinskih duhov, pričel navzočim s povzdignje-nim glasom pridigovati o minljivosti tega sveta ter sebe primerjati s svetim Antonom. Ker se je pa nazadnje le preveč razvnel, so sklenili začudeni maloštevilni poslušalci, da pokličejo dekana. No, to misel so nazadnje vendar opustili, ker se je sv. Anton na prigovarjanje nehvaležnih sopivcev vendar vdal in ves razburjen zapustil prižnico ter odšel mr-mraje iz cerkve. Pravijo, da je napravil z odličnim uspehom govorniški izpit, ter se priporoča gosp. škofu in dekanu, da mu pomoreta do službe druzega mestnega kaplana. V Krko potopljeni železni orjak za železniški most med Novim mestom in Kandijo je že tako daleč potopljen, da so se skrile prvotne stene pod vodo in zdaj gleda nad Krko le še polovica zadnje ograje. Pri potapljanju so prišii na sled, da tla pod vodo niso ravna; vsled tega visi orjak na eni strani. Izpred deželnega sodišča. Radi pregreška kride se je vršila v petek dopoldne kazenska obravnava Eroti bivšemu trgovcu v Idriji Josipu e p e t a v c u. Desolatne razmere njegovega premoženjskega stanja so imele deloma izvor v njegovih domačih razmerah, deloma so pritiskali na Šepetavca rarni gospodarski udarci, nesreče, kakor povoden? vsled idrijskih grabelj ter v zvezi s tem brezobzirnost gozdnega erarja itd. Po končani razpravi je sodišče v zmislu izvajanj SepetavČevega zagovornika dr. Frana Novaka obtoženca Josipa Šepetavca vsake krivde in kazni docela oprostilo, ker ie smatralo za dokazno, da je prišel obtoženec zgolj po nesreči in brez lastne krivde v konkurz. Elektroradiograf Ideal. Od ponedeljka 25. do inkl. petka 29. novembra: Izven sporeda! »Pot do uspeha.« Velezanimiv film za trgovce in za one, ki hočejo postati trgovci! Poučljivo za mlade in stare. — Spored za soboto 23., nedeljo 24. in ponedeljek 25. novembra 1.1.: 1. Lovci na konjih ob prehodih Čez reko. (Naravni posnetek.) 2. Dekletova zvijača. (Ameriška burka.) 3. Ženski krmar. (Ameriška športna drama. Napestost zbujajoče dejanje z vele-zanimivim miliejem in izbornim predavanjem.) 4. Lepi sadovi. (Krasna kolorirana veseloigra.) 5. Avtentična vojna poročila z Balkana vsebujejo sledeče velezanimive prizore: Kralj Nikola Črnogorski na bojišču pri Skadru. — Transport ranjenih Črnogorcev. — Pogovor kralja z ženami, ki prinašajo jed in municijo na bojno polje. 6. Cirkuška grofica. (Kinematografska drama od Feliks Por-manna. Senzaciiska učinkovitost v treh dejanjih. Povzeto v krasnem Salzkammergutu. Moderna nravna drama z Feliks Dormannom, gospo Jennv Bernav in Eisenbachom v glavnih vlogah. Vindobonahlm. Avstrijski izdelek.) — Samo zvečer. — 7. 2enitev po telefonu. (Veleko-mično.) Konj splašll se je včeraj v Šiški trgovcu Ivanu Jančarju in dirjal naravnost v Ljubljano, kjer je zavil na dvorišče gostilne pri »Levu*. Na dvorišču se je voz prevrnil in znatno poškodoval. Zasačeni sta bili včeraj na južnem kolodvoru dve ženski iz Sela, ki sta kradli premog. Delavsko šibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, 10 jih je šlo v Buchs, 12 se jih je pripeljalo pa iz Heba, 8 Lahov se je povrnilo domov iz Kočevja. Izgubila je šivilja Frančiška Ce-rarjeva zlat prstan % datumom 29./8.—1912. — Mizar Jožef Pajntar je izgubil denarnico, v kateri je imet do 12 K denarja. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali idrijski šestošoici 86 K, dar domovini na altar. — Gosp. Karel Mehora v Št. Petru na Krasu je nakazal 2G K 20 v. Ta vsota se je nabrala v gostilni pri Kovaču na avtomatičnem večeru dne 12. t. m. V Št. Petru so uvedli avtomatične večere in zavedni rodoljub, gosp. gostilničar Kovač, daraje družbi sv. Cirila in Metoda vso vsoto, ki se tisti večer nabere v avtomat. Hvala iznajdljivim narodnjakom v Šent Petru; hvala g. Kovaču, ki naj bi našel vsepovsod med Slovenci posnemal-ce, ki na bi tudi z avtomati podpirali našo Ciril-Metodovo družbo. Hvala! Bndtvena naznanila. Sokol I. ima svoj prvi zimski zabavni večer v Mestnem domu v soboto 7. decembra t. I. Orkester društva Sokol I. in njegov pevski odsek imata redne skušnje. Večer bo nudil poleg zabave izbranega Čajevega večera umetniške užitke in kasneje poskočili ples. Dvorana bo spremenjena v čajarno in kavarno z malimi šotorčki za rodbine od 2 do 5 oseb. Okrasje in razsvetljava bo izkliučno v zelenih barvah. — češki tečaj Sokola I. se prične v torek ob 1U9., II. nadstr., Ledina. • Narodna socijalna zveza. Odbor »NSZ.« ima v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih važno izredno sejo! Radi važnosti dnevnega reda, prosimo tovariše odbornike, da se seje poinošte-viino udeleže. — Tajništvo »NSZ.« Akademlčno tehnično društvo »Tabor« v Gradcu priredi v torek, dne 26. t. m., svoj prvoletniski večer. Gostje dobrodošli! Podpornemu društvu za slovenske vlsokošolca na Dunaju so v času od 1. oktobra do 15. novembra t. L darovali: 50 kron: Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah; 40 K: mestna občina Idrija (na račun ustan.); po 10 kron: dr. Karel Podpornik, odvetnik v Gorici; dr. Karel Savnik, min. tajnik na Dunaju in Jan Rata j, inženir v Ljubljani; 6 K: dr. Janko Polec, svet. -r^k ^ nai-višjemu sodišču na Dunaju; 5 kron: dr. Fr. Kropivnik, prof. drž. gimnazije, in Karel Sch\veiger, rač. revident, oba v Ljubljani; 4 krone: Anton Štantel, šolski svetnik v Gorici; 2K 50 vin.: Frančiška Berlec v Kanci; i št. 83, skupaj 142 K 50 vinarjev. — Društveni odbor razpošilja ravnokar letno poročilo, v katerem slika kritični položaj, v katerega je zašlo društvo vsled pomanjkanja sredstev za upoštevanje množečih se prošenj bednega dijaštva. Naj nikdo, ki mu pride to poročilo v roke ali izve sicer za težki položaj društva, ne zamudi darovati vsaj skromen znesek v prid društvu na naslov njegovega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, L, Braunerstrasse 10. Frosveto. Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (par-predstava) se prvič ponovi Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«. — Jutri, v nedeljo popoldne, velika tujska predstava (izven abonementa, za lože nepar). Poje se Verdijeva opera »La Traviata«, Vprizoritev VVagnerjeve-ga v Večnega mornarja« je za sedaj nemogoča, ker je primadona gdčna. Orlova na glasilkah tako zelo obolela, da nekaj časa ne sme nastopiti, tenorist g. Blass pa je zadržan. — V nedeljo zvečer velika nedeljska predstava. Vprizori se nepar-pred-stava) prvič na našem odru »Basker-vilski pes.« Zelo uspela dramatizacija enega izmed Conan Dovlovih najzanimivejših detektivskih romanov. Bistroumni Sherlock Holmes, detektiv, ki mu ni para, zasleduje s hladnokrvno preudarnostjo in presenetljivo kombinacijo skrivnost pošastnega psa, ki preži na pustem močvirju in streže Baskervilcu po življenju. — Drama, polna napetih prizorov, drži gledalca neprestano v radovednem pričakovanju; imela je povsod največje uspehe, sprejeta je bila z burnim navdušenjem in upati je, da ustreže tudi pri nas potrebi občinstva po najprijetnejši zabavi. Književnost. — Vojvodina Kranjska v pred-zgodovinski dobi. Spisal je to brošuro znan starinoslovec, Slovenec, ki se je bavil s starinoslovstvom nad 30 let in uspešno iskal starinska grobišča in izkopal nebroj važnih starin, Jernej Hečnik v Ljubljani. Knjižica je izšla že pred par meseci in je že skoro razprodana. Pisatelj je poslal to knjižico — ki stane samo 50 v in se dobi tudi v Narodni knjigarni v 1 Ljubljani — v oceno tudi raznim strokovnim društvom. Zahvalna in laskava pisma so mu poslali »Jugoslovanska akademja za znanost in umetnost«, »Centralna komisija za ohranitev starin na Dunaju« in tudi ministrstvo za uk in bogocastje, ki je naklonilo Pečrfiku obenem tudi sto kron nagrade. Knjižica, ki je zelo poljudno pisana, je zanimiva, se priporoča in se dobi, kot že omenjeno, v Narodni knjigarni v Ljubljani, v Prešernovi ulici v Perlesovi hiši. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ?-T"*<» št. 7. Izpred sodišče. Lovsko vprašanje pred kas2-cijskim sodiščem Pred kasacijskim sodiščem se je vršila v torek zanimiva pravda, v kateri je končno rešil kasa-cijski dvor preporno lovsko vprašanje, kako se ceni divjačina, ki so jo pobili divji lovci. Pri deželnem sodišču v Solnogradu so bili obsojeni 4 divji lovci zaradi izršene in poskušene lovske tatvine v družbi in sicer eden na 4 mesece, trije pa na 3 mesece težke ječe. Pri določitvi škode je vpoštevalo solnograško deželno sodišče vrednost živil, in ne pobitih živali. Izvedenec baron Schwarz je cenil vrednost žive srne v tamošnjih loviščih kneza Lich-tensteina od 120 do 150 kron, planinskega zajca pa na 1 krono 60 vin. Obsojeni so vložili ničnostno pritožbo, češ da se je določila kot odškodnina cena in vrednost žive divjačine ko se vendar pri odškodnini za po divjih lovcih pobite zverjadi sme in more ceniti edino le vrednost že pobite živali. Pobita srna je vredna komaj 25 kron. Kasacijski dvor je to pritožbo zavrnil. Svojo zavrnitev utemeljuje kasacijski dvor sledeče. Posestniku lova je bila ukradena faktično živa žival, ker je on in njegovi lovci niso ustrelili, marveč divji lovci sami. Zato se mora pri presoji lovske škode staviti v račun škode lovskega najemnika oz. lastnika vrednost, ne pa vrednost njenega mesa in njene kože, kakor so trdili obsojenci. Rožne stei. Ustanova za ameriške predsednike. Iz Novega Jorka poročajo: Carnegie-korporacija, ki upravlja Car-negiejeve dobrodelne ustanove, ima namen, dovoliti letno pokojnino 25.000 dolarjev bivšim ameriškim predsednikom in njihovim vdovam za toliko časa, dokler se ne omože ali dokler jim država ne da pokojnine. ■ Nesreča avijatika. Iz Pariza poročajo: Znani aviatik Frey, ki se je udeležil aviatiške tekme v Dunajskem Novem mestu, je padel v Bethenvju 50 metrov visoko ter obležal mrtev. * Vlom * hraniln co. Iz Stanislava poročajo: Neznani zlikovci so vlomili v ljudsko hranilnico, razbili železno blagajno ter jo oropali. 700 menic, ki so se glasile skupaj na 100.000 kron, 90 sežgali. * Denar so jedk Iz Črnovic poročajo: Kako smo že poročali, je bil deželni poslanec Jožef Blum med železniško vožnjo okraden. Ukradli so mu 41.250 kron. Tatovi so bili znam roparji Rosenfeld, Schwarz in Bercu, ki so jih aretirali. Ukradeni denar, ki je bil večinoma papirnat, je sodišče le na ta način dobilo, da so dali tatovom odvajalna sredstva. Rosenfeld je bil obsojen na 5 let, Schwarz na 4 leta, Bercu pa na 4 leta težke ječe. * Ponarejalci denarja. Iz Erse-bethfalve poročajo: Policija je aretirala neko žensko z imenom Balog, katere mož je zaprt zaradi ponare-jevanja denarja, nadalje fotografa Ladanvija, nekega zidarja, nekega mlekarja in štiri ženske, ki so osumljeni, da so ponarejevali denar. Policija je konfiscirala fotografični aparat, več klišejev, različne kemikalije in orodje ter večje Število napol gotovih bankovcev po 50 kron. Areti-f ranci so vse priznali. * Nova provokacija Hochenbur-gerja. »Moravska Orlice« poroča: V ukazu c. kr. justičnega ministrstva z dne 10. novembra t. 1., št. 57, o novi izdaji formularev za nesporne zadeve se trdi,da so »dobre izkušnje« privedle ministrstvo do tega, da je preštudiralo in predelalo formularje za nesporne zadeve in da se bodo ti formularji tiskali v tiskarni v Steinu zadaj v nemškem jeziku. Ali gospod minister še ni prišel do prepričanja-da so na Češkem, Moravskem in Šlezskem Čehi, na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem Slovenci, v Dalmaciji Srbi in Hrvati, v Galiciji Poljaki, torej Slovani, za katere je treba napraviti tudi potrebne tiskovine v njihovem jeziku in da je zaradi tega neprikladno in protizakonito izdajati — četudi samo začasno, omenjene formularje edinole v nemškem jeziku.« * Male slike z bojišča. Natančnost bolgarske cenzure je prisilile* mnoge korespondente, da so poskusili dogovoriti se z redakcijam poseben kliuč. Tupatara se ie temu ali Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 270 štev. onemu pač posrečilo spraviti v svet poročilo, ki bi je bolgarska cenzura, ki gleda na prednost uradne agenture in gotovih izvoljenih listov, gotovo ne pripustila. Tako je neki nemški žurnalist dogovoril geslo »potrebujem denar« za padec Odrina. Zgodilo pa se je, da so mu nekega lepega dne faktično pošli tudi zlatniki, srebrni franki in tudi papirnati bolgarski levi. Brzojavil je po denar. Uredništvo je reagiralo na to brzojavko s posebno izdajo: »Odrin je padel. Ko tri dni ni dobil ničesar od uredništva, je korespondent zopet brzojavil, zdaj pa ekspresno: »Potrebujem denar!- i Nato je dobil brzojavni odgovor: Poročilo tri dni staro!« Telefonska in brzojavna poročila. VOJNA NA BALKANU. Situacija. Berolin, 23. novembra. Oiieijoz-tio se razglaša, da je Avstro-Ogrska trdno odločena ohraniti mir, da pa v vprašanjih glede katerih je ozn : .-ia napram Srbiji svoje stališče, zla o vprašanju Jadranskega pri- i vzdržuje v polnem obsegu s%Mjt stališče. Berolin, 23. novembra. \eč nemških časnikarjev je inter\ivalo skega poslanika v Berolinu Bog-danovca, ki je izjavi!, da je pristanišče za Srhijo /ivljensko vprašanje in da je bil dohod do morja eden glavnih povodov, da je Srbija začela z vojno. Petrograd, 23. novembra. Ruski .ni ; rogi ;.a:::ujejo, da se \ zdr-:. da bazonov v najkrajšem xasu dr ijunira. Car deana ni reje!. Pra^a, 23. novembra. Ceskc poroča, da je Nem : bi- .000 m -erv in nh po- slala ob rusko mejo. CeroJ'n. 23. novembra. Povo-eta a\ strijs šeia gen. štaba Schemue v BcroLno r.išejo nemški listi da m:. resna. Nci <=ta':» ha snaui Avstrije koliko* 10 do vljuieio njo n imeresi. .insko vprašanje. London, 23. novembra. V angto-m parlamenta ;: vprašal i^bera King, -e - -<-- \ ali n i ali na- pram Srbiji roni na razširjenje njene meje uU sleče pristanišča ob Jadra n morju skupno, ali pa če tri/a sama \ e Srbiji *voje zahteve. Državni tajnik sir Edvard Grev je nato odgovorit da >e dur^ vori med velesilami - »etka vojne. Mnenje angleške vlade, ki je podpira di druge drža-pa je. da ni želeti, da bi se nri rrrntnalfii ureditvi vprašanj odločili gotovi deli od celotnih pogajanj Kcnzulaisko vprasar Psriz, -;. novem'n.'. Ha poroča, cb je francos: i mini strski predsednik Poincare »nterve-nlrai pri srbski vladi zgolj glede francoskih konzulov v okupiranih pokrajinah in da so vse vesti d;i b' bi! intervenira! glede konflikta med rin;o in Srbijo nop-olnoira n r nične. Intervenira amo s ozimni na kršenje kapitulacij francoskih konzulov, ter je edino to vprašanje tvorilo predmet razgovora med Po-mcarejem in srbski n poManiLoni v Parizu. Pariz, 23. novembra. Franc >sk;, ministrski predsednik Potu are bo v prihodnjih dneh podal poročilo v turanje političnem položaju in o vlogi Francoske, ki jo je igrala v zadnjih tednih slede mednarodnega vp.asa-nja. Ob Jadranskem morju. Bcigrad, 23. novembra. Srbske čete ob obali jadranskega morja že tudi kooperirajo z grškim vojnim brodovjem. Ta kooperacija omogoča srbskim četam hitrejše prodiranje ter bo Srbom omogočila, da v najkrajšem času zasedejo važne pozicije. Grška vojna ladja je preiskala, kakor poročamo na drugem mesni, avstrijsko ladjo »VVurmbrandt« ker je sumila, da ima na krovu Fsmail Ke-mala. »Wiinnbrandt<: pa je bil znanega albanskega voditelja že izkrcata v Draču. Včeraj je bila tozadevno na Dunaju ra~ rosena vest, da ie avstrijsko vojn© brodov'e izpred Spice znradi tega dogodka že odpiulo pred Drač. Cethije, 23. novembra. Tudi tu so se raznesle vesti, da so Srbi Drač že zased!?. Skader. Pariz, 23. novembra. Tukajšnji fisti poročajo, da so se izkazali črnogorski topovi za preslabe, da bi se mogli uspešno boriti proti težki turški anileriji. Zato so Črnogorci že par dni ustavili streljanje na Skader in pričakujejo pomoči in težkih oblegovalnih topov od Srbije. Osvojitev Lješff. Skoplje, 23. novembra. (Izvirno ooiočilo.) Po poročilu poveljnika drin- ske divizije 3. armade so imeli Srbi pri osvojitvi Lješa 8 mrtvih in 11 ranjenih. Turki so imeli znatno večje izgube. Ujeli so 43 turških častnikov, 103 podčastnike in 850 vojakov. Uplenili so dva Kruppova topova, 2500 pušk in mnogo municije. Oddelek srbske vojske je odšel v Sv. Ivan Meduanski. Turška vest o bitki pri Bitolju. Carigrad, 23. novembra. Uradno brzojavlja poveljnik zahodne armade o bitki pri Bitolju sledeče: Po tridnevnem hudem boju pri Bitolju je spoznalo armadno vodstvo, da prostor ni ugoden za obrambo turške vojske in da bi nadaljno vstraja-nje v pozicijah lahko Škodovalo naši armadi, zlasti če bi se koncentrirala proti Bitolju. Zato se je umaknil en del proti Resni, drugi del pa proti Florini. Druga uradna brzojavka pravi sledeče: Po 24 urnem boju smo pregnali 6000 Srbov, ki s> vpa-dli v pokrajine Miriditov ter smo jih preganjali do Pisana v Ljumi. Srbi so imeli mnogo mrtvih in ranjenih. Mi smo zaplenili 1000 pušk. Kje je Zekki paša, se do sedaj bi mogla stopiti zahodna turska armada v brzojavno zvezo z Carigradom, ker je od vseh strani obkoijei a od Srbov, ki stoje tudi prcJ Pračcm, morda so ga celo zavzeli in tud; iz Valone ni nobene kabelske zveze s Carigradom. Te brzojavke so očivkl-no namenjene samo. da pomirijo ca- tdsko prebivalstvo. Po bitki pri Bitolju. Skopiie, 23. novembra. (Izvirno poročilo.) Turški voji, ki se jim je po bitki pri Bitolju posrečilo uteči, so šteii do 10 bataljonov z 10 topovi. S sabo so imeli tudi oddelek konjenice. Umakniii so se proti Lerini (Florini). Sbska konjenica je Turke došla in pri vasi Midzivli, na pol pota med Bi-toljem in Lerino se je vnela kratka borba, v kateri so Srbi Turke popolnoma potolki. Turki so pustili na mestu topove in municijo, pometali od sebe puške ter se raz-bežali na vse strani. Oddelek srbske konjenice je v sredo zvečer dospel v Lerin. Šele v čeirtek zjutraj so dospele prve grške sprednje straže v Lerin, kmalu za njo pa grška vojska, ki je odrinila iz Soluna s štirimi divizijami in se je za nekaj časa ustavila v Vodenu. Srbska vojska je po večini kampirala izven mesta, prepustivši mesto grškim vojem, ki so za bitko pri Bitolju prišli prepozno. Bolgari zasedli dve mesti. Sofija, 23. novembra. Bolgari so zasedli predvčerajšnjim Magaro in Dedeagac. Odrin Sofija, 23. novembra. „Mir" poroča, da so včeraj ob 4. zjutraj poskusili Turki izpad iz Odrina, in da so boji trajali cel dan. Dolgari so < rgii turške četa v Odrin ter so imeli Turki velikanske izgube. Turki so poskusili izpad v prvi vrsti, da dobe nekaj provijanta, ker je Turkom v Odrinu že začelo primanjkovati živil. Belgrad, 23. novembra. Srbska oblegovalna armada pred Odrinom je včeraj ves dan bombardirala mesto. Srbske čete so zavzele več važnih utrdb. Dunaj, 23. novembra. Nemški listi poročajo, da je dosedaj padlo pred Odrinom nad 10.000 moz -rbske oblegovalne armade. Katoliški Albanci za Srbe. Sk o pij e, 23. nov. (Izvirno poročilo.) Srbska vojska, ki je prodirala proti Jadranskemu morju, ni naleteta pri Miriditih, znanem katoliškem albanskem plemenu, na prav noben odpor. Miriditski prvak Marko Kole se je izjavil nasproti komandantu srbske vojske, da Miriditi z radostjo sprejemljejo srbsko gospodarstvo, v katerem oni zro osvoboditev kristjanov od never-nikov. Z raznih strani so jim že obećali osvoboditev, toda srbska vojska je prva, ki jim je donesla svobodo. To svobodo Miriditi radi sprejmajo iz njenih rok in se bodo potrudili, da poplačajo z vdanostjo lepo postopanje srbske armade ž njimi. Miriditski voditelj je nadalje naglašal, da se bo vse pleme krepko zavzelo za to, da se v njihovi zemlji učvrsti srbski režim. Pred Debrom. Belgrad 23. novembra. (Izvirno poročilo.) Vest raznih listov, da so Srbi pri Debru že preje imeli bitko z oddelki Mehmed paše tetovskim, ni resnična. Srbski voji so to pot prvič prišli v Debar. Boji pri Čataldži. Carigrad, 23. novembra. Gene-ralisimus Nazim-paša poroča: Včeraj se je na našem desnem krilu vršila lahka kanonada. Sovražna baterija, ki je bila postavljena pri Izedin-koju, je obstreljevala naše pozicije pri Mektebiharbije. Naši vohuni, ki smo jih poslali na poizvedbe, so našli mnogo bolgarskega orožja in živil. Pri Bijiik Cekmedže so Bolgari izstrelili 60 granat. Naša flotila je krepko odgovarjala. Manjši naši oddelki so prodrli do Izedinkdja. Naše izgube so neznatne. Carigrad, 23. novembra. Nazim-paša poroča: Včeraj zvečer so je razvila krepka kanonada. Bolgari so napadli naš centr. Polje ob našem centru je pokrito z bolgarskimi mrtveci. Zdravstveno stanje v bolgarski vojski. Sofija, 23. novembra. Med ranjenci, ki so jih poslali iz bojišč pri Čataldži v Sofijo je bil tudi en ranjenec, ki je trpel na strahovito hudem revmatizmu, tako da je bruhni. Zaradi sumnje, da je zbolel za kolero, so takoj izolirali njega in vse, ki so prišli z njim v dotiko. Našli so tudi ie-lezniŠki voz, s katerim se je pripeljal, ter ga tudi postavili izven prometa. Prva baHenjologična preiskava je dognala, da ranjenec ni zbolel za kolero, kljub temu pa so obdržali vse profilaktične odredbe. Turški topovi za srbsko armado. Bcigrad, 23. novembra. V srbski arsenal v Karagujevcu so pripeljali 93 vagonov zaplenjenega turškega artilerijskega materijala, ki ga bodo predelali za srbsko vojsko. V Bel-gradu se nahaja cela vrsta najmodernejših turških topov in mnogo municije. Med temi topovi je tudi znatno število oblegovalnih topov. Uspehi Grkov. Atene, 23. novembra. Grški prestolonaslednik brzojavlja iz Flo-rine: Naša konjenica, ki je pregnala sovražnika po hudem boju v soteski Pisoderi. je zaplenila 20 topov in mnogo municije. Tu je zapadel pred par dnevi sneg, sedaj pa dežuje. Sovražnika zasledujemo. Grški poslanik v Sofiji. Sofija, 23. novembra. Orški poslanik v Sofiji P a n a s odpotuje jutri v A:ene. Srbi in mohamedanci. Skoplje 23. nov. (Izvirno poročno.) V Prizrenu je poveljnik srbske vojske čestital vsem uglednim moha-medancem ob priliki njihovega baj-ramskega praznika, kar je napravilo na vse musulmansko prebivalstvo ko-losalen vtisk. Sporazum Grkov in Srbov. Belfcrad 23. nov. Grki v Prizrenu so bili dosedaj v neprijateljskih odno-šajih s Srbi. Sedaj pa so se popolnoma izmirili s Srbi. Orški duhovnik je sam povabil Srbe, naj bi z Grki priredili skupno božjo siužbo za uspeh in blagoslov srbskemu orožju. Srbsko posojilo. Beigrad, 23. novembra. Uradno se dementirajo vse vesti, da hoče najeti Srbija kako posojilo v Parizu. Bivši srbski poslanik v Carici i?du Nenadović ni odpotoval v Pariz, mat več v Berolin, da tam uredi tekoče zadeve, ker sedaj tamošnjo poslaništvo ni zasedeno. Albanija. Carigrad, 23. novembra, »lk-dam< poroča, da je baje Avstro-O^rska obljubila podpirati željo Turčije, da naj se imenuje neki turški nrinc za albanskega euiira. Baje Kandidira princ Abdul Medid ter je imel že predvčerajšnjem tozadevno konferenco z velikim vezirjem in Fe-nd pašo. Soigrad, 23. novembra. Iz Drača poročajo, da je Izmail Kemal prispel tja in hoće proklamirati avtonomijo Albanije. Druga poročila vedo, da so Srbi že zasedli Drač. Proklamacija albanske neodvisnosti? Dunni, 23. novembra. Tu je raz-šivicna vest, da je avstrijska mornarica odptula pred Drač, da ščiti Albance, ki danes proglase Albanijo za neodvisno. Vesti so seveda neresnične, ker je pred Dračem usidran samo parnik »\Vurmbrandc. Smrt Feti paše. Belgrad, 23. novembra. Iz Skop-Ija brzojavljajo, da je pri Resni padel Feti paša, bivši truški poslanik v Belgrad u. Svo.ieročno pismo nemškega cesarja sultanu. Berolin, 23. novembra. Cesar Viljem je sprejel v avdijenci turškega poslanika Nizami pašo, ki gre kot turški pooblaščenec k mirovnim pogajanjem. Cesar Viljem mu je izročil svojeroeno pismo za sultana Meh-meda. Kralj Peter v Belgradu. Belgrad, 23. novembra. Danes dopoldne je dospel kralj Peter v Belgrad. Sprejet je bil z velikanskim t navdušenjem. Vse ceste so v zastavah, zvečer bo Belgrad iluminiran ter prirede kralju velike ovacije in veliko bakljado. Povratek kralja Petra v Skoplje. Belgrad, 23. novembra. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne se je vrnil kralj Peter iz Skoplja v Belgrad. Priredili so mu svečan sprejem. Vse mesto je bilo v zastavah. Na kolodvoru so ga sprejeli vsi ministri na Čelu jim ministrski predsednik Nikola Pašić, j bolgarski in grSki poslanik in ne-brojna množica. V imenu prebivalstva »je kralja pozdravil belgradski lupan Ljuba Davidovih. Kralj se je nato od- I peljal, povsodi navdušeno aklarairan, ' v saborno cerkev, kjer je bila zahvalna služba božja. Po božji službi se je kralj odpeljal v dvorec, kjer je imel važne konference z raznimi državniki. 1500 Turkov padlo pri zavzetju Lesa. Milan, 23. novembra. „Corriere della sera" poroča iz Bara: Medtem, ko je srbska armada, ki je operirala skupno s črnogorsko armado, utrujena vsled neprestanega deževja in napravljenih forsiranih maršov, počivala na bregovih nekega dotoka Drina predno napade LeŠ, so straže naznanile, da se približuje velika vojaška četa. Bili so Turki. Srbi so se z vso naglico umaknili petsto metrov nazaj in se skrili za drevje, kjer so nastavili svoje mitraljeze ter pričakovali primernega trenotka. Turki so prekoračili reko ter so se sredi nekega improviziranega mesta razvili v bojno črto. Ko so se Tnrki dosti približali, so Srbi izstrelili svoje puške in mitraljeze. Prizor je bil strašen. Le malo jih je ostalo živih. Oni, ki niso padli, so se spustili v divji beg ter utonili v reki. Ko so pokopali mrtve Turke, so jih našteli 1500. Premirje. Sofija, 23. liovcnibia. Za podajanju gfou€ premirja s Turčijo so dr -IcČ.ni od srbske strani pious*-;dr«ik br;l^ars;;c>ra sobranja Dane*-', general S a v o v in šef generalnega štaba h lčc v. Odpeljejo se nem ldo-ma v Craaiažo. da stopijo v zvezo s tuiškimi delegati. Spremljata jih kot sekretarja tajnik carjevega p jlitične-ga kabineta Čaprašnikov in svetnik zunanjega ministrstva S t a n c i o v. Ruski konzulati. Petro^rad, 23. novembra. Ruski konzulati v bi\ši evropski Turčiji so dobili od »uskega zunanjega ministrstva naročilo, da nai se podvržejo PcsLnisivcm balkanskih držav. Želje Romunske. London, 23. novembra. »Dailv Telegraph poroča iz Bukarešte: Romunska je baje stavila na Dunaju sledeče zahteve: Ureditev meje ob Hobruši. V slučaju, da se uscanovi albanska država, naj pridejo Ro-munci v okolici Bitolja in Ohride pod garancijo jezikovnih in verskih svoboščin pod Albanijo. Končno zahteva Romunka koncesijo (?) za železnico od Donave do Jadranskega morja, za katero bo Romunska dala na razpolago potrebni kapital. Kolera v Carigradu. Carigrad, 23. novembra. Vsled vedno bolj se razširjajoče kolere je mestna uprava preustrojila Hagijo Sofijo v veliko bolnišnico za bolnike za kolero. V Hagiji Sofiji je sedaj že nad 2000 bolnikov. Ministrski svet. Dunaj, 23. novembra. Prihodnji ministrski svet se vrši v ponedeljek, 25. novembra. Avstrijski prestolonaslednik v Beroliuu. Berolin, 23. nov. Povodom svojega bivanja v Berolinu, si je avstrijski prestolonaslednik ogledal tudi zapri-seženje nemških vojaških novincev. Včeraj ob 12. opoldne je prisostvoval dinerju ter se je nato odpeljal ob 2. in 10 min. z nemškim cesarjem na lov v Springe. Nemški listi pišejo ob tej priliki, da je ta poset dokaz dobrih razmer med Nemčijo in Avstrijo in da bo ta poset medsebojno razmerje le utrdil zlasti z ozirom na dogodke na Balkanu. Gotovo je, da se bosta posvetovala avstrijski prestolonaslednik in nemški cesar glede evropskega položaja in zlasti glede krize v Orijentu. Kar se tiče vesti o avstrijski mobilizaciji, jih je treba z vse previdnostjo sprejeti ter te vesti ne odgovarjajo resnici. V tej zvezi je morda naravno, opozoriti na to, da so velesile že iz-davna računale z možnostjo, da pridejo Srbi v Drač in niso pustile Srbije v dvomu, da z zasedenjem Drača še ni ustvarila kakega fait accompli. Berolin, 23. nov. Avstrijski prestolonaslednik je konieriral z voditelji nemške državne politike, zlasti z drž. kancelarjem Bethmann-Hollwegom in državnim tajnikom Kjderien-Wachter-jem. Po teh konferencah se je baje izrazil, da so ga informacije, ki jih je dobil od obeh, zelo zadovoljile. Sef generalnega štaba Schemua v Berolinu. Dunaj, 23. nov. „Neue Freie Presse" poroča iz Berolina, da je dospel tja včeraj zjutraj šef generalnega štaba fml. Schemua ter imel dolgo konferenco s šefom pruskega generalnega štaba. Popoldne se je vrnil fml. Schemua zopet na Dunaj. Napetost med Rusijo in Avstrijo. Dunaj, 23. novembra. Situacija »e je zopet znatno poostrila. Nape-stost med Rusijo in Avstrijo je vedno večja. Politični krogi zatrjujejo, da le Sazonov že padel. Vse je odvisno od tega, ali se posreči akcija, ki k) je 1 oriftel nemški cesar. NtmčUa ia Ita- Kja gresta z Avstrijo, toda samo do gotove meje. Obe državi stojita na stališču, da Srbija kot država absolutno ne sme priti ob Jadransko morje. V Berolinu in Rimu se zavzemajo za kompromisni predlog Viljema, po katerem bi dobila Srbija znani koridor In pristanišče ob morju, toda le na albanskem ozmelju, kot najemnica. Srbija se mora zavezati, da ne bo poskušala na tej obali zgraditi kako vojno pristanišče. Vesti iz Pecrograda potrjujejo,da se vrše resne priprave. »Reichspost« piše, da je Nikolaj Nikolajevič dospel na carjevo povabilo v Spalo in da se je izkazalo takrat, da je Sazonovo stališče popolnoma omajano. Car se je vrnil v Carskoje selo in poklical k sebi vojnega ministra Suhomlinova. Govori se, da je car sam odredil mo-bilizajcijo 24 armadnih zborov, to ie 1 milijon 509.000 mož, in da je mobilizacija v celi črti v polnem teku. Do 28. t. m. bo ruska mobilizacija popolnoma končana. Armadni zbori v Vilni, Varšavi, Kijevu, Odesi in Moskvi so že popolnoma pripravljeni. Iz Donskega ozemlja so odšli kozaški polki že na poljsko mejo. Na Rus-kem-PoIjskem je vse pripravljeno, Vsak dan prihaja nepregledno veliko vlakov z moštvom in materijalom ob mejo. »Reichpost« dostavlja: Ni dvoma, da se Rusija pripravlja na vojno in da so te priprave direktno naperjene proti Avstriji in Nemčiji. Padla je politika Sazonova. Položaj je zelo resen. Dunaj, 23. novembra. »Wiener Mittagszeitung< poroča iz Berolina, da je šef avstrijskega generalnega štaba, fml. Schemua. s šefom nemškega generalnega štaba Moitkejcm imel razgovor glede varnostnih odredb, ki jih bo treba na vzhodnih mejah nemške in avstrijske monarhije. Rusija se pripravlja? Dunaj, 23. novembra. Tu se trdovratno zatrjuje, da Rusija vstrajno mobilizira. Merodajni krogi pravijo, da pošilja Rusija iz vsega carstva vedno več čet na zahod. Poslednje dni je odšlo na rusko Poljsko iz Kazanske gubernije mnogo čet. Nemčija odgovarja na rusko pomnoževanje Čet s pomnoževanjem čet na meji. Češko namestništve. Praga, 23. nov. Knez Thun baje v kratkem odstopi iz zdravstvenih ozi-rov. Njegov naslednik bo baje Clam Martinic. Čuvaj. Zagreb, 23. novembra. Jugoslovanski dijaki z Dunaja, iz Gradca in Prage so poslali komisarju Čuvaju odprto pismo v katerem ga poživljajo, da naj nemudoma odstopi. V pismu pišejo: Će primerjamo Staro Srbijo in Makedonijo s Hrvaško in Slavonijo, pridemo do prepričanja, da je zadnji čas, da dobimo tudi na Hrvaškem svojo ustavo in svobodo. V tem našem naziranju nas podpira tudi izkušnja, da se tudi državna avtoriteta ni mogla vzdržati z bajoneti in vislicami proti narodni volji. Ob 12. uri vas poživljamo, da se odločite prepustiti svoje mesto pooblaščencu hrvaško-srbskega naroda. Pismo ima podpise več sto hrvaških in srbskih dijakov. Atentat na Španskega ministrskega predsednika. Madrid, 23. novembra. V vče-rajšni seji španske zbornice je tvoril atentat na španskega ministrskega predsednika Canalejasa predmet živahne debate. Senante (ustavna stranka) je zahteval od vlade obsežne korake proti anarhistom in provzročiteljem atentata, med katerim se nahaja po njegovem prepričanju tudi nekaj poslancev. Socijalist Siglisias in republikanec Azarate sta obsojala atentat in izjavila, da nista nikdar odobravala takih dejanj ali pa celo ščuvala na taka dejanja. Ministrski predsednik Romanones je konstatiral, da obsojajo vse stranke tako dejanje in je obljubil, da bo vlada energično uporabila zakone. Madrid, 23. novembra. Kralj je dal dovoljenje za zakonsko predlogo, ki določa za rodbino bivšega ministrskega predsednika Canalejasa 30.000 peset penzije. Perzija. Petrograd, 23. novembra. Ruska i vlada poroča, da so turške čete zapustile perzijski teritorij in da so vse njih dosedanje postojanke nadomeščene s perzijskimi garnizijami. Ruska in Kitajska. Petrograd, 23. novembra. Ruski poslanik je izročil kitajski vladi odgovor na protestno noto Kitajski zaradi rusko-mongolske pogodbe. Ruski odgovor naglasa, da ta pogodba dokazuje popolno neodvisnost Mongolske. Rusija ne more priznati kitajske suverenitete na Mongolskem in se v mongolskih zadevah ne bo več pogajala s Kitajsko. Kanadski parlament. Otava, 23. novembra. Vojvoda j Counaught je otvoril včeraj s pre-stolnim nagovorom kanadki parla-I ment. 1270 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran T. [ti Kumanovsko bitko. (Po »Samoupravi«.) Belgrad. 20. nov. Jelezniško postajo Bukovce je a trdnjavica z veliko posadko, rj je poveljeval neki polkovnik. đka Je štela tri ali štiri tisoč [z Kumanova so neprestano pri-a pojačenja. Prihajala je pehota mjenica, ki je zavzela pozicije ib železniški postaji. Posadka je no štela sedem bataljonov. Častniki so bili izredno dobre * in so se neprestano norčevali ir Tako-le so govorili: »Ako se i drznili nas napasti, jih bomo s stri odtirali v Belgrad ter jih ali v Donavo, da se potope.« prvi spopad je bil med Zbevcem ukovcem. Vsi voji so odhiteli na :ran. Častniki so še vedno zbi-sale. Puške so pokale ves dan. -ečer so postajo preplavili bežeči ivti in vojaki. Na postaji, kjer je posloval oni ajenačelnik, ki je nam pripovedi dogodke, ki jih opisujemo, je I oddelek rezerve, kateri je po-val neki neprestano pijani Ko so dospeli ranjenci, je nastala ina zmeda, vse je hotelo bežati. Pijani častnik je zgrabil postaje-Inika za prsa ter ga silil, naj krbi vlak. Uradnik j? odredil, da ripravi lokomotiva, ki bi naj odda vojake. Obenem se je brzojavno obrnil v i navodilo, kaj mu je početi: -cm odgovor: »Bomo videli. so tudi ponoči prihajali Ar- -e je tudi on z rodbino odločil, :gne. Napotil se je peš ob pro- 0 v Preševo,potem pa v Taje. Tja je prispel po polnoči. I prebivalstvom je bila veli- meda, povsodi je vladala panika. a je bila polna turških žensk trok, ki so jokali. Vojaki so ne- ežali mimo postaje. Tudi onih 20 mož je pobegnilo, i morali stažiti postajo. Med tem je prispel iz Preševa :. na katerem je opravljal posle inista neki turški oficir. Vlak je mimo postaje, ne da bi se v;! Ob zori se je pojavilo nekaj onjenikov, ki so bili poslani edovanje. Pred mrakom je pritekel ves i neki kmetic in javil, da so ji pojavili že na sosednih * h. Naenkrat smo zapazili visoko holmu ogenj in zaslišali smo no grmenje topov. jzniški uslužbenci, misleč, da bi bombardirali postajo, so brzojavno zvezo ter se na- š proti Kumanovu. Pri tem ami rinili pred sabo vagone, icuncev. Vso noč se je slišalo ije pušk. V Kumanovu je bila ista zmeda, nika. Ko je napočila zora, smo . da so padli Tabanovci. Pri- ki starec, ki je pripovedoval, vide! množico oficirjev, ki so Zakaj beže? Kaj se je zgo- - »Nič, boste videli! Vojaška zvi- u takšen imajo načrt,' so odgo- iudie, so odgovarjali navzoči 0 Srbih so oficirji še vedno go- rezirom. Pravi odpor bo proti Bolga- je stvar samo za šalo,« so Tako je napočila sreda. Z vzho-se je slišalo vedno silnejše grme-v. Vsi smo mislili, da prodi-B Igari od Krive Palanke. en je topov je trajalo poidru-potem pa se je izgubilo v 1 planinah. V Kumanovu so mislili, da so se umaknili in da se je boj Toda dve uri kasneje so zopet . sen straneh pokati puške in topovi. To je trajalo do večera, ko so ajati prvi ranjenci. Častniki, ki so prihajali, so se dede ter so pripovedovali, da lili štiri topove in ujeli 400 Jutri bomo v Vranji.« so za- I tem so neprestano dohajali * ranjenci. Bilo jih je že na sto- Treba bi bilo mnogo vozov za , revoz. Toda ni bilo lokomotive. ie ta prispela, smo poslali tri va-e i ranjenci v Skoplje. Ob zori se je borba zopet za-e je bilo prepričano, da se teri skušajo združiti s Srbi, a da pri tem uspešno zavirajo Turki. * ni verjel, da so tu sami Srbi. lastniki, ki so prihajali in odha- ^ neprestano donašali vesele f*: »Vse je dobro, ovražnik se j Toda opoldne se je stvar pre- j toila. I Načelnik postaje, ki se je za četrt ure oddaljil s kolodvora in stopil na sosednji holm, je naletel tam na četo beguncev. Gnetli so se in borili med sabo, kdo bo prvi. Sahib paša je Jahal v galopu mimo. Ko se je postajenačelnik vrnil, je nastala na kolodvoru splošna zmešnjava in panika. Horde bežečih vojakov so navalile na postajo. Vsi so skakali na vagone, ki so odhajali, metali iz njih ranjence, na-pravljali si prostor z bajoneti, oprijemali se železniških vozov in se po-penjali na strehe. Vsepovsodi je nastala ljuta borba. Na postaji se je razlegal krik in ] vik, slišalo se je ječanje in stokanje ranjencev. Postajenačelnik je zbežal v klet ter tu prebil vso noč. Ponoči je slišal, kako so zunaj vojaki in Arnavti plenili v kolodvorskem poslopju ter skušali streti železniško blagajno. Strahovite ure! Culi so se obupni kriki. Morda se je pričelo krvavo klanje! Končno se je skozi okno pojavila zora, ki se je nam zdela strašna, krvava. Naenkrat so se zaslišali drugi glasovi, zadonele so pesmi. To so bili srbski glasovi, srbske pesmi. Vendar enkrat svobodni! Postajenačelnik m njegovi tovariši SO 7apustili svoja skrivališča ter jeli objemati srbske vojake ... A ti železniški uslužbenci bili so — Grki. Izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav. (1. blagainlk g. dr. Tone Gosak.) Dne 22. novembra: Narodna čitalnica v Krškem (čisti dobiček koncerta) 46 K 16 v, Antonija Cizeljeva, Polzela, nabrano med poljedelci, 27 kron 42 v, Peter Setina. trgovski so-trudnik, Sevnica, 55 K. A. Kajfež. ve-letržec z vinom, Kočevje, poslal nabrano 300 K; skupaj 42S K 58 vinar.; dosedaj nabranih 34.624 K 93 vinar.; vsega skupaj 35.053 K 51 vinarjev. (II. blagajnik A. Bezeašek.) Dne 16. novembra: Realci v Ljubljani zbrali Mi K. Leo Pogačnik v Ljubliani 6 K, Ivan Kern v Cerkljah 20 K, I. Dolinšek 1 K 39 v, L Ramovš, Borovnica, 8 K, Fran Petrov-čič 12 K, Anton Pavlin 2 K. gdčna. Urška Tekove v Ljubljani 5 K. Dne 19. novembra: Rodoljubi v Sodražici 62 K; skupaj 126 K 30 v; blagamik dr. Gosak 35.053 K 51 v; vsega skupaj 35.179 K 81 vin. Darila. Upravništvo naših listov so poslali: Za „Cirii in Metodovo družbo" ob godovanju Marije Rojina nabral gosp. Jos. Sedej 30 K 36 v. Za ,Rdeč križ balkanskih držav* P. Kaluža — Narin pri St. Petru na Krasu 8 K, (i. s. L Valenčič 3 K, P. Kaluža 3 K, J. Ćeihar 1 K, in A Kaluža 1 K), Alojzij Podmenik v Hrastniku 90 K 50., kot 4. zbirko, Tončka Kumer vodit. c. kr. čipk. tečaja v Dolu pri Ajdovščini 23 K, nabrala med tamošnjim učiteljstvom, c. kr. gozda c. kr. orožniki in domačimi fanti, Fra-nica Mencinger v Boh. Bistrici 49 K, nabrala v nedeljo zvečer v domači restavraciji (nabiralno polo smo izr čili odboru »Rdečega križa), Avg Korbar naduČ. v Preserju pri Ljubljani 24 K 40 v, nabral med tamošnjimi prebivalci, Julij Cenčič v St. Petru na Krasu, Trnju in Kleniku, dve gospodični učiteljici v Loški dolini nabrali 202 K, (nabiralni poli izročili smo odboru „Rdečega križa), Vinko Ozmec pos. in trg. v Koračicah pri Sv. Tomažu poleg Ormoža 1 K, Ivan Jakše na Vranskem 2 K, kot čisti dobiček pri kvartanju v Prekopi, Hana Diehl v Celju 138 K, zbrali razni nabiratelji (polo smo izročili odboru „Rdečega križa**), slovensko društvo „Zvezda" na Dunaju 10 K, v gostilni „Joško Jebačin** na Dolenjski cesti se je nabralo 2 K, in Simon Smuk, tovarnar v Retnah pri Tržiču 17 K 15 v, nabral v Retnah in v Križah pri Tržiču. — Skupaj 673 K 05 vin. Živeli nabiralci in darovalci! Pročitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moč- Izvrševalci odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad fWolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništva svoje naslova. Polag tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju. Pojasnilo.*) Jaz podpisani Josip Lojk, mizarski mojster v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani, lastnik patenta št. 46.347 naznanjam s tem javnosti: Res je, da sem dal g. Burgerju dovoljenje za izdelovanje moje iznajdbe št. 46.347 in sicer le v njegovi delavnici za celo patentno dobo, in le za njegovo osebo. Res pa ni, da bi se bil jaz zavezal g. Burgerju to dovoljenje v patentni register vpisati, ker o tem 18. septembra 1912 niti govora ni bilo, ker tako zahtevo bi bil jaz krat-komalo odklonil, in raje na potu do pravice vztrajal. Res pa je, da sem jaz g. Burgerju izvensodnim potom prostovoljno dovoljenje dal in sicer v obliki pismene izjave, kakršno sem tudi oddal sto-larni v Sodražici in jih bom tudi oddajal drugim v raznih avstrijskih kronovinah. Nasprotno se je pa gosp. Burger zavezal meni patentno listino vrniti, in se izključno odpovedal, vsem pravicam od mene zahtevati! Prvič vrnitve svote 1758 kron, katere je on prispeval k izdatkom v pokritje patentnih stroškov petih tujih držav in od eventualnega zaslužka pri prodaji istih, pri katerih je bila njemu zajamčena polovica zaslužka. In končno tudi zahtevati vrnitve tistih 10 kron reci: deset kron, katere je meni gosp. Franc Burger, tovarnar v Šiški izplačal na račun, meni v pogodbi z leta 1908 pripadlih 10% od vsega do 18. septembra 1912 prodanega blaga (bruto zneska) in mojih izdatkov v znesku 800 kron, katere sem imel v pokritje stroškov avstro-ogrskih patentov, kakor tudi mojega triletnega fizičnega in duševnega napornega dela. Nadalje naznanjam javnosti naj, se ne ozira na gosp. Burgerjevo izjavo in naj si vsi gg. interesenti, kateri so že zmenoj v dogovoru in kateri to nameravajo, za mene patent kupiti oziroma pravice za izdelovanje tega patenta pogodbenim potom doseći. Ker skozi to bi se meni povzročila velika krivica, za katero bi moral g. Burger celo odgovornost nositi. Vsebina moje pismene izjave, katero sem njemu "izročil ostane pa neizpremenljiva in stopi le takrat v veljavo, kadar gosp. Burger to stori, za kar se je 18. septembra 1912 izvensodnim potom zavezal storiti. 4226 Josip Lofk. mizarski mojster v c. kr. tobačni tovarni _______ ▼ Ljubljani. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa ^akon Naprednjak!, spominjajte se pri vsaki priliki „Narodnega sklada" in nabirajte prispevke zanj! Ljuioijani NaČelstvo jezdnega odseka naznanja. Ha se vrši Jahalna vaja a d S i b) v nedeljo, dne 24. t in. ob 2. pop. V fahainici. — Bratje jezdeci, kateri se nameravajo udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do sebote opoldan pri bratu biagajniku Hodku (tvrdka Gričar & Mejač), kjer irredo v-e podrobnosti. Nate* sivo. Današnji list obsega strani. Izdajatelj in odjroTorni nrednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne^. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. novembra: Marija Žagar, posestnikova hči, 10 let, Radeckega cesta 11. Dne 22. novembra: Martin Slivnik, delavec, 73 let, Radeckega cesta 11. — Iran Tome, preužitkar, 70 let, Cerkvena ulica 27. Dne 23 novembra: Marija Poto-kar, posestnikova žena. 77 let, Radeckega cesta 11. — Viljem Gričar, delavec, 64 let, Radeckega cesta 11. V deželni b oln ici: Dne 19. novembra : Helena Ka-strun, žena železo, delavca, 34 let. Dne 20. novembra: Janea Cerar, občinski ubožec, 63 let — Marija Lu- iovec, žena tvorniškega delavca, 43 let. Dne 21. novembra: Gregor Ka- stelic, prevoznik, 32 let. — Jera Mrak, žena vpokoj. železniškega čuvaja. 66 let — Valentin Jania, c. kr sodni sluga i v pok, 70 let — Fraac Ocepek, dc- [ Uvec, 17 let Sa\ pgaMval— aaasi, Bralnik* itd. Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Sftidlits prašek," ker vpliva na prebavi janje trajno in uravnovilno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skailjica velja I M. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. HOLL, c. in kr. dvorni zalaga tel j na DUNAJU, TucUarabea 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan i varnostno znamko in podpisom. 3 19 Dobro domača zdravilo. Med doma-Čimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPS1CI COMP. s .sidrom* nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrem", prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 1*40 in K 2 — steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru. Izredno doMejni učinek izmivanja giave s Pixavonom je sedaj pač že S sploSno znan, posebno njegov izredno ugoden vpliv na rast laa. Lahkoba, s katero Pixavon cdloči prhljaj in nesnago s kože na glavi, prekiasne pene, ki se prav lahko dajo splakmti z las in njegov tako simpatični duh, olajšuje rabo preparata izredno. Njegov velikanski učinek je, da zaradi ko-trana, ki ga obsega, deluje proti parazitar-nemu izpadanju las. Steklenica za dveinpol kron zadostuje ob tedenski rabi za cele mesece. ta je prijatelj naš pravi, Si nas krepi, Da sme čvrsti in zdravi! Želodčni liVer „FL3RIAN" ne slabi in ne cmam>, ampak daje moč in veselje do dela S Varujte se^ ponaredil 1 Pristni „FIOHIAN" se dobi edino od Rastlinske destilacije „rLOBIAN" v Ljubljani. i Svarilo pred ponaredbami. Borzna per»ociia* Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubliani*. Urassi knrz! iaaajske h«rte 23 novembra 1912 Maaaaaa* ta**** I f>*Mf* I Bt**"9 «•'♦ majev« renta .... j S4-35 M 55 4*7§ . srebrn« renta . . . .3 87 35 875S !•/, avttr. kronska renta . . 1 84 35 84 55 t* opr. M - . lj 8420 84 40 4*'t krsntaVo deželno notoJUo j —— 94*50 4% k. o. ceake dež. banke . [j 88*75 8975 8r«4ks. Srečke ?a 1. !*«) ", . . j 441 — 453 — „ ,. „1864-..... 617- 629- * ttske...... 284 50 295 50 „ lemeljike !.izdaje . 268- 280- ' n H- » • ?4S'50 257 50 " ©*rtk« hipoteene . . 23630 24850 don. komunalne . 477— 4S9 — H avtitr. kreditne . . . 477- 489 — ti I}nW?anske .... I 66— 72 — !, iiTStr.rdeč. križa . . 5125 5725 Z baxWka..... 27- 31 — Z ttifike......211- 214— nalnPea. LjnUjanike kreditne banke . *30-— I 433 — Avstr. kredi«nspa znvoda . . 604 50; 605 50 Dtmatske bančne družbe . . 500-30 ' 501 50 Južne železnic«.....100 60; 10160 Državne feleznic« . • . . I Jg£2S : 677 2č> Alplne-Montan.....I Q6S-40 " 969 40 CeSke sladkorne družba . . I 353*— I 3 6 — Zivnoitenake banke. . . . j 264*50 265 50 Wal«U. CeHnl...... i J 1141 1145 Marke....... 'J H8-- 11830 Franu....... I 9595 9610 JJra........ .1 9480 9S10 Kublfl........ I j 254 — j 254 75 Žitna? osna) w Budimpešti. Dne 23 novembra 1912. T • r m I n. Plenica aa april 1913 . . sa 50 kg 12 10 Rž za ap.il 1913 .... za 50 kg 1057 Oves za aprii 1913 ... za 50 ke 1113 Komam za maj 1913 . • . za 60 kg 7 91 i — -----------------' rleleorologično poročilo. flHM n«d Bftrjea 3M*2 Sredaji zraial tlak 7S6 mU . --------------- I l fc, Staajej ž« | > 'apazo- ba™~ g. J ■ Vetrovi Nebo S *"* ™ 5 S * t mm h- **• I 22 2. pop. 739*5 5*4 | sr. szah. pol oblač. „ 9. zv. 743*2 3 3 p.m.svzh. . i 23. 7. z), i 745*3 1*1 j si. jug del. jasno Srednja včerajSnja temperatura 2*2°f norm. 2i* Padavina v 24 urah 00 mm. Potrtim srcem nazrjanjerao vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, ! tašča in teta, gospa Marija Ferjan včeraj, v petek, dne 22. t. m. ob poltf 10. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni mirno preminula. Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri, v nedeljo, dne 24. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Savi pri Jesenicah Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomin. Na Savi, dne 23. novembra 1912. Rodiina Farjan-GuStin in dr. Pretnar. Zahvala. Ob prebridki, nenadomestni izgubi svoje preljube hčerke, sestre in svakinje, gospodične Fanl Griimo¥e učiteljice izkazali so nam sorodniki, mnogi prijatelji in znanci v bolezni, kakor tudi ob smrti svoje sočutje, za kar se jim moramo najiskreneje zahvaliti. Posebno si pa štejemo v dolžnost se zahvaliti rodbini g. Kunca v Dolenjem Logatcu za ljubeznjivost in postrežbo v teku bolezni, učiteljstvu vipavskega okraja in prijateljicam pokojne, ki se niso ustrašili dolgega pota in stroškov, da so se udeležili sprevoda, dalje šol. vodji g. Legatu in ostalemu učiteljstvu iz Dol. Logatca zsl njegovo kolegijalnost in spremstvo Šolske mladine. Konečno tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov. 4227 V Trstu, dne 22. novembra 1912. Žalujoči ostali. umetniške /f in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Jsioflni tirni" Prešernova ulica 7. Na debelo In drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno 27 trgovino z oalanteriiskim in vseh vrst Rra-merskim Hagom in pleteninami. 354 Devocionauje in vse vrste blago za božja pota. Tvarnilka zaloga Miriti olavnikov. jfmion Škof Ernest Jevnlkarjev naslednik Dunajska cesta, t hSi gostilne it. 6. Stran 8. ______SLOVENSKI N A R O T». 270. Stev. w gq mm m vvin zJngaa ^li^"?' Manufakturne trsovino Hi i 19 lE^^feal LlVJ ^Bari Bfe ^K ^ L 08?" na debelo "^BS ^eUM ^B^B »*■■■■ eeeal M ■■■« ;: nega blaga. Ljubljana. Stritarteva ulica. P. n. občinstvu se priporoča 3016 vela zaloga poima lastnega izdelka. is finega suhega lesa, najmodernejši izdelek za hotele in vile, posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke jamči Matej Gogala, mizar na B1**n. Proračuni na lahtevo brezplačno. Proračuni na zahtevo brezplačno. Pozor! Na obroke! Berite; Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na j jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vse^a glisbere^a oroda. strun in rrusilcalij ALFONZ BREZNIK sodno zapriseženi strokovnjak e. kr. dci. scdni?e in učitelj Glasbene matice. £=£ X1! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 *znrkV S* Na obroke cd 13—15 K naprej klavir;!, planini in harmoniji . pivo vrstnih svetovnih t v on : Edsendorfer Steliharomer, CnaibotjSi klavini sedanjosti) Solz 6 Eeitsnaann (neprekos- Ijivi pari m). Lani 6 Oioss (koncertni harmonij) in Horugel , (arrer harmonij od 90 K naprei). ' Opozarjam, da imam klavire gor. omtP'. najfcolših dvornih tvnflc izkl;ućao le faz Cn'kćo drneOi edini generalni lastopmk za Kranjsko v velikanski izb:n (vedno 30 do 4j k!avirev\ 10letna pos*avnoobvezna jraranciia. Tudi pre'grani slavil ji v za'oei. Ugodna zamen »va. Najemnik postane lastnik klavirja, dočim ^e do-esla najemnina višino kupnine. Usrbševan e in roprav''a točno in ceno. Velikanska z? osa vfoZtn, citer. tambur i c kitar, strun itd. Najnižje cersl !fafbol:ss harmonike 'zahtevajte cento). Na nitje cenel PflMH v Severno is Južno Ameriko se vozijo sedai le po domači avstrijski progi lian -Sna Trsi — New Tork, Bnenos Aires, Ti*© de Jancrio, Santos itd. z mnovejšimi brzoparniki z drema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da - dohi dovolj domaće hrane i vinom, svež kruh. posteljo, kooelj itd. - eCBOD PftRiflKG7: I Se?2n>3 Amerike vsaka sobota. ? Južno Ameriko vsakih U dni. Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodan rožne liste plavni zastopnik za Kranjsko. Šta ersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska u!. 26. Mnton Sare ćPerilo, — 0preme za neveste, pomaci tzdelek. JPiatno ta platneno blago, šouarske vezenine. v S/aal/ana, Selenbargvva al. S. I Za dobro idočo trgovino na Dolenjskem, ki se da Se znatno razširiti, se išče f||||| 9$tt % j# ki mora vložiti 5 do 10 tisoč kron. Uspeh zajamčen. — Ponudbe na unrav- niStvo »Slovenskega Naroda«. 4196 Jfiaslo, malisno štupo, j suhe gobe, vinski kamen i jabolka namizna in hruške za mošt. fižol, i oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, j krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor ' tudi petrolejske in oifnatesode, termsčnate solne in otrobn- vreCe kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, Celje, Graška cesta 22. 3095 KI Of^1^ I\L\/D*Ul\fl moderno Bakiženif 3375 oblike, kakor vse pitf One za wM\i prodaja najceneje i ton Lliiat M trs 21 Popravila ločna in cena Zbirka avstrijski! zakonov v slovenskem jeziku. L zvezek: Bazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. za k. z dodanim tiskovni-7? zakonom z dne 17. dec. 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K; pO pošti 0 K 20 vfn. j(aro3na knjigarna v Ljubljani. vseh dežela izposiuje inženir 2 ftM, ^SSSM-tBaBaM-flBVMJftiV, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetni; na Dunaju VI., Mariahllferstrasse št. 37. Za nabavo vsakovrstne žeiezoine ss priporoča veletTDOV. i zoloznine Merkur ---------------------------------- —^HHU« Pater Majd i č se Calfe Modni salon Stuchiy-J¥!asehke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Cene znano nizke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček & Komp, Franca Jožefa cesta 3. «■9 Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. samsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvndke NI« KMstofič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša. Velika izbira najmodernejših kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri. Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago, nanovo vpeljana 350Ž"0.3o.OTri2a.a po najnižjih cenah. Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke. Higienično perila in druge potrebščine za novorojenčke. Bser Pošilja na izbiro tudi na deželo. im Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani D.ioiik* aia.nio« k ».ooo.ooo. Stritarjeva ulica štev. 2. jBEJ t<""1 800-000 *»^. Podružnice v Spljetu, CelOTCU, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na knjižice In na tekočI račun JM j O1 Supufe in prodaja srečke in vrednostne papirfe :: ter fin obrestuje od dne vlogo po distih :i HF |2 O r, vseh vrst po dnevnem knrzn. 270 «ev. SLOVENSKI NAROD. ——ja———a—— ——^—»i i M —■ Stran 9. Novi Balkan. Na berlinskem kongresu je nemški kancelar zaklical ruskim zastopnikom zgodovinske besede: »Vo-yons! Nous ne sommes pas ici pour faire le bonheur de la Bulgarie.« (Poglejmo! Mi nismo tu, da bi naredili srečo Bolgarske. Bismarck je te brutalne besede zaklical ruskim diplomatom, ki so poskušali rešiti vsaj nekaj tiste velike Bolgarije, ki je bila zasnovana v mirovni pogodbi, sklenjeni v San Štefanu. Pač je eden ruskih diplomatov odgovoril Bi-smarcku: »Pa tudi za to nismo tu,da bi naredili nesrečo Bolgarske« — a ta dobri odgovor ni nič pomagal, obveljalo je načelo, katero je bil označil Bismarck. Tako v časopisju kakor v di-plomatičnih krogih je takrat zavladalo mnenje, da se balkanski zemljevid, kakor ga je prikrojil berolinski kongres, kmalu premeni in da se kmalu vname nova vojska na Balkanu. To je popolnoma resnično, so takrat govorili nemški in angleški diplomatje, a velesile bodo tudi novi vojski napravile konec in bodo to tem laglje storile, ker berlinski kongres ni dopustil, da bi nastala na Balkanu kaka močnejša slovanska država. S posebnim zadovoljstvom so avstrijski diplomatje dostavljali: In ker smo za vedno preprečili združenje srbskega naroda. Da, združenje srbskega naroda preprečiti in onemogočiti, da bi srbski narod napredoval in se razvijal, i o je bil cilj avstrijske politike. Berlinski kongres je dal Srbiji majhen košček ozemlja kraj Niša, veliko Bosno in Hercegovini je dal Avstriji, Staro Srbijo in Makedonijo ie prepustil Turkom in da bi si Srbi zanesljivo nikoli ne mogli seči v roke, je berlinski kongres med Srbijo in Orno sćoro zabil močen klin — novopazar-ski Sandžak, ter dal Avstriji pravico, vzdržavati tam posadko. Zgodilo se je to v času, ko je vladal nad Srbijo 'ilan Obrenović, kreatura avstrijske ike, ki je svoj narod desorgani-ziral in demoraliziral in bil zadovoljen z vsem. kar je avstrijska politika rila proti srbskemu narodu, samo da je njemu dajala vedno dosti denarja. Toda srbski narod ni pozabil svojega ideala, združenja vsega naroda v eno neodvisno državo, in tato tudi Bolgari niso pozabili, kar jim je bil dal v San Štefanu sklenjeni :r, naj jim je berlinski kongres to tudi ugrabi«. Četrt stoletja in več je vse delo bolgarskega patrijotizma posvečeno pripravam za veliko Bolgarijo. Kmalu po ustanovitvi male Bolgari] ?. kateri je bil berlinski kongres ugrabil v San Štefanu priznani ji pristan ob Egejskem morju, se je zgodil prvi korak za uresničenje narodnega ideala: Bolgarska je anektirala Rumelijo in štiri leta je tega, kar je Bolgarska proklamirala svojo Ino neodvisnost in svojega vladarja za bolgarskega carja. Zdaj pa strmi ves sveU s kako brezprimerno požrtvovalnostjo in s kakim nadčloveškim heroizmom so rbi in Bolgari v boj za uresničenje svojega ideala in s kako sijajnimi zmagami so Srbi zavzeli Sandžak, Staro Srbijo in polovico Makedonije, Bolgari pa prodrli pred ca-ngrajska vrata. Uspehi bolgarske armade so _kosili vse, kar si je Evropa sploh mogla predstavljati. Armada carja Ferdinanda ima že danes dosti več teritorija v rokah, kakor ga je bilo pri-nega Bolgariji v sanštefanski pogodbi, dosti več tudi, kakor je bilo med balkanskimi državami dogovor-io, predno se je začela sedanja vojna proti Turčiji. Balkanske države so od začetka vojne zanesljivo računale na zmage, zakaj poznale so svoje sile kakor tudi sile Turčije, a pripravile so se na najhujše boje in niso mislile, da bodo Turčijo tako popolnoma pobile, da bodo morali Turki sploh Evropo zapustiti. Evropsko časopisje je mnogo pisalo o dogovoru, ki so ga med seboj sklenile balkanske države pred začetkom vojne glede medsebojnega postopanja, kakor tudi glede razdelitve zavojevanega turškega ozemlja, toda točnega in zanesljivega ni nihče vedel povedati. V vseh pogajanjih med balkanskimi državami je razločevati dve fazi. V prvi fazi je bilo dogovorjeno istočasno postopanje. Će prime ena balkanskih držav za meč, primejo tudi vse druge, »če tecn zavpije, zavpijejo tudi vsi drugi.« Na to formulo so se balkanske države združile pred sedmimi ali osmimi meseci. Bodi tukaj tudi pribito, da ta zveza balkanskih držav ni bila nobena tajnost. Vedeli so zanjo vsi diplomatje v Belgradu in v Sofiji in v Atenah. Toda avstrijski poslanik v Belgradu pl. Ugron tega dogovora ni pojmil in ni bil zmožen oceniti njegov pomen. Ugron je bil sploh slabo informirali o vseh javnih stvareh m zlasti še o duševnem razpoloženju srbskega in bolgarskega naroda, in zato ni hotel verjeti, da je bil sklenjen tak dogovor. Samo Rusija je verjela, ker je njen poslanik Hart-wig pri sklepanju tega dogovora kolikor toliko sodeloval, druge velesile pa niso verjele, češ, če pravi avstrijski poslanik, da na tem nič ni in da je nasprotje med Bolgarsko in Srbijo nepremostljivo, potem mora že tako biti, saj je Avstrija na celi stvari najbolj interesirana. Rusija je diskretno in previdno podpirala vso akcijo balkanskih držav, druge velesile in zlasti Avstrija pa so se zbliževanju balkanskih držav posmeho-vale. Nadaljna pogajanja med balkanskimi državami so se vršila tako previdno, da nihče ni zanja izvedel. Srbi in Bolgari so bili jako zadovoljni, da je avstrijski poslanik tako strašno naiven in neveden in da gleda tako zaničljivo na to zbliževanje. Ugron ni absolutno ničesar izvedel o drugi fazi pogajanj, v kateri so bile določene dolžnosti posameznih držav balkanske zveze in dogovorjeno, kako si razdele te države zavojevani teritorij, oziroma, če bi vojni uspeh ne bil popoln, kake reforme bodo od Turčije zahtevale, da bo njena posest nacijonalno razdeljena in s tem pripravljena za aneksijo ob drugi priliki. Naravno je, da so balkanske države pri teh načrtih imele vedno ozir na to, kako stališče zavzemo velesile. Nikoli niso misHe, da se bodo velesile tako hitro in lahko sprijaznile s tem, da se Turčiji priredi pogreb prvega razreda in se celo same postavile na stališče, da gre Bolgarski tndi Tracija. V začetku balkanske države sploh niso resno mislile na pridobitev kakega večjega dela Traciie. ker same niso mislile, da bo polom Turčije tako popoln, da sploh nihče več neče slišati o kaki pomoč: Turčiji in ohranitvi njenega teritorija. Bolgarija je na potu. da pridobi dokaj več. kakor je upala dobiti v začetku vojne in posledica tega bo, da bo v Makedoniji prepustila Srbi1"! več, kakor je bilo v začetku dogovorjeno. Tri vprašanja so se odprta: K»J bo s Carigradom, kaj bo s Solunom in kaj bo z Albanijo. Bržkone ostane Carigrad vsaj nominalno Turčiji. Solun postane svobodno mesto, Albanija pa postane samostojna, ter bo tisto iabolko. zaradi katerega prde prej ali slej do velike vojn? med Av-Avstrijo in med Italijo. Pelo berlinskega kongresi ie potKtfeno in razbito. Kar sta snovala nemški kancelar Bismarck in av-strii>ki mimster Andrassv. je uničeno. Nameravala sta za vedno onemogočiti vsako okreoljenje slovanskih narodov na Balkanu ter jih podvreči političnemu in gospodarskemu gospodstvu Nemcev in Madfarov — a vse to je razpadlo v nič. Na razvalinah Turčiie in nemško - madžarskega imperijalizma je slovanski meč ustvaril nov Balkan. Po zdravniških poročilih s*» je izkazalo pri npvmatizmn. protinn in nevralariji kot .signrno boW- n<* tola-ž*e>. za oplahn^njp oteklin ^;i obnovljenje gibčnosti elentov sipmrno učinkujoče sredstvo »Contr henman« iz lekarne B. Frajrner, Prasra. Glej insrrat. la. Zdravi, krepki zoiičkl poimio fcrsz trate. Razvitek malih otrok v dojenSki dobi uspc'no padpira redno daitnje lahko prebavne reiilne Scortave emulzije. Predvsem se zlasti #b Časa prodiranja zob kaže učinek tefi £e dalga preizkušenega krepila za atroke. — Scottova emulzija oblega tudi za rast zdravih, močnih zobčkav tako valne kosti tvorne apnenčeve soli. Otroci ostanejo trajno dobre volje in kamaj kai rapazijo od sicer tako hudega dobivan}« zob. — Scottova ermiTaija se uživa lahko vsak letni čas, slastna je in nespremenljivo učinkovita — biti pa mora pristna Seottova emulzija ne pa ponaredba Cena orrgmaJai steklenici 1 K ho v dobiva se pa v*eh lekara«h Proti vaoStliarri S« v v ainar-n h makih dabite aH tvrtke SCOTT * B*OWNE H o k aa r maju VII sklicevale se na m! list enkrat*« ■epaffljarer porrlcuinje od kake lekarn©. ■ .... i .i ■ i ■■ ■■ ■ Ustna voda ^^^^^fm>\ i% \3^* Zofcnn krema in medna alago m g*> apode in gospe pripo- SIMl;|lf~IIJK *■ tolp* Oa saaaa| lakJO- Sredstvo, čistiti vodo da se zanesljivo varujemo epidemičnih bolezni. Vsakdo ve, da bo dandanes vsi zdravniki edini v tem. da povaro^a voda najvoč epidemičnih bolezni kakor tifus, rdeča driska, kolera, hripa in Influenca. V *odl je nešteta množina živali, ki Jih zovemo mi krobe, katerih mnogotera »o kal nainevar-aejiim bolesnim. Voda, ki ima v sebi to me-varne mikrobe, je neadrava. Ako ne moremo dobiti prav čiste vode, al a* t i ob čanu. ko so v deželi epidemije, je ne motno, da se boleini obvarujemo. čistitJ pitno vađo. Ob veliki vroflni, kadar mnogo :;ijemo. naj veakdo, zlasti pa delavce in kmetovalec storita to iz previdnosti. Najpreprostejše, najzanesljivejše in na.ivarfnejie sredstvo, čistiti vodo. ja v tem. da vodi primešamo nekoliko katrana. Katr&n je na raaaajoo antiseptično emi-stro X niči cMkrobe. virok vee?b bolezni, in na« tu: o va>mjc* pred njimi. Očisti pitno pasta, jo dela dobro pitno in naa tako va ruje epidemij. Mikrobi v nečiiti *o1i Uo*niivn Guyot uaiči vsa. Wrvm • Gou-dron Gnvot-? aeko a katraaam naneemao pijačo, ki v potrebi sluiii kot jako d^^rs k& tracova pijača. Zadoatule fcozofen v«!e ali kak rine al bedi druae J*jooo pri teti eno ali ive kavni žlici. Rabljenje zdravi!« r,foufirwi - I1 nćinlrui«ših tira* lafh aeHia skrhao pri»ra»V!eca. tak BbnjaU?#. a>rea«TO po-•n»*nin*f ta roUjift n«fTa>a4o««> al»a»a«« v raTil«, fcl aaaaejsaa la sasasOafa naosa analeAka ■». ■aoraoaili aUao dleta, sroalaJoBesa la zoprnega salaaaoga aapraa, a. pr. foroMoo, aoso-nl&nie. preaibia aOaasao kaaUaie tov krteo W- itftino, fo aa. aaas balsam &a a^aaac tokara* a. Trufmr v rrasjL Svarilo! '^„ST oWaat«vao aavaaveaao raršivano snaaaka. Glavna zaloga i lekarna B. FRAGNER, c. a kr. nemi HarrHtij ,Fs4 &*tfmm oHu', Praga srna stnai 211 Bftl sotiivi nfi«. aaaoallHoa|a pa pottt vsak dam. 1 eola oHalaaiaa t K, 1 polasliaa aaađoalaa t K. Ako pvaij««« po posti i.apr«i & i*$t. dabtt« 1 tnal« staile cico, ako K fM ano reUko itekla-ite*. aa K 4*10 -*t« veMaji asek^miet. alf-* v*lik» ataai.f ta Ka>— pa 14 raUkib tteklsmie poOkatba proato Ujk na postaja Arstro-oflt-. aaaarhi-ie. Stran 10. SLOVENSKI NAROD. 270 štev. Lep otroški voziček se proda za 30 kron na Gruberjevem nabrežju 14, H. nad. 4231 Sprejmem takoj mladega hm. loitia veščega manufakturne ter meš. stroke. Štefan Stekat*, Ajdovščina. Iz proste roke se proda zaradi starosti ▼ Badecab pri Zidanem mostu lepo posestvo po nizki ceni. Posestvo leži ob glavni cesti, blizo železnice in obstoji iz lepe nove hiše, 12 let davka proste, z lepim, velikim hlevom, gozdom in nekaj oralov njive. — Več se izve pri lastnici Ivani Bamsck, ravnotam. 4219 Mino opira na novo pričeto, kjer ni do sedaj Je nobene, da v najem ali proda 4172 Mihael Certaik, Loka ft 29, pnfla TrtOTlii L Prvovrstna tovarna mlek. strojev, brzo- parilnikov, posnemalnikov mleka itd. išče za vse večje okraje Kranjske in Primorske v tej stroki izvežbane zastopnike proti visoki proviziji, pozneje fiksr.i plači. — Ponudbe pod: Generalno zastopstvo, Ljubljana, Kolizej 69. Kupi] o se za tamburaški zbor rabljene, dobro ohranjene tamburice. Ponudbe je poslati upravi »SI. Naroda«. 4229 z večletno pisarniško prakso, išče takoj primerne službe. Ponudbe naj se pošljejo pod 4224 ,,/*■ K. 21" upravnistvu »51. Naroda«. Trgovina z mešanim blagom, zelo dobro vpeljana, na glavnem trgu v Ajdovščini, ao odda a L lan. IMS v salom. Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na debelo. Nadaljna pojasnila daje Alojzij Sterle v Ajdovščini na Goriškem. 4228 Pozor! Pozor! Naznanjam si. občinstvu, da sem preselila gostilno v novo urejene prostore v Kolodvorski ulici, kjer se sprejemajo sedaj tudi abonenti. Točijo se raznovrstna najboljša vina, dobe se gorka in mrzla jedila, ter so na razpolago domače : krvavo in fetrne klobaso. : Za obilen obisk se priporoča 4220 Beti Orehek, gostilničarka, „Gostilna Jfewyork". lpro|mo so samostalna 4i% kontoristisia s lepo pisavo, zmožna pravilne slovenščine in nemšč.ne. Na reflektaminje brez prakse se ne bode oziralo. — Ponudbe na upravništvo »Si Naroda«. i lenima ponudba! i 4201 j Trgovski sotrudnik, 30 let i star, prijetne zunanjosti, s premoženjem, želi znanja z gospodično ali vdovo s primerno doto najrajši pa kako trgovino. — Le resne dopise, prosi pod „Miroljuben ■ 051" glavna poštno ležeče i Ljubljana. Tajnost zajamčena Za Miklavža. Spisi za mladino. Amtcis E. MiklavčiC, Srce ........... 1 60 2 —- Andersenove pravljice za mladino ........ —*— 1'— Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!........ —*— —*6Q Brezovnik Anton, Zvončeki........... —*— 1*50 Bfinar Jos., Medvedji lov. Ćukova gostija...... —"— —80 Bumett, Mali lord. (Lord Fauntleroy)....... 1*60 2*60 Campe - Majiar Hr«, Odkritje Amerike....... —*— 2*— Dimnik J., Avstrijski junaki .......... 1*50 GangL Zbrani spisi za mladino L zvezek....... —*— Gangl. Zbrani spisi za mladino II. zvezek...... —'— 1*50 Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudske šole....... 1*50 —'— rioffmann - Funtek, Bog pomaga. Povesi...... —*— —*80 rfotimano - Funtek, Kar Bog stori vse prav stori. Povest . —"— —*80 "rfoffmann - Fantek, Kako vzgaja vsoda. Povest .... —— —'80 Hoffmann - Funtek. Peter Prostak. Povest..... —*— —"80 Kapitan Žar ali Kleč \ Tihem morju. Povest..... —"— 1 20 Kipling R„ Džungla, (The jungle book). S slikami . . . 2— *— Kosi Anton. Sto narodnih legend......... —7- 1*20 Malavašič, Oče naš. Povest........... 1*50 1*70 Marryat, kapitan Faderick, Morski razbojnik..... 2*50 370 Miičinski Fr., Pravliice. S 40 slikami ....... —*— 4 — Mišiakov Juiček, Spisi. I. zvezek. S slikami..... •—*— 1*50 Mi#iakov Juiček, Spisi. II. zvezek. S slikami..... —— 1*50 Mišjakov Juiček, Spisi. III. zvezek. S slikami..... —"— 1*50 Na divjem zapadu. Tri poveti iz življenia Indijancev. . . —*— 1-0 Rape A., Dane. Povest za mladino........ —"— £""" Rape A., Mladini I. zvezek. S slikami........ —*— Rane A„ Mladini II. zvezek. S slikami....... —*— Rape A., Miadtri III. zvezek. S slikami....... — *— 1'50 Ribičič. Kraljestvo čebel............ —*— 77*2 Šmid Krištof, Spisi 1.—XV. zv.......... 870 1170 Sm*d Krištof, Roža Jelodvor^ka......... —"— - — Spilimannova povesti L—XIX. zv......... °*^0 1340 Trošt Ivo, Na rakovo nogo. Povest........ —' — £jj Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu....... —*— -3"80 Slikanice. A—B—C v podobah s pesmicami......... —* \\\ Bfažek !n Tomažek ............ "~~~ "™ Hitra vožnja po železnici............ t"°0 Hrošči in žuželke v podobah .......... —80 —* Kaj pripoveduje čarovnica ........... 1*20 2*46 Knjiga za slikanje dopisnic: 1. Mladi umetniki .........■ « 1*— —*— 2. Otroški vrtec ........... 1— — — 3. Za kratek čas ........... 1"— —*— 4. Zaklad za otroke ..........* 1*— —!— Lahkih nog naokrog. (Najnovejše.)......... —*— 2*80 Metulji v podobah .............. —*80 —*— Modri Janko Vesela knjiga s podobami....... —*— 2*40 Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma...... —*90 —*— J Noetova barka. Živalstvo v podobah........1*50 —'— Palčki Poljanci ............... —v- 3*60 Pavluša in Nuša — dva škrata.......... — •— 1*60 PepeSka. Pravljica s podobami.......... —60 —*— Planinske cvetke v podobah .......... —80 —*— Podobe iz živalstva ............. —*80 150 Radost malih ............... —40 —*— Robinzon stam. Povest s podobami za otroke .... 1*40 —•— Slovenski A—B—C v podobah ......... —-*80 1 20 Snegulčica. Pravljica .............1*20 2*40 Trnjjlčica. Pravljica .............1'20 —*— Vesela družbica............. . —'70 —*— Vesela mladina ............... —"80 1*50 V zverin jaku............... —"90 1*50 Zlata radost ................ —"40 1*50 Zoologijski atlant .............. —"— 6*— Živali naše prijateljice ............ —"70 —*— Um kiiiiai v Ijiiaii Išče se za takojšnji vstop tr.sa.ga, zanesljivega 4233 delovodjo za strojno mizarstvo. Zahteva se tehnično naobraženo moč za samostojno vodstvo obrata. — Ponudbe na V. ScagaeUI, LJubljana. P 86 8-93 4315 Gostilna enonadstropna, tik sodnije, sobe za tujce, ledenica, veliko gospodarsko po-sl°PJe» 3 hlevi, kozolec, gozdi, niive, travniki, vinograd; okoli 36 ha površine, se pod ugodnimi pogoji proda. Poiasnila daje gospa Terezija Majcen v Mokronogu. C. kr. okr. sodnija v Mokronogu orl± L, dne 11. novembra 1912. _y Zeniina ponudba. l(radnik v dol tih razmerah v Ljubljani, 5 par tisočaki premoženja, se seli seznaniti s starejšo premočno gospodično ali vdovo, kvečjemu j enim. Sinom, — Prednost imajo trgovce in posest niče, 396* Ze resne ponudbe pod v^f/^/avj"" na upravn, „Slov, Aaroda". 500 kron!! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin »mazilo Ria" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom 1 K. — Remen)*. Rosice (Kaschau) I. ooStni predal (2/81 Odrsko. __________________4206________________ Tpskipoili mešane stroke (tudi manufakturist), Želi Službe. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod 4211 ■■Vesten" na upravništvo »SI. Naroda«. Veliko ligo vsakovrstnega \r Bosa s&ess&ran ^3*^*W razpošilja na vse kraje 4207 na debelo in drobno po jako zmernih cenah. (jiovanni Stranic, poreč, 3stra. Zaradi gospodarjeve bolezni se proda biša t Ljubljani ki se dobro obrestuje, po jako ugodnih pogojih. 4214 V hiši je gostilna ter velike prostorne kleti (gostilniška koncesija ostane na hiši). Hiša je za vsako podjetje pripravna. Pojasnila daje Karel Balland, Llaoljana, Vodovodna testa 2. za odpeljavo materijala. i ■-——^—-^——^^————————^—^—^———^_^____g E 451/12-15 _ 4225 Dražbeni oklici Vsled sklepa z dne 18. novembra 1912 E 451/12-15 se določa narok za zakupo9ajo gostilniške obrti ki se izvršuje na Jesesioah St. 2, Iz proste roke na 6. decembra 1912 ob četrt 11. pri podpisani sodniji v izbi št. 2. V zakup se daje gostilniška obrt za eno leto. Zakupnina, pod katero se ne sme podeliti zakup, znaša 40 K. C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori odd. II. dne 18. novembra 1912, Št. 931 i/V. u._______ 4181 Razglas i Mi i vijiolatai MM pozivajo i igttv. Na podstavi zakona z dne 10. februarja 1907, drž. zak. Št. 30, se morajo vsi vojaško taksni obvezanci do prestanka svoje vojaŠkotaksne obveznosti vsako leto meseca januarja zglasiti pri tisti občini, ki imajo v njej dne 1. januarja tistega leta s?oje bivališče. Oprostilo od osebnega dohodninskega davka ali od službene nadome* stilne takse, ki ga zaradi svojega 1200K nepresega jačega dohodka ali iz drugih razlogov pričakovati ali ki je v prejšnjem letu nastopilo ne oprosti od doltnosti zglasitve. Zglasitev se sme izvršiti pismeno ali pa ustmeno. Pismena zglasitev se zgodi tako, da se pošljeta na občino dva, po vseh rubrikah s čitljivo pisavo popolnoma in resnično popolnjena zglaševalna formu-> larja. ZglaŠevalni tormularji se dobivajo pri mestnem magistratu in sicer v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, I. nadstropje brezplačno. PoŠiljat-ve zglasitev v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, so poštnine proste. Zglaševalni formularji so urejeni tako, da se zganejo in adresirajo ter brez pismenega ovoja oddajo na poŠto. Ustne zglasitve vpiše občina v oba zglaševalna lormularja. Zglasitve, ki se izvrše s posredovanjem tretje osebe, ne odvežejo tistega, ki se je dolžan zglasiti, od odgovornosti za izpolnitev njemu naložene za-veznosti. Tistim, ki so dolžni se zglasiti, pa predpisane zglasitve ne izvrše pravočasno ali pa jo izvrše v bistvenih točkah nepopolno, se sme naložiti denarna kazen do 50 K. Vojaškotaksni obvezanci, ki v svojih zglasitvah vedoma zakrive zamolčitve ali neresnične napovedi, zapadejo — v kolikor dejanje ne utemelji učioa, ki ga je po občnem kazenskemu zakonu kaznovati kot kažnjivo dejanje — denarnim kaznim do 5000 K in ob posebno obtežkujočih okolščinah do 1000 K. Kadar denarnih kazni ni mogoče iztirjati, se izpremene v zaporne kasni Vrhutega je političnem oblastvu dano na prosto voljo, da takrat, kadar se zglasitev ne izvrši pravočasno ali kadar se izvrši nepopolno na podstavi znanih podatkov ali podatkov, ki se uradoma doženo, takoj določi vojaško takso. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, đnć 11. novembra 1912 Zupan: dr. Ivan Tavčar L r s posebnim vhodom ltt9 ss ceno osda v Rožni ulici 25. = Več se izve istotam " gS -" LJUBLJANSKI MESEĆIK Z* KHJItEVNOST !*f P2GSVET0 Letnik XXXII. (1912). Ishaja po 4 pole obsežen v velika osmark* po eden pot s« mesec v *r«skih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K ffo h, četri lata 9 K 90 h. Zrn. vaa caavetrijsk - dežele n K so b bi lato Posamezni sveskl aa dobivajo po to a. >fN4rodna Tiskarn" v Liub^ani. aajar m^" ~J**4^k*25r ' ~* s trgovino in gostilno Ognjevarno zidana s pristavo (marofom) lepo kegliišče inzleden;co se v Zilj >ki dolini na Koroškem na projji in postaji železnice ceao odJa ali da v najem. Poia^mia da ? Rudolf Weber, Vorderberg Koroško. 4210 j Za Kranjsko se nastavi v Ljubljani stanujoč, inteligenten gospod za starorenomiran * življensko zavarovalni zavod kot glavni zaslepi % fiksno plačo, potovalnimi dijetami in pravico do starostne penzije. Ponudbe s popisom življenja in referencami ponudnikov med 25—40 letom pod „Eingeffihrte Aaat3li" aa upravn. .Slov. Narod«*. 4222 270 štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 11. Turške specijalitete. Bohuš Lepar je v »Unionu* priobčil sledeči spis, ki bo zanimal posebno sedaj tudi naše občinstvo. Marljivi čitatelj časopisov je v zadnjem času naletel pri branju političnih stvari prav posebne izraze, ki niso splošno znani, oziroma ki jih navadno ne interpretirajo prav. Tako se n. pr. mnogokrat bere izraz visoka porta in misli pri tem nehote na turško državo. To pa ni popolnoma korektno. Visoka porta, oziroma osmanska porta ne pomenja Turčije kot etnografično ali politično celoto, temveč edinole carigradsko vlado. Ta izraz rabijo vsled tega, ker je bilo v Orijentu že od nekdaj v navadi, da so pred vrati in kraljevskimi palačami prirejali ljudske shode in —200 odalisk (suženj). Rajema je v haremu zaprtih 1200 1400 sultanovih konkubin (prilezel Nadzorstvo nad haremom ima aja-khaduna, kaka starejša žena anova, ki jo ima posebno rad. ia povelja, se morajo natančno vati Ona jamči tudi za red in haremu. V haremu se zbirajo prijateljice sultanovih žen, ki jim te prirejajo :dine, pri katerih se kažejo suh c žene v celem svojem lišpu. Na e prireditve povabijo tudi plesalce, ki ob glasovih tamburin proizva-najbujnejše plese. Na ulice pri-* ženske vedno s pajćolanom za-3 in se zbirajo zunaj svojega do- J le v javnih kopališčih, ki so v j mu vsakdanja potreba. Mošeja j za turške žene prepovedan kraj. j vzfic temu. da so žene popolno-odločene od sveta, vendar često-! rat na prav rafiniran način varajo svoje sonroge. Pri takih ljubavnih "ah jim navadno pomagajo modi-^inie in pa druge. Navadno so to Žile in armenske žene. Take ekstra--/ance so pa navadno zelo nevar-in se žena. ki je bila svojemu možu zvesta, obsodi na smrt in so jo ed časi zašili v vrečo ter utopili, egoženstvo omejuje koran na šti-r žene, dovoli pa neomejeno število ležnic. Ker pa žene zelo mnogo rnrebujejo. si morejo luksus mno- , zenstva dovoliti le bogati Turki, < mi imajo siromašnejši Turki po- j toma dosti z eno ženo. Turške žene si barvajo trepalni- i črno, nohte rjavo, temnorumeno t pa rdeče. Njihova površna obleka z dolgega, ohlapnega plašča iz j kata ali atlasa z zelo širokimi in j Icimi rokavi ter so navadno ob- i ;eni s kožuhovino. Pod plaščem -ajo lahko svilnato obleko, ki je 5 adno z zlatom in srebrom veze- i Ta obleka je na prsih odprta. 5 a dolge rokave in je opasana s pa- s n. Pas je iz usnja, atlasa ali veze- r ■ega aksamita. Ta pas je navadno < ajdragocenejši del obleke. Svilnate I hlače so široke in segajo do glež-njev. Na glavi nosijo turban z dol visečimi konci ali pa visoko špiČasto kapo. Neizogiben lišp so biseri in dragoceno kamenje, ki jih imajo posebno okoli vratu in na rokah vse polno. Manj premožne nadomeščajo ta lišp z zlatimi novci, ki jih nosijo nanizane okoli vrata. Kadenje toba- I ka je pri damah kakor pri moških ► običajno. t Turške hiše so od zunaj eno- stavne, njihove zunanje stene niso prav nič okrašene, le tupatam je kako zamreženo okno. Do prvega nadstropja so zidane, ostala nadstropja so pa lesena, vsled česar so tudi razumljivi uničujoči požari v turških velikih mestih in posebno v Carigradu. Z enostavno zunanjščino kontra-stira notranjščina, ki jo bogati Turek okrasi kolikor mogoče. Središče hiše tvori z marmorjem pokrito dvorišče, obdano s terasami in galerijami, polnimi cvetk. Sredi dvorišča je navadno marmornast vodomet, ki je obdan od visokih, gostih dreves s širokim perjem. V parterju ^stanujejo sužnji in druga služinčad. Široke lesene stopnjice vodijo v apartmaje gospodarjeve, ki obstoje iz selamlika t. j. stanovanja za moške, in iz harema, stanovanja za ženske. Stene sob so navadno obložene z mozaikom in včasih tudi bogato poslikane. Nad vrati je navadno izrek iz korana, napisan z zlatimi Črkami. Pohištva v turških stanovanjih rft — niti mize, niti stola: namesto tega pa imajo ob stenah dragoceno klop iz preprog, takozvani divan, na katerem je polno dragocenih blazin. Tu počiva Turek čez dan ter s prekrižanimi nogami lenuhari, tu počiva tudi ponoči. Tla so pokrita z dragocenimi preprogami, okna so pa okrašena z dragocenimi in težkimi zastori. Vladajoča vera v državi Je islam. Ta beseda je tudi vzeta iz arabščine, izvira od besede salama, kar znači -zatajevati se«. Pomenja torej popolno samozataievanje in posvečenje bogu, ki jo je Mohamed zahteval od svojih privržencev kot prvi verski pogoj. Islam so potem nazivali moharnedansko vero kot tako. Verska načela so izražena v koranu. V koranu je usmrtitev »sovražnikov islama-, s čemur se označujejo vsi nemohamedanci (tudi raz-Ine sovražene mohamedanske sekte), posebno pa raja t. s. kristjani, ne le dovoljena, temveč celo zapovedana. Iz tega se da tudi razlagati fanatično sovraštvo turških mas, ki se v tem sovraštvu tudi sistematično vzgoiu-ie. Turške teologične šole, takozvane medrese pri mošejah, so posebna turška specijaliteta za vzgojo naj-cirozovitejšega verskega fanatizma. Sovraštvo do krščanstva se v teh šolali na vso moč goji in gojenci teh šol, sotte, poznejši duhovniki, ki molijo na grobovih sultanov in drugih imenitnikov, so vedno pripravljeni nahujskati mob h krvavim ekscesom pod pretvezo, da gre za vero. Vlade se tudi kaj rade poslužujejo tega sredstva v vseh voinah in bitkah, kjer gre za izvrševanje gro-zovitosti nad krščanskimi podaniki. In slovito vlogo pri teh človekoljubnih podjetjih igrajo bas hozuki — tudi dobro znana turška specijaliteta. Ime bašibozuk izvira od turške besede baši = glava in brzuk = hudi. torej: hude glave. Baš hozuki so iregularna turška soldateska, ki je sestavljena iz najnižje i ruhali. Posebna grozodejstva so uganjali bašibozuki v rusko-turški vojni leta 18.=v5—54, ki so bili strah vseh miroljubnih prebivalcev in ki so izvršili ina neoboroženih, mirnih slovanskih prebivalcih turške države na Bolgarskem najkrutejše grozovitosti. Leta 185?.—53. so se ravnotako odlikovali v Bosni s svojimi barbarskimi grozodejstvi in I. 1857. so jih spoznali v Hercegovini in na črnogorski meji. Njihov pogum napram oboroženi sili označuje njihov hitri beg pri prvem rednem boju — kjerkoli se je ta vršil. Napram neoboroženim so pa tako pogumni, da jih niti njihovi voditelji ne morejo zadrževati nri njihovih brutalitetah. Po gratjovski bitki, v kateri so zmagali Črnogorci, je morala porta na pritisk tujih konzulov razpustiti čete bašibozukov. Kakor hitro pa pride kje do protikr-ščanskih ekscesov, jih porta takoj pokliče pod prapor polmesca. Ar-navti so med bašibozuki najhujši okrutneži. Jugoslovani jih imenujejo Albance, sami se pa imenujejo po svoji domovini Škipetari. Kot epigoni nekdanjih Epirotov so bili že v srednjem veku znani pod imenom Albanci ali Albaniti, in pripadajo po jeziku indoevropskemu plemenu, čeprav temu nasprotujejo nekateri eti-mologi. V njihovi domovini niso bila — razen Turkov v trdnjavah in mestih — naseljena nobena dTUga plemena. Arnavti so pa vdrli v slovanske dežele, posebno po velikem Srbskem preseljevanju na Ogrsko pod patriarhom Crnojevićem L 1600. Ozemlje ob Skaderskem jezeru med Pt1el° in keiim Drinom je bije pred L' propadom srbskega cesarstva večinoma obljudeno od Srbov. Dokaz temu so še danes imena onih krajev, kjer prebivajo danes Arnavti. Danes štejejo 1,750.000 Arnavtov, med temi 1,400.000 v Turčiji, 250.000 na Grškem in 100.000 v Italiji. Po veri je I milijon mohamedancev, 280.000 Grkov in 120.000 katolikov. Posebna turška specijaliteta je določba korana, da so namreč prepovedane slike človeških postav. Čeprav se pri Turkih ne more resno govoriti o gojitvi umetnosti in znanosti, vendar pa ta prepoved zelo škoduje razvoju upodabljajočih umetnosti, kajti turški slikar slika le pokrajine, kvečjemu še cvetke, ptice in arabeske itd. Kiparji pa delajo nagrobne spomenike. Turška godba je brez vsake harmonije in je povsod na zelo slabem glasu. Takozvana janičarska godba, ki jo goje pri posameznih evropskih polkih in ki nastopa pod imenom turška godba, je sicer turškega izvora, vendar so jo pa vzgojili Evropejci. ■k IB MM lil || ra gospod* in d«a-.c raznoiiija i! IH Ilil Kare1 Kocian' ligi 111 |HA tvornica sukna v Humpc'ca ^^ ^O* ™ *• •*" ™ Vzorci Iranko. TVormJke cen« •f Naj«dli£n*>j*e 4 ^preeizijske ure. ^ \4r BefefTafe s* pri rseh ■£ W » boljžil* nrai-jlh. :: MOJA STAR^ izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter 2« pridobitev in ohranitev ne. ne, mehke polti nI boljšega m- a nego svetcvroznino iillfsko Mlacr .: mil« ■ keajltkam, znamka konjiček tvrdke Bergmann de C©., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, dros??rijat>, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „JKaaeia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pu5icah po : 70 vin. se dobiva povsod. : : S. (p/ti/ta vljudno rabi k nakupu zimskih potrebščin v svojo manufakturno trgovino Pod Tranro StAiri trg Štev, /„ ------ mm iiitir ------ "it m Proti is zoMla in gojili zoo izborno delale dobro nui antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlooao In odstranjuje neprijetne napo Is ast 1 nteklenlen s navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka e Ljnbllanl, Beelfera cesta sfer. 1 poleg Fraac Jofefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških Blagajn jnž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bel. blaftjie t Ljubljani. Molnaune-nstaa In sobna roda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Pro&im vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče anilnoptlono molnntoo natne sobno vodo, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za obranjenje sob in osveienje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar Perje zn postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Škofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Fr. P. Zajec Ljubljana | Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno kence sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod kakor ve&kovmtna ećala in ščipslnike, toplomere, zrakomere, hjfrroaietro, dal(-noglede vseh vrst, kakor „ZMss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroke spada-foće predmete. T«a popravila izvršujem tečno in solidno v svo'i s električnim obratom arefeal delavnici. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. parno barvarstvo ter kemično čiščenje it snaženje oblek. Apreiura sukna. Poljih nasip - Ozka ulica št. 4 Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene Ljubljana, Dannijka cesta 13 Izborna zalog* namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste 00 Elzkib conah FIKujiar Ijatliaaa. IMmm ulita it. „ pripor3ča*$vojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lifskib potrebitin. Yse& del koles (biciklof) kakor tudi uetaloi nuj pa flajoit mL Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno. Lepa Masla najemninska ia davka prosta, 6° o čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vprašanja ustmeno aH pismeno na hišnega posestnika v Maribora, Kagvleva cesta štev. 19. Zelo redka prilika za nakup. Vsled smrti svojega moža sem prisiljena od-prodati od inventarja 75.000 parov volnenih odej iz velblodove dlake ki se jih dovolim ponuditi po posebno nizkih :enah. Odeje so primerne za vsako boljšo hišo, so 190 cm dolge, 135 cm široke; vsaka tehta 1 ke, so zelo praktične in tople, s prav lepo Dorduro, in so zelo pripravne v vsaki hiši za šokrivanje postelj in za odejo. Od teh razpošiljam po povzetju najmanj 1 par K 6"—, 2 para 11*50. Vsak cenj. bralec tega inse-■ata naj naroči brez skrbi. Z mirno vestjo morem rditi, da bo s pošiljatvo vsak zadovoljen. fkalnica: Marija Bekera, vdova, Naehod, Češko. 'm fešKo posteljno perje ! kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K 3'60, belo K 4-80, prima mehke > ......iwm K 6—jVeleprima K7"20. Najboljše vrste snežno belo perje K 9 60. — Izdelano psstelie ^Tz^l^i nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica aH blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12—, K 15 — in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-, K 15--, K 18—, K 21--. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3*—, K 3*50 in K 4'—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, K 5'50 in K 6'—. Nepovoljno se zamenja aH denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915 ImiM Sac&sel, Lolss št. 35, pri Plznja na Češkem. (5&&4i{int Satn&m pzipozocc Salftt &lo6u&i večno pzi-ptavtfcnt* č/a&o iudi venci o Iza&ovi in za&ne cvetlice .*. Sonta i&goJovlfenz. .\ FRANC KOS LJubljana, Sodna uli o a št. 3. Specijalna melianičn pletilna inflostrlii ( in trgovina zj površas in 'Spodn jopice, modereke, te !9?nikef nogavice, m kavlK, posebne oble ke zoper trganje pie tilni materija! i. t. d na drobno in debele Šivalni stroji od 70 K naprej: |»- pletilni stroj ~^ patent »VVederman« je edina in naj-jglednejša prilika za dober zaslužek, ^oduk brezplačen, trajao delo zago-ovljeno; ker se ne poslužujem agentur >o cene reliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 : Podpirajte domačo industrijo. :: Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline večkrat provrročajo neznosne bolečine. Za njDi hitro pomirjeni« in potolaienj«, s« oplahnjenje oteklin in obnovo preraiCnosR členkov ter odatra* njeni« občutkm mrjol«nja nčinkaj« presenetljivo ------------------------- canesljiva-------------------------- COIlTRHEDMAlf te—in« w»—ilie 9mWKm\0FmJđmk\ listran kosianjev Urlodok), pri vteT»»ja, masiranju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K. Ako pošljete naprej K 1*50 dobite 1 lonček \ 'j » » » E6>- » Slončkov | "c a. » » » K. 9-— » 10 » i o Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, atr. aoa. Patitt na trni udi&m m I salogo v tsitmsič^ I lakarMl. V Lfabllanlt lekarne los. Majrf dr. Ob MaooU, los. CUaaAr. Strm 12 SLOVENSKI NAHOD. 270 štev. Franc Vlsjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 [ priporoča sto)0 bogato zalogo | M uoTtk ta ft« rabljoalh •ar vozov. -a* NAZNANILO! NAZNANILO! Vljudno naanaajam. da sem w Postojni * M*i gos*. Bajea Itev. 22S otvorll podružnico zolose pchlštsn ter se vljudno priporočam slav. obč. Poatojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem 4215 MartlB KlOaiOaMi, strojno mizarstvo. %rliiilka **• 112. *"»«»»*«»*.««» &*. 215. 4221 ^^ E 449 12 Dražbeni okllo, Dne 25. novembra 1912 od 8. ure naprej prodajalo se bo na javni dražbi v Krškem it. 22 in po dovršeni tej prodaji v Letkovcu: večja zaloga manufakturnoga, kolonijskega in špecerijskega blaga, 2 blagajni i. t. 3. Kupci si zamorejo ogledati to zalogo v času med 8. in pol 9. uro navedenega dne. C kr. okrajna sodnlfa v Krškem odd. II. dne 20. novembra 1912. n'tiiiiiiKiiiii.iininifVTiuiPfinifiui'1 j.*1«u vtMUiJiJuimviiJviiiiHi umi? I murnu} Mgđamsp ,-......1..,..........................^i^iAi^^iiiiAli.- -^.^ "Oa.all"!-""*""' Vi. giiua s posestvom s primeroma največjim prometom na Gorenjskem, na Brezjah (pri Mariji Pomagaj), 4173 se vsled družinskih razmer proda. Pojasnila pri lastniku Ušaj, Brezje št 70. Ceno suho in sveže meso* Vsak dan sveže klano goveje, telečje ali keštrunoto meso poštni zavej 5 kg K 5"50. Svinjsko meso surovo K 7'— posušeno K 8—. Tirolske salame K 9*— tranko po povzetju dobavila iConsum1, izvor mesa, Kag^aalonia, Rako-czy-ut 3, Ogrsko. 4218 z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami, se take] odda preti zmerni na-Scsmim na Deleajski eesti kU 48. Za februarjev termin se odda 5temouetnje (suteren) z eno sobo in kuhinjo na Bleiweisovi cesti štev. 32. Natančna pojasnila je dobiti v pisarni Popovič, B.eiweisova cesta štev. 32. 4107 nadležne Rodne na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Pi. L Exa ii- stiiBtoalH Ml Za j. neškodljivo, cotov uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Raz-39 8 pošiljanje strogo diskretno. Kss. ti. !. Hi, Iflsrattn7. Mt\ IZ., Eergnasse 171 POZOr! IM Ml naprej se prodaja TrOOVO! galanterijsko blago in pletenine 4064 m^^g^m ■* konkurzne mase Ludovika Dolenca v -*gwu±L ■""** Prešernovi ulici pod tvorniškimi cenami. ^&&%šL Vse katare ozdravita batin vrelec - En rt t. Dobiva se po vseh trgovinah z rudninskimi vodarni in od ravnateljstva vrelcev v Gleichenbergu. Moderna ročna dela in materijal Volna za športne obleke, čepice itd. k Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tambnriranje. _____ _ . . _ Plisiraaje itd. Popolna zaloga telo- Liubltaisa, Kongresni trg 7. yadaih ob,ek _ Zunanja naro£Ua :: se izvršujejo točno in vestno. :: SIJAJNA ZMAGA! v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 13S cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od 40 K. do 60 K. — lstotako znižane cene ragla-noi% zimskih sukenj in oblek za gospode. „Jknglešlzo s~klctdišče oblefc" O. J3erruxtoiric, Mestni trg št. 5. 0 m naznanja, da obrestuje w*s li^sniln© ¥lsge počenši s L januarjem po _________/ ^ J| I a do dneva vzdiha. Obrestna mera od hipotečnih posojil brez poroštva bo od 1. januarja 1913 naprej 6VI,, in od posojil na vknjižbo in poroštvo $%% s t Za načelstvo Posojilnice v Celju: Dr. Josip Sernec, načelnik. 270 Štev. S L O V E N Ml NAR O 3. Stran 13. 1 ' ■ .......4 tehnična pisarna. W| Valentin Accetto il| Ljubljana — Kolodvorska ulica štev. 8. Naprava vseh v stavbno stroko spadajočih načrtov. — Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč. — i = Sploh se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča naroČila. - >- ____________ Aaročila ja ^ = m%itnice = sprejema Blarodna tiskarna in člarodna knjigarna Z najvišjim dovoljenjem Xk Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva. XXIX. c. kr. državno loterija za skapae vojaike dobrodelne aamene. Ti tam Mrija rita i IntnTi z*, Mn m 21.141 kritin i iMii v šepnem znesku 625.080 K. &W Glavni dobitek znaša 200.000 kron. Žrebanje bo javno dne 19. decembra 1912. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za drž loterije na Dunaju, lil., Vordere Zollamtsstrasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železmČnih urad'h, v menjalnicah itd., igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopoJljejo poštnine prosto. 4CC9 C ki*, loterijsko tiobođarstveso ravnateljstvo. (Oddelek drž. loterij). „BLAUGAS" je doseduj najlepša luč na sneta, kakor električna, ne zamrzne nikoli, i potreba niko i snaž-ti kakor pr' acetilenu (karbid), lozije, nobenega smradu, in je aparat za zr eraj. Pripravno za cerkve, gradove, tele, gostilne, Šole, trge in mesta. :: j. zobozdravnike in za a^togeno varVnie. Generalno zastopstvo Blaugas Celje, Zavodna 49 Proračuni in nacrti franko. 388* masoni ima 5. Jos. Jebadn v Ljubljani, Dolenjska cesta. : ; nisem mogla prebavljati. * 2 ločena od svoje rodbine in se je bala za usodo r več 1 -obavljati. Ce . .: . p )žirati, naj \zamejo raje pastilje Belloc. !ar želodčne bolečine, zavreti zadostujejo orna g°tov * vsebujejo Čisto o^lje Belloc. Zadostuje v usta jih nami, ki jih t? reti 1989 >iva se v U Lekarna br. Picc ima Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczv *♦ Bohinc iekama Ph. Mr. Jos. Čižmaf. ^ /razska akciova strojima ^ (dfive Rustcn, 3romovsky a Ringhcffcr). Centralna pisarna v Pragi II., Marijina ulica štev. 36 dobavlja Precizijsk 2 vroeeparne etroje z Bo urilovlm ventilom krmilom do naj' ve ežnosti in največjim dosežnim hranjenjem pare, Hitro ldoie parne strofe postavljene ležeče ali stoječe z razdeljevalnim krmilom in regulatorjem osi, zlasti pripravni za pogon dinamostrojev, I Parne tarafac, patent Zoellv. I Parne kstte »teh vrat, zlasti \odnoccvne kotle z največjo tvorilnostjo, PreparUaiae kovanožeiczne konstrukcije, Sconoaiaer e, M Vadocistilne aiarate, „ Motorfe xa amrovo olje, izvriem lezece al! stojeće, Y Brxokovae itiakalmiee, sistem Astfalck,..... * Transmisija s kolutastimi ležišč za mazanja najnovejše m najbolj preizkušene »strukcije, Po^ule*^ *li rakamatmkciie pivovarna, hladilnik naprav. klavnic, tgalnic in sladkornlli tvornlc, Bndniske in fužinske airofe, sodaeaaake vodne naprava, prenaaalae stroje, parne cestne valje, Kompletne premegove aeparactjsfce naprave, iostove v^eh vrst gradenj in velikosti, ___ .._._ irjave, ladijske trjava, dvlgaialke xa tovore, vrtalalke, kafaerie, Obračalno ploAte, poifske šeleanice za različne namene itd., Naprave sa centrmlaio kmrjavo in »moenje za šole, javne zavode kurjave tvoraic, suiilnih naprav itd., itd. mm Trsti: EiSBZesBlnlBhBslL ViiUnaretahiil Tefefsa«. 1403. ISaivitji zalaga mriiik ii ■aifisejifa otroških vozičkov ta Mv«4ae *» »»iJlnejse žime. M.Pakič ▼ IiiuMjani. pmfi s ^vieljsa Josip Kojina krojač prve vrste se nahaja sedaj ? lastni hiši hm Mi ds& i konkurira z naiveč|i:ni tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Tvoreia zaloga ijfjiiii!) annf. is franc. spefijaiitei isizp. : Zavod za Wmm.: Najboljši kosmetiški predmeti za olepbanje polti in telesa so: AJj a milo po 80 ta, HIŠ » crssm po :: m—mm t K; al en s Wen*h^l k Uq csina voda po zefeni ^raStk po OOk; za »hranitev in rast las: eS en I^ana vod!) ao Ti izdelki ,Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev Orlovi lekai Ph. Mr, Josip Cižmar v Ljubljane. Kopajte ftonne te d«ma*e iz^elkd Odlikovana Prva kraafska tvornico blovirje? Ljubljana HiiSarjeva nlica 5 Redierjcva In'Sa ■v a. mm Priporoča svoje prve vrste, za vsa ro^nebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi aamoigraSna M getav daaary aa dela« od. platoa aH aaposodo. Poprave in oglaševanj« se izvršujejo točno ' in računijo najceneje. ffaivscja tvemics mi avstrljaćoM jnon Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Gradišče 7 oblaatv. konc. instalater za električne napo*avef luči9 prenos sile f dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Str «ef o vodno naprave! Poprava v stroko spadajoclh dei> V zalogi hl ago prvo vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi isi najnovejšimi preskusevalnimi aparati. — Cene, in delo solidno I !! Blagovolite pisati n<@ vzorce iS ^oži^na~prodaiat'^;,r:°;.^; Barbenti — Flanela — Zimske, plesno blag®. Preproge, zastori, garniture, namizne in kavine garni- j ture, brisače, žepne rute. Oprave za neveste. Havlič-kove tkanine. — O-tanki sukna in modnega blaga. I .——.....| m«—ii«, i——^——i ——————w-"——i^~~"—~t ■».■MMmfim ' Do^re znani izvozni zsvctS, ustanovljen !. at7« I 1. J. MXi in bit. RopslBCo ?sgž!3rad? (težko).! Cbd^žite sajkeSajal j6*?™' ffra,,koll 3U m ostankov 18 K, 40 m ostankov 24 K Božična tkanina kos 23 m K 1550 in 17*č0 1 rreproga za na steno s sliko o K 60 v. Mihael Kastiaer Naj cenejši nakup za s B^vaVeVefaaa k-^£? laaWaJ(lef al i^hizko ML Pe'^sla^ tedi v ortg!aa£B!b pločevlnastlli kaagljali, olbđa^as! ia aGObda^čeni beaeia (za motorfe ia avtomobila). Easo-l£a, llrj^sla (za rassvotlfavo). Ssrilso olj© zs Sl^selo^o meiorie. Vsolt vrst strojna olf^. P&raEc. Vse m!ce?aSne vode ta vs! proizvodi izvirkov vedao sveži v zalogL LJabljaaas Hnagresal trg lia iii* ia ih iot_Q Ameriko z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljaliljses čez Ssitwsrpsfl v lfew-M ie proga Red Star Line deča zvezda Na našiti parnikih Flnianđ, SLroonland Vaderlnnd, Z-selsnd, Lapland in Samlanc ki oskrbuje]., vsak teden ob sobotah redne vožnj raed Anrtverpnom in Novim Vorkom je snažnosi izborna hrana, v.fudna posteežba in spalnice p< novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakeg liotnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni Odhod iz £jnb!jane vsak {arck popoldne Na§i oerniki vozijo ladi na mesec po večkra Ćea Kanado v Severno Ameriko in je t; vonaja izdatno cenejša kakor na Novi York Pojasnila daje vladro potrjea zastopnik Franc Dolcnc|SB^^HI| v LJubljane, Kolodvorska ulica 0*1« štev. 35, od južnega kolodvora na desno poleg predilnice* Najnovejša izaajdba! kpf iar sr aamore lahko in naglo pogasiti samo s Saiekalovimi brlzgalaicami s 40 delavske &Sle poinan]šanisn ravnoteiem nove sestave, ki od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno. Na Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic sledeča gasilna društva Eriko, Kostanjevica, Bonisjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela Hrošics, reoraja Sieka, Dravlfe, Spodnfa Idrija, Predoslfe, Sora, Stob Trsin. Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valta vaa Št Peter na Dolenjskem. Re A. SIVIEKIIL v Zagreba skladišče vseli gasilnih pred metov, b^isgainic, cevi, pasov, sekiric, sekalk Uri gospodarskih strojen ter motornih mlinov. Odplačevanje na obroke. 78 3r%¥* "*29 odlikovanj! "Val Stran 14. SLOVENSKI N4ROO. 270 stev. C. kr. pnv. tovarna za cement Trboveljske premogokopae dmibe w Trbovljah priporoča svoj priznano irvrsten Portland-comoitt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podornc trdote daleč nadkriljnjočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno asu«. Priporočila in izpričevala 2307 raznih uradov in naj slovi tej ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9. NajboljU Češki nakani vir. £jenQ pOSteljfflO pei*je ! 1 kg. sivega, dobrega, n ulj enega 2 K; boljšega 2*40 K; prima poibelega 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinega ■neznobclega, puljene^a, 6*40 K, 8 K; k? puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kc nanre; frank«. zsotuvllune posteDe ^1% $*zl£Z nankinga, pernica 180 cm dol^a, 120 cm Uroka, z dvema zelavnicama, 80 cm dlg, 60 cm Sir., polnjena z novim, liviat, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol ruh 20* K; puh Z4 K: posamezne pernice 10 K, 18 K. 14 K, 16 K, iglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K, zglav-nica, ,*-~' - naw' ~ ■i^n^E^L^^i^ ^^%m^i^^^ ■ ^^h^«p,p ^KcPs.* * ^§jS^ -T*\^k i^u -^ /fij ^Ljiis^aa^.ann! n^3^^1 Bnaae^^eanaaanv^v' laaal #■-jBfd^r J^*avL •■-aw*- ^S^ V doka« netitrpliirosti in nepre- ^-N-rr^V^C^ ^?>^S kotljivoiti Perolina za razkuže- ^^kT^S!^?*?"!^^1 vanje zraka naj služi dejstvo, da ^^^%C^?^!^ se vsi bOfplt&ll na ^"iC^SESi balkanskom bojištu ^ desinficirajo s Perolinom, zaka] 2l parfum in nima vsiljivega cvetličnega duha kakor vse druge ponaredbe, Vam, ako ga tudi vdihavate na leta niti ne draži vonjavnih ćutnic niti jih ne otopi, ^j&&£@mr*,> 5"?^~5^ BB58B ISSPĐn /%££*•■ EP* ^~^w*&-?z '^Trs^*-^.-»m***, ff^ ^3r?5 %£rm p\ >$ 5g & ». &';;^ • ^v**-- je izrazito zračno razkaievato in glasim zdravniških izvidov uničuje bacile in mikrohe, je najbolj nCinkovito odvračalno sredstvo proti boleznini v vratu in požiralniku, je zaradi velikanske avoje koncentracije najizdatnejše ia v rabi najcenejše zračno razkuževalo, se kakor dokazano že 8 let rabi po vseh kulturnih državah, pri najvišji gospodi, v aanatorijih, bolnišnicah, bolniških sobah, javnih in privatnih zavodih, v tvornicah, hotelih, restavrantih, kavarnah, gledališčih, varietejih in privatnih hišah, za uspešno uhranjen je proti neprijetnemu dišanju in izparivanju. Za Perolinove aparate za zračno razkuževanje, ki jih glede na natančnost in dobroto ne prekosi nobena ponaredba, M Jamči 5 leti To pošteno jamstvo je porok za dolgoletni bbstanek in sloves tvrdke. „Perolinovi" aparati in esence za razkuževanje zraka se dobivajo po vseh parfumerijah, drogerijah, lekarnah in podobnih trgovinah. The perolin fabrication 7. Bnck (3m.yilex. Jrick) Dona] XIII. 6, Hletzlngerhauptstrasse it 82 In reldmfthlgasse it 4, telefon H 308. Podružnice: Berlin, Badapesta, Monakovo. L CA J. Jn.nl ^3%^ Ji C& L mora zanimati vsakega izobraženega človeka. To morate vedeti, ako polagate važnost na higieno svojega telesa, da Je v vaši hiši zanesljivo razkuževalno sredstvo ne-utrpljivo. Bolezni kakor kolera, vročinska bolezen, ošpice, Škrlatinka, koze, ranitve. opečenine se zgode pogosto; za desinfekcijo ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran in oteklin, za ingacijo telesa in ubranitev na-lezenja pri vseh vrstah desinfekcij in razdušitev je najboljši znanstveno mnogokrat preizkušeni in po vsem svetu za na i bolj io desinfeKcijo sedanjosti pripoznani 1 LYSOFOR M! ker učinkuje hitro in zanesljivo, ker ga skoro vsakdo lahko rabi, prijetno aromantično diši, ne vpliva draž-Ijivo na kožo in je naposled iako een6, ga priporočajo skoro vsi zdravniki in povsod radi rabijo. V original« ni a steklenicah (zeleno steklo) z navodilom se dobiva steklenica po 100 gramov za 80 vinarjev po vseh lekarnah in drogerhah monarhije Pomn.te, da Ivsoform zoprni duh in pot hitro in Poizkusite enkrat! zanesl ivo odstranil : Pazite na ime : Poučno in odličnega zdravnika spisano brošuro i lf C s\ ST fi d mm »Zravjeindesinfekcija« dobite zastonj od kemika Liaurunni C. A. Hubmann, referent »Lysoformwerke«, Dunaj XX.,, tn na original, zavoj. Petraschgasse 4. ■ - ■■ ■ ' ' —.—1»^——. Konfekcijska trgovina in zavod za izdelcvanje oblek po mori ■■■■■■■■■S Lj U13 £ J SI fl £1 ■■■■■■■■■■ priporoča svoje izborne Izdelke vsakovrstnih ZllllSi^k^ UOl^l^Ilni Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene« :ss:a llustrovani ceniki nm razpolago. :s::n:: Štajerske Mine litega je la ružico: kMm (Štajersko) Centrala: Dona] VU Wallgasse 39 Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, :: jekla za vrtanje kamenja, Jeklo za sekire, neže In različno domače orodje, s pile, kladva Ltd. s :; najboljše kakovosti. :; Dopisale: slovensko, hrvaško* srbsko, rusko, a francosko, angleško, italijansko Itd. :i Avtomobilske vzmeti. Stran 16. SLOVENSKI NAROD. 7J\3 Stev. B. G6tzl. Ljubljana '*-* rrsj^^J!* r**"* . .. ?0 c* i * «. 0 Za naročlU po mert največla Izbira tn-Iss iaozemskegablaga meStlll trg Sta 19a ---- Stari trg St. 8* Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba _____. ____________ (Cvetnem sneg) S^RsHBS Sl^^^S nova znanstveno izdelana IHaig^lHMWIa-rl bena2araliiiobrai qi£ienskff najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva M poveva. Lonček 80 h., škitlja K len. Zaloga: IV „Aciria", B. Cvančara v Ljubljani. "•• Zaloga Umetni in Hi vrtnar Ivan niniiir' Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16 1542 izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. — Delo umetniško okusno In po solidnih conah. piramidna in kroglasta iavorjeva drevesa ter dekorativne cvetlice v veliki množini po zmernih cenah. — Naročila na deielo hitro in vestno, i JJ Vedno krasne novosti, dobro blago ^ In po te znano najnižjih conah dobito v modni trgovini peter Šterk LJnblfaiia, Stari trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine. Q^rf^\ I NAJODLICNEJSA 7NAMI/A _ ,, ■ i lil I nTff .....,iirTTrTTT1 H^ff^AM' 1 rm ffM*^"~ I«"—"11" tcVIZVIKNI POLNITVI MOBT <§> CHAN D ON 3R ŠAMPAN3EC i ^5 NA3VIŠ3E6A DVORA ^^E^ IN m ARISTOKRACIJE Ustanovljeno -----1743:— Gi-AVNO ZASTOPSTVO : 3 W£JDA\A>7 ». Dunaj.m. Epileptičnim pomoč in ozdravljenje po novem zdravilnem načinu. Pnmoči potrebnim daie pojasnila Ordinacijski zavod v Budimpešti, V., Orosse Kronengasse. 18 3409 Stavbne parcele ■a Dunajski cesti v LJnbliani Dred delavskimi hišami in na G! in C ah rakoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za ===== primerne cene ■= na prodaj. Več se po^vp pri 'astniku Jos. Tribuč, na Olincah 37. 2416 Vinko Jvta] 5ič vali mlin , Kranja —^^— (Kranjsko). ——— Naivečia proizvajanja nrizn^no na?» boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo iako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Mubliani, Cerknici, Trnovem, Podgi-adu, Trstu, Pultu, Reki, Zadru, SnHetu. Ercetjnovem, šotoru. St. LncMi ob Soći. Seljaku, Celovcu* In o mostu, JSolcaau in Fridentu Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. V Ameriko! CUNARD LINE. Veliki, krasni parnik na Z vijaka ,Laconia* kapt Irvine 18.000 reg ton., dolgost 1S8 m, širokost 23 m, do*pe 27 novembra v Trst (Franc Jo-žefova lulra), 28 novembra te ra odpelje n* Reko, Mes'no, Paleroio, Ne apel j, New Torka Pofasnila, vozne karte: Dunaj I., Katn^errinc: 4, Trst S^hroder & Co., rri vseh agentu.ah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pii tvrdks Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in aeerfili Dalmatie. lil. razred. Cena : Trst-Nevv York 180 K več 20 kron ===== pristojbine na giavo. ========= Strogo solidna wMm domača IvrdKa. Juveli, zlatnina, srebrnina ter razne ure. Popravila in nova dela po naf ni tU ceni. Edina zaloga ur z znamko _ „IBP" Lud. Čeme, javellr. trgovec a arami ter zapriseženi sodni cenilec. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastonj in poštnine prosti. BlcoSni oalotp SJt. Sefie/~Sfrnafi 3320 ptipozoca ccftfcnifft ca+ncMP tzloBune le ftaj^atej^c tz>vzSB&. s&altti rilobufci vcS^to t> &cilocfz. šieoc znova ulica. — oJal&ča, tncofaic &za ni trtice. F. L. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica št. 5. Govsserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI ——— LJUBLJANA. .. ... ... i Tvornica kemičnih barv, lakov infirnežev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne ba rve Vse vrste i b: firnežev, is ;s čopičev, s: s: lakov, s: Mavec (Gips) Olje za pode in stroje MM Naslov zadostuje; . 171 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Brzojavke: Prometa« banka LJubljana. ^ *»--. wM0 «-i.Ww^ Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 Telefon itev. 41. *-"• K^» T^^ I>M.V. K 73,369.689'—. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CtatraU u Jaaaj«. — Ustian Ijeaa HM. — 29 ptoUi W MU tfil. Ml dfll (I WSf JflitllBIillli HKBH~\ Miiild kapital ii resetv« S2.000.000 lena. Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, a. pr.: Prevzemanje aeaMrnmn vtof na hranilne I Najkulantnejše izvrševanje bonnin naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izpla* knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrc- I čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz valut in tujih kovanjem — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje trainnalnln I novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- ■apirlev strogo v okviru uradnih kurznih porodil- — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih I pirjev, 1'stin dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev in pobila nanje. I papmev. - Promete za vsa žrebanja. UpUelU te aakaiila v Amerlao In te Ameriko. 166n 270 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 17. Jeseniške novice. Na velikanski boben udarja Sku-bie v »Slovencu* radi shoda, na katerem sta govorila dr. Krek in Piber. Da iz sto ljudi napravijo klerikalci 500, to dobro vemo in jim lahko dokažemo, da so pa napravili iz dveh tucatov kar 600. tega si nismo mislili. Če bi ljudje po strehi sedeli in bi bil nabito poln »DMkt, bi jih bilo komaj 4^0. Kje pa naj dobe jeseniški klerikalci 600 >vrlih krščanskih mož?« Pri zadnjih občinskih volitvah so dobili samo klerikalni kandidati v III. razredu nekaj nad 400 glasov, a so bila všteta tu vsa prislepar-iena pooblastila, vsi Hrušani in vsi Rovtarji. Teh pa niti enega ni bilo na shodu. Tudi jeseniških udeležencev ni bilo nad 5. Kie ste torej dobili 600 »mož«? Tega števila ne dobite, če privlečejo vsi čuki in vse Marijine device svoje nezakonsko potomstvo skupaj! Kogej je imel na nosu najmanj 12 tucatov »špegel«, če je videl 600 vrlih volilcev*. — 600 — no, to število že ni več potencirano, to število je že »skubicirano«. Vsled obilo zapadlega snega imamo zelo slaba pota. Ne občina, ne erar ne skrbita, da bi prišle ceste malo v red.Pasanti morajo hoditi in gaziti sneg po kolovozu. Če se mora umakniti vozu, ima prijetnost, stopiti do kolena v sneg, v največjo lužo in »plundro<. Naši dobri katoliški občinski očetje pač zaslužijo priznanje za smrčanje v občinskem zastopu. Zaprli so tovarniškega delavca Sirrna Pogačarja iz Radovine. ker se je pregrešil zoper § 12S k. z. Uganjal je že več let razne svinjarije z nedo-letnimi dekletcu Pevsko druStvo »Sava« uprizori v nedeljo, dne 24. novembra pri - Jelenu ^ na Savi gledališko igro ^Martin Smola<-. Sodeluje I. delavski or--ter g. Modreta. V »Slovencu« se je preteklo soboto oglasila neka krota z Jesenic radi naših novic v -Slovenskem Narodu . Ne reagiramo na take buda-losti! Jeseniški dopisnik »Slovenca* Je prismuknjeni Skubic. Ker nihče nima Skubica več za resnega in normalnega, zato bomo odslej njegove čen-Čarije in babjarije popolnoma prezirali. Naj njemu se donašajo novice jeseniške in ssvske tercijalke, naj se še tako repenči p"* Slovencu-, pri nas bo naletel na gluha ušesa, ker mi odgovarjamo samo normalnim in treznim Ihidem. Vzemite to. prosim, cenj. somišljeniki na znanje in ne čudite se več. da Skubičevim 7>fop?.ri-fam« nič več ne odgovarjamo. Kurji tatovi so se zopet oglasili na Savi v noči od sobote do nedelje. Kantinerki je bilo zopet pokradenih več živih kokoši Tatovi v okolici se pač rostifo z našimi putami. Preteklo nedeljo je vprizorilo GledaHško društvo- L. Thomanovo komedijo r.Lokalna železnica*, ki je očividno zadela v živo pri obiskoval-^leo'ališča. Saj imamo takih zna-^ . kot j % »^retno riše pi^telj, tudi dosti v živ!'>niu, osobito jih ne manjka na Jesenicah. Ljudje pač najraje obradio plašč po vetru in potem se čutijo užaljene, če jim kdo očita da so se prevzeli. Pridigo srkshego duhovnike. Srbski listi prinašajo krasno pridigo srbskega modernega duhovnika Velimiroviča. Navesti hočemo vsaj konec te propovedi. Je krasna, slovanska. Dostojevski bi se je raz-eselil: »Ta Evropa končno kriči s ^určijo nad Srbi, da smo okrutneži in hijene: kriče njeni diplomatje, njeni trgovci, literati in njeni blazirani pacifisti. Mi smo neverni, ki trpimo mučeniške muke le za vero. da naš narod vendarle enkrat dočaka reve, ki verujemo v pravičnost boga in zgodovine, ki žrtvuemo vse za rešitev bratov, ki verujemo v one ideale, ki jih je Evropa pred sto leti proglašala za Človeška prava in ki jih je že pred pol stolejem pohodila in napravila iz njih vero v zlato tele in v veroizpoved Judeža Iškarijota. Hijene smo baje mi, ki nočemo, da bi na kanu tudi še nadalje ostalo pokopališče, na katerem slikajo diplo- | matje svoje mape egoističnih razdelitev; na katerem sklepajo trgovci svoje kupčije, ki jim najbolje prospe-vajo v zanemarjeni Turčiji in katerih račun plačuje krščanska raja; kjer dobivajo literati tvarino za svoje slike in originale za svoja navdušenja, ki jih drugod ne morejo dobiti; kjer pravijo pacifisti in humanisti da je mir ravno toliko, kot mir in k iz same ljubezni do miru pozabljajc na muko in dostojnost človeško. Nikdar nismo mi hijene, temveč ti reprezentance krščanske in osvetljene Evrope. Ta nima danes več morale nima idealov, padla je na stopinje starega Bizanca, ko mu je bilo sojeno, da propade. Bog prav gotovo pošlje tudi na to Evropo svojo kazen in svoj bič. Mi smo svojn kazen iz-vršili, mi smo se znova porodili, m: smo prinesli nravnost, zdravje, svobodo, svetlobo in požrtvovalnost Turki so svojo zgodovinsko vloge kaznovani in uničeni dokončali. Morajo torej izginiti, in mi moramo živeti, ker smo si to zaslužili. In Evropa nima pravice, gledati na nas, kot na brate v veri, ker naša vera ni vera njena. Njena vera je psevdokr-ščanska, njen bog je mamon, dočim mi verujemo v pravičnost in poštenost, mi imamo Krista, polnega ran, kronanega s trnjevirn vencem, boga-mučenika in boga ljubezni, ki ga Evropa izdaja kakor Judež svojega gospoda. In čeprav je naša mladina vedno kar najbolj pošteno pojmovala ideale svobode in bratstva, ki jih je Evropa že pred sto leti propagirala, in čeprav je mladina tudi danes dokazala, da je ostala zvesta tem idealom, vendar mora na to delovati, da se obrne od teh lažnjivih, hijen-skih, psevdohumanitarnih, samarit-skih in farizejskih kupčijskih naukov te moderne Evrope, in delala na to, da najde svojo moč in svojo moralo v narodu in v veri, ki živi v duši našega naroda in ki dela čudeže za odrešenje, kakor jih je ravno vršila sedaj. Naj se zgodi tako, zdaj in vekomaj, amen!« Svila za neveste od 1 K 35 vin. meter naprel ▼ ▼•** barvah Franko in «e •enrinj^no se poSilja aa dota. Bogata izbira vktc«v ne noslio * prvo poŠto Ta % ar na za svil« N>vt» nebrrf, Ziirleti. 3 164 Postrani zvrnjene pete tako-rekoč uničijo vsako eleganco. Ber-son gumijevi podpotniki, stanovitejši od usnja, izključujejo vsako zvrrijenje peti. Zaradi ponaredh pazite vedno na besedno znamko »Berson«. Najnovejše z bojišča. Pomoč Rdečega križa, ki je pred kratkim bila poslana na Balkan, rabi večje število Petrolinovih aparatov in esenc na različnih bojiščih. Vsi hospitali, kjer bi vsled prenapolnjenja vladala neznosna atmosfera, se s Petrolinom neprestano desinficirajo in zboljšu-je z njim zrak in se s tem znatno zboljša obstanek ranjencev in strež-ništvu. Svljetlfm Jo* "*^H'2- Š^ Jećamput Uko lijepo, od k a da s« flsUm u Solartnom. Soltrine Je tekuće sredstvo u či&čenje kovina. Sez otrova — bez kiseline! fniLiii puiiiop z zvezdo s križcem. Vsaka še tako redka ju in ludi vsaka sJaba goveja jaha. ravno taxo omake, sočivja in salate zsdobe takoj fin in tako dober okus, če jim nrideneš samo r»ar k?plj!C MAGGl-jeve zabele. Navodilo za vporabo je pridejano vsaki origi-B nalni steklenici. :: Poskusne stekleničke po 12 v. \ tnvaite se ponaredeb 2 J a9C4 Prebavila je treba varovati, ker ga. ni orjana v člove&kem telesn, katerega §e tako nepomembno motenje bi imelo tako silen vpliv na vse drn^e orgrane in ki ima zanje lahko najhujA« posledice. Varujemo pa prebavila, ako jim skušamo olajšati njih opravilo s tem. da pospešujemo prebavljanje in čistilno delo prebavil podpiramo z nalahko odvajajoči-mi sredstvi. Tako sredstvo je pa že 40 let preizkušeni dr. Rose balzam za želodec iz lekarne 13. Fragmerja, e. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekar-nah.____________________________IV. a je trpežna ^ in tirani tok ^. i-.....— » ■ ■■ ---------------------------------------. LehKi kot peno Trajnejši so 1 eicg'ariini. kol rmjrrfi guffu-ftodfietait&v Lepotllo prve vrste se lahke imenuje že več let splošno uvedeno in priljubljeno milo »G]a«. Ne glede na popolnoma izredno čistilno moč, daje »Oja« polti voljnost in blesk ter cvetočo barvo. Pazite na ime »Oja« — ker zavoj varljivo podobno ponarejajo. Dobiva se po parfumerijah, drogerijah in zadevnih trgovinah ali pa po povzetju ali denar naprej od parfumerije »Oja« Americ. Co. Ltd., Dunaj, L, Petersplatz 1. Mnogo je preizkušena !^fefA^*5*,*w^^-—■— *~ ^ft** ___-—^^ t&**~^^—■------ naravna —~" sEkalicna kislina pri kamenu in boleznih mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino. iiifijOiiiisya piJiiiiiiliSuu za novo delo sprejme takoj za Stalno — pla-'a od ko?a ali na teden Andrej Klavora Bovec, Goriško. 4152 Pozor, vrtnarji! Na novo zgrajena 4209 |JŠ31 BI vMon katera se dobro obrestuje, se prav po ugodnih pogojih proda. Pojasnila se dajo na Rimski cesti št. 11 v Ljubljani. Proda se ali v najem odda novo zidana enonadstropna 4192 L JL JL ^^ ^^. ob Doleniski cesti pri Ljubljani, v kateri ie vpeljana dobra špecerijska in trgovin* z d* želnimi pridelki. Poia^nla r'aje Obrtno pomofno društvo« Ljubljana Kongresni trg št. 4. I. nadstropje. Kdor želi kupiti 3881 pimke in podloge za suknji!. naj se obrne do Franjo Laha, m trgovca, Lož pri Rakeku. ::: Cene nizke, postrežba točna, blago lepo in solidno, izvrši se najmanjše naročilo. Fotografske aparate kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi lotomanofaKfura in dnin „Adrija" oblastveno boncesiioniraca prodaja stropov 2798 v LJubljani, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenike! BerD&oayiev poaiosforokisu spneno železnim sirup. te 43 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirop. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Qf0ii9 5 K 50 h. do nošti 40 h v^Č ra zavoi. (UDlastveno varovano.) P u pj od a Id Jodov sarsaparillni preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. Steklenica K 2 20, po pošti 40 h več za zavoj. ££:ž£5SSI: Dr. Heilmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" JSSSSf^K P (HERBABNY-jev natltdnlk). ^ |^^^ 4 4? Ziloft pri fg. lekarnarjih v Ljubljani In K«v*m mestu. a ^^^ Stran 18. SLOVENSKI NA103. 270 štev. Sprejmem dva spretna MiiimaMa pnmnfnika Delo stalno, plača po dogovoru Prednost imajo tisti, ki so vešči dela pri tehtnicah. 4031 UNI REBER, idjučavničanki mojster. Mit. Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte nov« vzorce 3 za 1 K, 0 za 1 K 80 h, 12 za K 5 40 llustrovan cenovnik 2 zdravniškimi naiveti gratis in rranko (zaprto 30 h) L Singer hgienićna mane- faktura. Dno a} I., Wiesingerstr. 8 F. Ni več beganja kadilcev cigaret „Olloman" ker so s sodbo parnega sodišča u Dunaju od 9. mara 1912 vse imitacije izbrisane. sprejema zavarovanja človeškega življenja pv nauaznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica« Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili .*. - .a. vzajemno zavarovalna banka v Pragi« •■• - .". Rezervni fondi K 53.75ft.28S'24. - IinUćane odškodnino in kapitali!« G 119.300.003*01. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slevanske-tiarodno upravo. ■ Vsa pojasnila tfajoi -__^__ ■*- Generalno Hstnpitio!UiMjai terA. t Gossoski aliti ste«. 12. -^ra Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Loterija v korist „VTKTBUS UMITIS" pomožnega društva za bolne na pljučih. 0O7S dobitkov JJES ^O OOO fC Glavni dobitek 30.000 kron vrednosti. Prvi trije glavni dobitki se po odbitku dotritkarine izplačajo tudi v aar* «^ % «- -»v ^ "^IBE Žrebanje nepreklicno 23. januarja 1913. BaF" Srpfti €* i»o l u roti -» ~"^DE te dobmjs p« rab aecjiliieak, trtHkab, loterijah ter pri loterijski tpmi. Osna]. L Aa dar Rftlbaa it t. W* **eT*£^ ****** V' - ISBakV^S *» %aa»ta fl«T5?^ .iS ***■ 1 yr«Vrtt» o ^ v*e«» aBOa^a^aSaB —^r^anaS Oastliaa s trgovine z mešanim blagom z vso opravo in blagom, trafika in ooštna oddajaln^ca, ledenica in gospodarsko poslopje itd. ob okrajni, zelo prometni cesti in bli-ž ni premogokopa na Sn Štajerskem, se zaradi bolezni lastnika z neka zemljiščem ali brez njega 4195 odda takoj v najem. Mmlim na« mi Ziiiln. Vmift v vcieaia. Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se »riporoća v izdelovale vsakovrstni* onook za lovce In strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi oro-Jdlote stare samo kresnice, sprejema vsakovrstna pc prs vila ter jih točno in dobro v vršuje. Vse puške so na c. kr. preskuie-zalnici in od mene preizkušene — lluatro-31 varil ceniki zaotortj. Štev. 5959 12. 4159 Oglas natečaja. ' Na temelju sklepa občinskega zastopstva od 7. novembra 1912 razpisuje se sledeč natečaj na mesto : tiftnitoimBNlflfli »policijskega komisarja), ki ima plačo X čicovnega razreda s pravico pomak-nitve do incl. VIII. razreda. Od prosilca se zahteva : a) avstrijsko državljanstvo, b) starost ne izpod 24 a ne preko 40 let, c) znanje hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, d) zdravniško spričevalo o zdravi telesni konstituciji, e) doka?, da je najmanj skozi 5 let služboval kot uradnik v redarstveni službi, ali da je služboval, odnosno da služi kot orožniski častnik. Prednost se da onemu, ki rna še k3k drug jezik. Pravilno kolkovane prošnje naj se vposlje na podp:sano glavarstvo do 20. decembra 1912. Glavar sivo občine Volosko-Opat Ja, dne 14. novembra 1912. Načelnik : Ur. Stanger 1. r. Narodna knjigarna v £jubl|am Prešernova ulica itev. 7. .—- 5 ■ J priporoča r— —: kanceliski, koncertni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in bar/ani papir sssete i pisemskim papirjem. Trgovske knjige v vseh velikost h, -rtane * eno al« z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. MJmtac knjižice p0 £%*** Zslaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za nraJe v vseh velikostih. _ Velika izber — vs«n pisarniških potrebščin, svinčnikov, pores, peresu tk© v, radirk , kasaenčkov . tablic, gobic, črnila Itd. JarVC za §ole in umetnike. ------- Razglednice------- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših. Albumi za slike in dopisnice, vezane v plii in v usnje. » ^ » -------Peeztlsk« knige. ------- Podobice za otroke. Cestni okvirčki za razglednice. Risalne leske, trikotniki, nalete, risalna ravnila, tnse, cepiče. ! Jfotesl in tintnikL ■________________________________ V vsako hišo Piano y vsak Piano Phonolo Sol^nt-Plunla-ta je sprejel vase PS20&0I0. Združuje vse, kar se je na tem polju doslej iznašlo in preizkusilo. <•▼ ■ ▼(£ 4212 Vsa pojasnila neobvezno. Hupfeldova Phonola se dobavi k vsakemu pianinu ali klavirju, s! da se postavi preden ali vdela vanj. ;i Luflv. Hupf 9ld d. d.. Dunaj VI.. Mariabillerstr. 3 Grotrian Steinweg, Ronisch in drugi pianini in klavirji prve vrste. f\t Vj 1 • || ali bfaeainičarke v kakem večjem kraju na I llllfi tlfflndl^l!f fl d-;želi išče v trgovini mešane stroke vešča ti jll ik'i liifl^l I Si M ',he^ ciežcinih jezikov ?m:i7,na go=Dodićna. alf li L11 ''■'■■ ^ «UUi illllt Ponudbc Pod šifro »»Zmožna prodajalka" a J na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4157 Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko Hafinka Widmayer „pri SOLNCU" za vodo, ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z j napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno per lo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. I Prosim prepričajte se! 3440 Prosim, prepričajte se! j gjggga. aj; rz d serfxšh rozev f* (firistofle^ jedilno in namizno orodje-Samo eno eanra kakevost ^^ nalbolfša. Dunaj 1. Operaring 5 Heinrichshof. Prodaja konkurzne zaloge. V konkurzu gospoda Jcslpa Tomšič, v Ilirski Bistrici se proda kon-kurzna zaloga, obstoječa iz železnine, galanterijskega in mešanega blaga, :-: pohištva in trgovinske oprave itd. itd. :-: v inventurni vrednosti 4662 K 39 v. Gfsrfelim pO t O m V celoti — en lllOG najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe z vadijem 400 K. — (štiristo kron) je poslati najdalje 4116 do 15. decembra 1922. oskrbniku konkurzne mase. Došle ponudbe se odpro 17. decembra 1912 ter se sprejme le najvišji ponudek; upravitelj konkurzne mase pa si pridrži pravico, zavrniti posamezne ponudbe brez navedbe vzrokov. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do 20. decembra tega leta. Ako se sprejme ponudba, kar se dotičnemu ponudniku naznani pismeno do 20. decembra t 1., položiti je kupnino v gotovini na roke konkurznega upravitelja ter mora zdražitel| prevzeti zalogo tako^ po kupnin-ki položbi. Inventurni zapisnik in zaloga sta na ogled v uradnih urah do 15. decembra 1912. Upraviteljstvo konkurzne mase ne prevzame nobenega jamstva, tudi ne za kakovost, niti množino blaga, navedeno v inventurnem, zapisniku. Dr. Alolzil Žnideršlč c. kr. notar v II. Bistrici kot kurzni upravitelj. Ion poltna i. J. liaglas Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 Haivečja zalooa vohlšlva M ipalne In Jedene sobe, salone In gosposke tebe. Preproge, xa*torji, modrocl na vz^ui ifannatt modrod, otroški vozički Itd. 270. štev. SLOVtHSKl *A*OP, Stran f3. Dobro Je poznano „DIANA" francosko žganje z mcntolcrci ker olajšava bolečine, oiveiajo tal okrepča leto ter se aporablja z najboljšim uspehom za mokre drgneaje telesa. =: Dobiva se povsod. ■ — Cene: Steklenic« ŠL I. .... E *SO n m "• • • • • m t*ne 4200 ■ „OB. .... n 1-40 ■ Najboljši češki nakupni vir! WffW^HfflB^W| 1 kf n*vtg* sivega, puljeitftgti eo- lUlIalJ IPJJ ! L^M steljneja perji K 2—, boljlej. ■miCsmiHMIMCniBMi K 2-40, polbelega K 280, belega K 4—, boljšega K 6, gosposkega F puljenja, snežnobelaga K $-—. puh, stv K 0"—, 7—, 8 —, sok. bel K 10:—, prsni pnh K 12 —, aarvki puk K 14 — od S kilogramov naprej franko. Zgotovljene postelje iSCr* t?TSSSR rernica okoli 180 X 120 cm vel. z drenu zglavnikoma okoli 80 X •© «■* vel., zadosti im, sivim, stanovitnim perjem K 16—, napol poh K 20-—, pnh K 14-, nemien sama K 12—, 14—, 16—, zglavnik sem K 3—, 350 in 4—. Pernica ekoli 180 X 116 cm K 15—, 18—, 20—, iglavnik oholi 90 X 70 cm vel K 4 50, 5— m 5 50, spodnja rim okoli 180 X 116 cm vel. K 15 —, 15—, 18*—. OtroSke postelje, posteljne pre-ke, rjuhe, flanelaste odeje, kovtri, modroci itd. naicenejc mrpošiljn po povzetju, ra-vojnina zastonj, sd K 10— naprej franko 4063 JOŽEF BLAHUT, Dešenice št. 38 (Sumava). Neugajajoće se zamenja ali denar aaraj. Zabterm/te nataaeaa flasfrsraBi sanfk tratiš hi fraafca. SUvaents občinstva aas sanjava, d« sv« I prevzela itarenane gostilno „pri Jurčku", *■• Rimska cesta 11. Preobširno M bilo atitevati vse jedi in pijača, ki m m reieoMf«; tstk ne j m sem prepriča, ta It pa sssernl ceni dobre »s-strežen. Vsako nedeljo se vrli plesna ?eselica. Začetek eh 4. popoldne. — Vstop prost K obilni adelefbi vabiva najvljudneje F. in J- Vodiftek. GTTIui —- Gosposka nllca 4, -«■ I nadstropie, Icto 4205 Dradae (Uvaljeaa, te tO let eb*to-jeta ■•|etare|ta ljubljanska posredovalaica staooiaai ii slast je v udobnost cenj. občinstvi zopet v središču mosta. ■ Priporoča ia aameica le bolfae s M& iskajole vsaki! vrste ko kor privatno trgovsko In gostilniško osob.e lakira rsihcnln sluieb, zlasti aa tensko Testna ta kolikor motno hitra postrežba zagotovil ena. Pn vnaa/rh Tpratanflk se prasi zaaaikaaa aigavar ssV ■ • I • 1 |aczewsKi- liker mm«- BV W LVOV Dobiva se po vse k boliSih trgovinah. — Cenovmk zastonj ia poštnine prosto. — Zastopnik: Fran Sehantel, Ljubljana, Frančiškanska :: ulica štev. 12 :: V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne i kakovosti. — Tovarna v Zagrebu. Gospodinje ! Pozor ! ! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila »nje, dekler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke BLAIMSCHEINA UNIKUM MARGARINE „UNIKUM" ni rastlmska marcarina. SjAMjD B L A I M S C H E I N O V llnllhf lEMfC 5e izdeluje iz najčistejše go- ar ■■ mm §§ je resnično osli no in f9UllllYUm vcje obistne tolšče z visoko lf a# rs ■ a% w sss m*mwo nadomestilo za pasterizirano smetano, ima torej največjo re- presne »asle, ki alaleč prekaša vse doslej hvalisano. ttilno vrednost in je resnično zdrav. Iiaillfllaal« ni umeten, nego najčisčl izdelovanje "Zj„", 7SP\ ''""t" - ~ BUUMS0HEISA „UNIKUM" sa^PaMaMPeaal za irV [0 vadnega presnega je varovano s stalno drfsvne kontrolo in je to masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. Cenjena gospodinja! :-: Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za :-: pečenje praienje ■.«.-„ s*™ kuhanje masleil kruh BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO Dobiva se povsod — Poizkušnje gratii ia fraako Združene tvornice za margarino in presno maslo. Dunaj XIV. v Celju! Slovenska tYruka. v Celju! tzleHje Rliki lutoe tmtnce zi tcItiBji živine in sgzcts vseh sistemov in velikosti ■ Prevarante jih tudi v prenovljenje. ------------- Bfltl! IB iBftli HlitmllM IVAN REBEK W!«. Mmh lita 51. H. 11111112 Liiit ^ nuaAu ilUilEiO i>r«*ai- "" VPISBIEVi : Reprezentacijska palača. Došilia te M3H-!Bi|i*■*M- \\ P - ■ .-- Pošilja so povzetju. i Na predlog upniškega odbora se bode prodala v konkurzno maso Jurija Mravlja trgovina z mešanim blagom v Gor. £ogaicu, apadaioea saloga aianiifalitamega, kenfekciiakega, galanterijskega )a le-.*] lončarskega blaga« sodno cenjena na 47S7 K 60 v ofertnim potom, kakor leži in stoji, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino blaga. Pismene ponuebe, opremljene z 10% vadijem se morajo založiti pri podpisaaem upratitelju konkuzne mate aejkasneje 4132 do 10. decembra 1912. Ponudniki ostanejo vezani za svoje ponudbe do 24. decembra 1912. Kupnino mora plačati kupec takoj, ko se mu sporoči, da je njegova ponudba i«preieta. Prodana zaloga se ieroči kupen takoj po plačilu kupnine ter je kupec obvetan zalogo nemudoma prevzeti. In^entaraceenivni zapisnik je na vpogled pri o kr. okrajnem sr dišču v Logatcu odd. I, in v prepisu pri podpisanem kon-kurmem upravniku. Natančnejša pojasnila pa daje podpisani upravnik. Dr. Anton Bartol c. kr. notar kot upravnik konkurzne mase* LMlianT Fr. ŽQ¥Člk ZiMa i l puškar priporoča svojo TeHkO zalogo raznovrstnih 58 pušk in sanaoliresov lastnega Izdelka, kakor tudi belgijekili, anlaidh in čeških atrogo preizlia&enlh puik, m katere mmčim aa dober strel. Posebno priporočam lahke troceTke in pnako Book t Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin BmF" po najnižjih cenah. "^S Popravila in naročbe so izTršnjelo točno in zanesljivo. Cenovniki na zahtevanja zastonj En poštnine prosto. Skrivnost XX£j£&Z Skrivnost iudesnega mila )lOJA<<. n0JAM je naravnost presenetljivo učinkujoče lepotilo in daje polti cvetočo barvo. Vsaka nečistost kože izgine. „0JA" dela aa bolj luljave roke aežnr, Čiste in fioe. 4203 Cela ikatlja K 2-—. Majhna škatlja K 1—. Pazite natančna na ime „OJA*. ker naše ovoje varljivo podobno ponarejajo. Parfumerija „0JA" Americ. Co. Ltd.t Dunaj L, Petersplatz št 11. V LHUjaei: I. batim (im.), lit. last (Irci), tat. ftlspir. Paial Mil l MM. Stran 20. ___SLOVENSKI NAROD. 270 štev. Mladenič dosluiil vojake, s sedemletno Šolsko izobrr.bo, fCTfektenv slovenSčini in nemščini, i5Ce pisarniške, panriške, skladiščne žluoe aH temi primerno. Gre tndi na defelo. A. Pogačnik, Ljubljana, Poljane to. 5146 iB*iiiflr-iiis- " ~ dobavljam frank« na vsak« , postajo za reklamo nove Trste šivalne tfioie Mf , ki se gonijo z nogo t eleg omarico in 10 letno garancijo OdpoSljem ko dobim 15 K zadatja, ostanek po povzetju. Vse vrste Šivalnih strojev po m ■ i. cenah na debelo. « »■ * A. W3isdeig, Dcati 1. Bntere ĐBaaastmn 2311!. Tvom. zaloga koles in šivalnic strojev. Ustanovljeno L 1900. 3829 favoska to hmSii ksrmtfidMtL — taft fratis a frank« Gramofonska plošče ttvMom is Samebnl z najnovejšimi slovenskimi posnetki so izšle ia se dobe v :: ateljeju za gramofone :: L ittp, Iliju Sodna ulica št. 5. liinfia zalosa SOM aftoatn is onsolaao?. iHBOaHiBflBBaaiBB Ceaj. gg. gostilne ar je m poso jajem godbene av lemate brez Tsakega f laćila ia dajem ie od ■abraneja denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat, saj se 2 glasi — tad i pismeno Ako imate gramoioa. pišite po seznam naj-:: aaf ejsiii plašč. :: Mf ii red i z dne 28. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim ZASIfBOB EmlSIB i* dru^tnni zakoni m ukazi kazenski postopek zadeva- jočimi. Trđo vezan S a M v., po pofiii 5 S 80 ?. Me Wmu uma Božićnica 1912! HOV Ta»a» ia Lannaaa ri.it« priaaaemia «rr«.o« ii **iia: xn sa je velika tvornica erabraine odločila, oddati vso stojo i tlo ji proč »rar majhni odškodnini delavskih asot'.. Poofe-aSčan seta, da nrrrstin to aaro-č3#. Fo«je*n torej nakana nastopate pred* asots »roti so-račinu K 19 10 i* sicer' • aa,t aejMh najnianib njoev s pristao astgieske Kirnje, 0 aasar. patentno-srebrnik vilic« l ko«, 5 aaaer. patentno-srebrnik jed-.loik flir, 12 aseer. j,»tea:n»-srebrnih kavnik Hic, 1 aaaer. patentno •srebrna zajemalka aa jafao. 1 amer. patentno-srebrna zajemalka sa mleko, 6 aiifl pladnier ftaai Viktoria, a sfiTtiin namizna svečnika, 1 aoćiie aa čaj, 1 aajnne>4i posipalnlk bladkorja, 42 kvT.-Aav skupaj K 19*10. '. »J. %£ aarajik predmetov, ki so preje stali •#!, n sedaj oddaja po tej ssiai-szalai •eni K 19*1':. Ajaer patenta 'j srehro je TMtutu bela korina, ki S!, let sadrži as-rarao karvo, za kar se jamči. V najboljši do kit, da aa 05!%* 30.1 Slep3.IStTTOf se s tssa jarao okra—j—, dO eonOossss:, M ma stajo ae aanja, kros isakšk ae-prdlk vrnem snese« in naj ki aikče n« n-pnstfl te Bfodfte prilik«, da si aabavi to krasno fu. iiitisra, posekaš pripravno sa Krasao danom i* pTUoteoitoo %0BT darilo ~W ter ca vsako koliko htio. — Prodaja samo A. Hirschberg« R^tfrfjalJNCa latrito*! »lento srebniit Dunaj II., Rembrandtstras. 19 R, folofoa itav. MftT. afk ananj so poeilj* »• povzetja ali ce se pe? 9 doaar a« P rej — — aitrtOal prs* sroeon M s- 3a»^£t>-FpsiJtso ansno s poLofl slo- a.'^& f> jaOa porotV*«* anoanko. m &? * (Zdravstvena kovina>. « ^t knrltček ii fjriaalafli pfsem ^ l?^^ S patentno srebrno *ami- JST' turo ie« jako zadovoljen. — Toanai Sotone, dekan v Maribora. — Bfcosei. harsaioa Mdeleheunev* mi jo naj-*. -• pHpovooila Vsso nossbaao para '.are, prooiss, peOjit* tudi meni I taks po K Jt-iO. Keoasrd, S*, oktobra Ifll. — Boaa Tloso, rej. grofica Dcfenfctd. — Ker se Vs5s garnitura pri k* dokro »Hnats, poUjita «i proidm, »a rno — 5t. Fivsl pri Freboidn, Štajerske Q>. aUotflO lik«, ■kn—i m trorBšBu fMjavnzk. *•• 13 03 1 03 lametnontohko rol*i«3 napravi svežo u rožnato ti polt lia nai Tolšfobe prosta mati« za roke Glieeriaova in medena strjenina« t r Pomatjm Čez noč. .: proti krhkim in raepokaaim rokam. :: Ceoa K —70 in K 1 20. :: Po o»eh lekmrnah, dro^erijah, :: »arfumerijah in brivnieah. :: Juri Drallea PodenokEi n. L. HEMH1K LHBIS HABHItElrl Največja in najpomembnejša lokomobilna tvornica na Nemškem priporoča VENTILNE LOKOMOBILE rlo 1000 HP. Za vročo paro najbolj pripraven obratni stroj. Avstrijska prodajalna pisarna: EI^IIj ^^O^TIO-^i-^-A^ISr, D-ana'1, 122!, fTS3 mLH:3ki&^ ^^SL « »^^^^"^"^ friflffi***?!^^^* isT* a^r iJ^"^-ii^iožv'^Psia ITfh nKf^IV^^^ *^r1^aaaaia''^afcai ^awndaiB^faaaŽisaigfflrr^'*rir^r&&^&*' Ž^ ■ jtsL ■aTar*sV _aa^iBi3ai^^^ aa^3& 3hllw^' ■^■:Wa*^^^^^'ay3arir ■aap**"^^^ ^■'^^^^^5 1P* ^SJ^^^^^^ai^^^^^^^^^^^aSee^H^aa^a^^^^^^^aH^s^^^ ^^^^^a?jjHlff?j feiak ^^M jm_. M^Sr ^^^a ntt$^ f|u ^fi PL JH ^T ^•^'^aS la«^ o^ -^l O^L^rJl ^ H 1^1 iS^S ^ ^j W £^§ \g fjl'SV' »fes AS ny fral BH ft^Tj^B '^a aaT~^^a pkraV MBhe^L av 3B^aaaaaa1aas aaax9i af^ja aa\ nI j?JV jtf^*^5iB. BnSjk. joVPc^A m I 1 M An aaV ar * ' n m "'"^ ^^fu&^anr* * * '^^i^^^^aa■I^^as^■afla^^tf^ns*^^aga^^^^^■a^S^S3^^J■^z5^^a^a^aa^aJ^aaaaa■^■^aaaa ' • '"* ' " ' —^^^^* _ ■' a' —~^a.~A—».-iz^^K^^v^rr nzSapaa^anaaaaana^aaa^mc"" -i ""^^^^JMj^-^^Bpa*^^" ""^laaaaa^^^^^^^^^^aa^Ha^aaMra^^aK^"" i i i - aaaaaaaT i aaMiBr^~aaaar ^ i ------— ^^n^^^aaMaaaaaT^r- . -^^aaaaaaaaw> a» —anaa^HMM5aran-jl Glavno zasiopstvo za južns dežele: V. JAHACH Ii. DRUG, Trst. Vprašanja pa Teodcff*ja Kostna, krovoa ia kleparakega mojstra v Ljubljaai, kjer se iidejujejo streloTodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga. Eras ele§&ntne po|®dine |e (Altenburger Schlossvvein). Specijalna znamka c kr. privilegirane vinske veletrgovine Chamrath & Luzatto. Duilaj-Nussdorf. Haifineiše lamizno M in rdeče liio. Dateiwa aa v vaeh pmrovratnik delika-teanih trgovina k, katelik in gaatUnak. Stampilijc vseh vrat aa ur^do, društva, traavae itd. Anton Cerne graver In iadelovatell kavčukovih stampilti LinM]iniOa Strni trg 20. Ceniki Iranko. 235 Elož Jsssnko LJubljana, Start trg 11 priporoča tliliki. slamnike cilindre, čepice itd. j == najnovejae faione ■ I po najnižji ceni. Uastrovani ceniki lastoaj ii poštnine prosto, r iiiii in Mike domačega iidolka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Škofijo 16 — Prešernova ulica 4. j iiiši h najcenejši nakup! Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših Švicarskih nr iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, nhane, vratne verižice, poročne in drage prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ;: delavnici točno in solidno. : Teodor Kom (popre) Henrik Kom) pekriialec streti ia klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov Ljiiasa, Poljanska testa št. S. Priporoča s« si. občinstvu za izvrševanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Škriljem z UaisKttttftiiai škriljiB (EtffTTiit) patest Hatschek z izbočno in ploščnato opeko, iesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. IBh ii kuhinjski opran, hstekljm posoda. Poprave točno ia ceno. ProraCnni brezplačno ii poŠt. prosto.