Dvpbpj« Nemški državni kanoelar Betman-Holveg, ]e v ponedeljek, dne 7. aprila, v velikem političnem govo. ru dokazoval potrebo, da se število netaškega vojaštva pomnoži. Nekatera mesta v tem govoru so za nas avstro-ogrske Slovane velezanimiva. Mi jili doslovno navedemo: *.t ,,Ce se .daj vnatne evropska vojska, v kateri si bodo stali Si ani in Germani nasproti, potein bomo obfiutili škodo, da je raesto, katero je zavzemala doslej TurSija, deloma zasedeno od jugoslovanskib držav. Ta sjirbinemba, ki ima svoje posledice tudi v vojaško-politiBnem oziru, se je dolgo casa pripravljala. Sedaj, ko se je pokazala celo v ve&jera obsegu, kakor smo prieakovali, bi ravnali brezvestrfo, akb bi s to izpremembo ne racunali. yendar pa noSem trditi, da je vojska med Slovani in Germani neizogibna. Marsikateri to trdijo, vendar ]e to zelo nevarno početje!" ,,Samo plemerisko nasprotstvomed SlovaniinGermani gotovo ne bo povzroeilo vojskc med nami in Rusijo." ,,,VkIjub naši zvezi z Avstro-Ogrsko in Italijo moramo stati Neraci b.olj kakor katerakoli druga drža. va na straži. Med vsemi drzavami trozveze raejimo rauno Nemci z zapadno in vzbodno mejo tako, da locinio s 1 o v a n s k i s v e t od Francozov. Na dve stra. ni lahko pride nasa koža v nevarnost." Iz telv most, kakor iz vsega Betitian-Holvcgovega govora zveni zavest, da ie glavna naloga Neracije in ž njo zvezane Avstro-Ogrske in Ttalije boj proti Slovanstvu. Nem5i]a hoce biti pripravljeha na velikan^ki svetovni dvoboj med Neraštvom in Slovanstvom. Nemec čuti, da mai le od ene straiii preti nevarnost, namrec od slovanske. Zato trepeta pred Rusijo rer-s straliom obSuduje njeno gospodarskb in voja^po mog, zato je nevoljen nad zmago balkanskih Slovanov, zato tudi ne privošči okrepitve avstro-ogrskih Jugoslnvanov. Vse priprave Nemcije se vršijo, da bo dovolj mocna za vojsko proti Slovanom in njih prijateliera. V tem postopanju pa .io morajo vsled zveznili doižnosti podpirati tudi Avstro-Ogrska in Tialija. T-ufdi Avstro-Ogrska! Da nemšk'a država vidi v Slovanih svoje naravne nasprotnike, je razumliivo. Ni8 razuinljivo pa nam ni, zakaj bi morala tudi Avstro-O'grska deliti z Nem^ijo protiglovansko politiko. Po zadnjem (1910) ljndskem Stetju ima Avstro-Ogrska nad 51 milijonov prebivalstvas; od teli je 24 milijonov Slovanov in le 12' milijonov Nemcev! Kako priderao torej mi Sloraiu do tega, da bi delalnfolitiko za inauj. gino in naravnost proti sebi! Zaliteva avstro-ogrsifih ¦lovanov mora biti, da so osvobodimo objema Neracije in da se približamo stovanskim državam na Balkanu in Rusiji^ Gotovo je3 da je kaj ta&ega ta trenutek nemogoSe in da tndi priliodnjih 24 ur. Se nebo mogo5e, ker se je Avstrija, ra-vno zaupajo^ rta poroo« Nem, cije, katere pa ni dobila, tako globokb zapletla y balfka-nske zadeve. toda za prihodnje mora biti geslo av. stro-ogrsk.ih Slovanov: Proc od Nemčiie ia ob stran. slovanskih držav! NemSija si z nikoraur na svetu ni dobra, z naini le toliko, kolikor nas rabi in iiTrablja. Z Angliio, Francijo in Riisijo se bori bodisi za vojaško, bodisi za gospodarsko premoP. Zato se oborožuje neprestano i!i v, njo se mora-mo ol:oroževati tudi mi. Sedaj vzdržuje Avstiio-Ogrska v' miru 414.679 mož vojaStva ter 158 bojnih ladij s 1339 topovi in 16,500 mož pomorskega vojaštva. A še je vse premalo^ Zaradi Neni<5ije potrebu;emo novih vojakov. Ž njimi pridejo seveda tndi nova nlačila, ne glede r.a to, da ima Avstro-Oarska že blizu lSmilijard državnega 9olga. Prijateljstvo z Nemcijo je naša poguba, ]e Skodljivo in nenaravno. Pri dvofcoju nied Germanstvom in Slovanstvom mora biti našie mesto ob strani Slovanov.