CENA 190 din - Leto XL - št. 58 KRANJ, torek, 28. julija 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA L * GORENJSKO stran 2 PO STARI NAVADI: ŠTEVILNIH UČBENIKOV ŠE NI stran 3 V SKLADIŠČIH ŠE NI ZDRAVIL stran 4 DEVETDESET LET, JESENI PA OHCET stran 6 DA BO SLOVENSKA BESEDA BOLI PRAV ZVENELA stran 7 KDAJ SPET LETNI KINO? Bled — Pisana množica turistov, ki žele na drugačen način preživeti dopust, spoznavati kaj |i^e£a tudi o domnevno znanih stvareh v tako lepem okolju kot je blejsko, je za teden dni °nartovega festivala prinesla na Bled povsem novo vzdušje. — Foto: F. Perdan jfottbajni tudi na gorenjskih poljih Obeta se dobra žetev K v riVni» 24. julija — Medtem ko iz naše žitarice Vojvodine sporočajo, da je žetev skoraj po-|0°p e končana, so tudi pri nas zaropotali kombajni. Na Gorenjskem je na vrhuncu spravi-heL reP*ce m iareKa ječmena, z žetvijo pšenice pa bodo pričeli te dni. Po prvih rezultatih Ktarskega donosa kmetijci ugotavljajo, da bo letina dobra. V Sloveniji naj bi bil vrhu-žetve v teh dneh, iz Vojvo-pa sporočajo, da so veči- 0 Pridelka že pospravili. Re-:.ltat žetve je 1,800.000 ton ^enice, kar je nekaj več od ^Crtovanega odkupa in po-pe^i približno 95 odstotkov ^ lc*elave pšenice na vojvodskih poljih. V naši republi-lo^e žetev šele v teku, zato do-j^ejših podatkov o tem, koli-Pšeničnega zrnja bomo pos-pravili, še ni. Če ne bo vreme de?Ve^ nagajalo, bomo večji si Pridelka pospravili v na- ed^jih desetih dneh. PriHUradl ODetaJočega dobrega Po\/el^a kmetijski delavci na-gej duJejo, da bo odkup dose-vp načrtovanega, kar za Slo-toJ'J0 pomeni dobrih 82.000 pr~ . an» pa so slovenske žitne 1^^'ovalne organizacije od- ta pšenice ^tih^V<'1 Psemce naJ bi po na-rHJk* 1,1 'kI« njenih pogodbah ^ruPili v Pomurju in v Mari ^J''r pa je neurje Dejstvo je, da je zaščitna cena pšenice prenizka v vsej Ju-gosaviji (čeprav je v Vojvodini 190 dinarjev za kilogram) in da bo tudi letos vse bolj ali manj prepuščeno dogajanju na trgu. Zato bo odkupno ceno določal (ne glede na dogovore in priporočila) zakon ponudbe pa je neurje konec m povpraševanja. Kljub pomanjkanju deviz pa bomo pšenico spet uvažali, saj nered pri določanju odkupnin pogojev pomeni licitiranje cene pšenice, prekupčevanje in vse drugo, ne pa polnjenja mlinskih silosov. Vse to pa kaže, da bo naš kruh še naprej drag. V. Stanovnik <-'lik Unifi,° precej pridelka Pop 0 Je odvisno od odkupnih N(Lj v- m> posebej od cene S?o'(° ^ Sloveniji naj bi po 0^ Prvovrstne pšenice 140 Mn,/1'^, /.a kilogram drugovr plačevali za kdo § Le dva odstotka več turistov I3F dinarjev. To pa, !\ J '^pridelovalci, ni cena, tN^J° pričakovali glede n i |RW pridelovanja Medtem ko dubrovniško letališče beleži rekordni promet, pa tu ristov ni toliko, kot bi si jih želeli Minuli vikend je bilo v Dubrovniku glede na enako lansko obdobje le za 2 odstotka več turistov Ugo tavl|a|o da največ tujih turistov, ki se pripeljejo /. letali, nato oddide v Črnogorsko primorje, se posebej v Igalo in na romanje v Medju gorje _ Druženje s kulturo Bo kdo rekel, da v teh soparnih dneh, ki jih občasno parajo nevihte, govorjenje o kulturnem dogajanju ni umestno? Res smo nekako vajeni, da smo »kulturni« le jeseni, preko zime, tja do sveže pomladi, ko pa pritisne vročina, nas tudi želja po kulturi nekako mine. Še dobro, da vsi ljudje ne mislijo enako, tako da se pod soparnim nebom tu in tam vendarle še kaj dogaja. Tudi na slovenskem kulturno soparnem nebu. Pa ne ostanimo kulturno ozki, poglejmo tudi v širši slovenski prostor, kjer se ne glede na vreme tudi kaj kulturnega dogaja. Pustimo ob strani to, da je verjetno slabo vreme minuli konec tedna krepko zmotilo predstavo Miklove Zale v Svatnah na Koroškem in ogrozilo prvo predstavljanje večmesečnega truda prete- žno amaterskih igralcev. Okoli 100 jih je vadilo dolge dneve, zadnja dva tedna tudi po ves dan. Prišli so iz vseh treh dolin Roža, Podjune, Zi-Ije. Najbolj oddaljenim ni bilo težko priti na vajo tudi po 80 km daleč — v eni smeri seveda. Prihajali so, da bi nastopili v slovenski igri, v igri, ki je v stotih letih postala nekak slovenski mit in simbol. Klobuk dol pred takšno požrtovalnostjo. Pred tistim še vedno tako pristnim občutjem, da je slovenski ži-velj vedno bil tako majhen, najmanjši med evropskimi, nikoli ni osvajal ne z orožjem ne z gospodarsko močjo: toda ostajal je enak z velikimi narodi, ko je ohranjal svoj jezik in svojo kulturo. Tu se prepoznamo, tu se iščemo z velikim svetom. Pa je vedno tako? Zal ne. Četudi imamo polna usta ža- losti, da nam ob pomanjkanju denarja pomembna mednarodna kulturna smetana plove mimo, ne znamo zajeti v polne dlani niti tega, kar velikodušno prihaja k nam samo od sebe. To prav gotovo velja za blejski festival Idri-art, raznoliko kulturno dogajanje, v katerem kar brni od možnosti iskanja, primerjanja svoje in tujih kultur. Slabega odziva na blejskih tleh pa ni kriva ocena kvalitete festivala, ki ga prestavljajo tudi slovenski izvajalci in ki mu trumoma slede ljudje iz evropskih dežel. Je naš odziv posledica nenavadno soparnega poletja? Kdo bi vedel. Gotovo je le, da kasneje pridejo hladni dnevi, le festivalov kulture ne bo. Niti takih tik pred nosom niti takih zelo daleč. L. M. Prvi borci so že v dolini — Če je skupini 85 borcev in okrog 30 spremljevalcem vreme ves čas le prizanašalo, pa je popustilo zadnjo uro. Vse od Vodnikove koče do Rudnega polja jih je močil dež in tolkla toča. A dobre volje kljub vsemu ni manjkalo'. — Na sliki: prva skupina pohodnikov ob vrnitvi na Rudno polje. — Foto: D. Dolenc Kako (ne)izkoriščeni so stroji Škofja Loka, 25. julija — Čeprav smo že krepko v drugi polovici leta in večina uživa zasluženi poletni oddih, ne bo odveč v tehten razmislek tale ugotovitev. V zavodu za družbeni razvoj Škofja Loka ugotavljajo, da v tovarnah kar 36,5 odstotka strojev poganjajo manj kot sedem ur na dan, blizu 33 odstotkov sedem do deset ur na dan, štirinajst odstotkov deset do dvanajst ur in le slabih sedemnajst odstotkov več kot dvanajst ur na dan. K poraznim podatkom o (ne)izkoriščenosti strojev dodajajo, da več kot 65 odstotkov zaposlenih v loški občini dela le v eni izmeni, 27 odstotkov v dveh in dobrih sedem odstotkov v treh ali več izmenah. Rezerve so torej ogromne. Morda bo komu pod vročim soncem vendrle kanilo, da bi jih kazalo bolje izkoristi- li H. J. Odobreni krediti in garancije Kranj, julija — Na 18. redni seji kreditnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so člani odobrili več investicijskih kreditov in garancij. Tako sta dobila kredit LTH Škofja Loka za gradnjo podaljška hale komercialnega hladilstva v skupnem znesku 384,4 milijonov dinarjev in LIP Bled za gradnjo centra za inženiring in marketing v skupnem znesku 400 milijonov dinarjev. LTH je dobila tudi potrebne garancije za zagotovitev sredstev za to investicijo, devizno garancijo pa je dobil tudi tržiški Peko, ki investira v modernizacijo in obnovitev opreme za izvozno proizvodnjo. Kreditni odbor pa je na tej seji dovolil tudi izdajo garancije za redno in pravočasno vračanje kredita tovarni Sava in Alpe-touru - Creina Kranj, ki sta ga najela pri Skladu skupnih rezerv občine Kranj za prekvalifikacijo delavcev. D. D. Nove cene premoga Beograd, 27. julija — S 1. avgustom se bo premog podražil za 39,6 odstotkov. Kljub visoki podražitvi pa se rudarji bojijo, da od tega ne bodo imeli velikih koristi, kajti po znani praksi bodo od tega nekaj zahtevali zase proizvajalci jamskega lesa, jeklenih okovov in vsega drugega, kar je premogovnikom nujno potrebno za normalno delo. Prav zaradi pomanjkanja sredstev se proizvodnja v jugoslovanskih premogovnikih že tretje leto skoraj ne povečuje in ne dosega planskih okvirov. V. S. (^g^SvjojJ©ISnGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 28. JULIJA 1987 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI • Bosansko partijsko predsedstvo brani ZIS Predsedstvo CK ZK Bosne in Hercegovine je na minuli seji ugotovilo, da so izredno škodljivi neargumentirani napadi na zvezno vlado, ki sicer izvaja odloke in stališča, sprejeta v skupščini SFRJ in drugih zveznih organih. Posamezniki — meni partijsko vodstvo Bosne in Hercegovine — skušajo z vse pogostejšimi napadi na ZIS in njegovega predsednika pravzaprav izsiliti to, da bi se odrekli enotni in samoupravno določeni politiki, med delovnimi ljudmi in občani pa ustvarjajo napetost in skušajo omajati zaupanje v pravilnost strateških opredelitev. Odločneje naj bi se uprli poskusom, s katerimi hočejo posamezniki omalovaževati prizadevanja državnih in političnih organov pri izvrševanju njihovih ustavnih in družbenih odgovornosti. • Zvezni proračun ima 134 milijard dolga Zato, ker so bili prihodki manjši, kot so predvidevali, zvezni proračun ni mogel poravnati vseh obveznosti do JLA in pokojninskih skupnosti. V proračun se je iz vseh virov nateklo za 4,4 milijarde dinarjev manj, kot so načrtovali. Tako je vlada ostala dolžna JLA 69 milijard dinarjev, skupnostim pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa 65 milijard dinarjev. O tem so razpravljali v zveznem zboru zvezne skupščine in med drugim sprejeli tudi predlog zakona o carinski službi, po katerem lahko cariniki v posameznih okoliščinah, ko jih ne ščitijo drugi organi, nosijo pištole. Slovenski delegat se s tem ni strinjal, ker so v slovenskem zakonu o notranjih zadevah predvideni mnogo strožji pogoji za nošenje orožja v primerjavi s tistimi, ki so predvideni za carinike. Po njegovem mnenju bo to zakonsko določilo tudi slabo odmevalo v svetu, čeprav je res, da imajo nekatere države oborožene carinike. • Dražje ptt storitve, dražji avtomobili, dražja zdravila Poštarji so podražili svoje storitve za 39 odstotkov, telefonski impulz se je podražil za 40 odstotkov, telegrafski impulz pa je dražji za 60 odstotkov. Cene ptt storitev bodo tudi v prihodnje rasle nekoliko hitreje, kot znaša splošna rast cen v državi. Obenem so se s 1. avgustom podražili tudi avtomobili Crvene zastave. Za jugo 45 PX bo treba plačati 3,793.200 dinarjev, za jugo 55 AX 4,821.200 dinarjev, za jugo 1,1 GX/3V (prej stoenka) 4,301.200 dinarjev. Zastava 128 bo stala 4,431.200 dinarjev. To je že tretja letošnja podražitev Zastavinih vozil, a ne zadnja. Tudi zdravila, ki bodo končno le prišla v lekarne, se bodo v povprečju podražila za 41,3 odstotke. Spominske plošče žrtvam gora Tržič, julija — V tržiškem planinskem in gorskem svetu je bilo v zadnjih petdesetih letih, odkar obstoja pri Planinskem društvu Tržič tudi odsek gorske reševalne službe, kar precejšnje število žrtev gora. Planinci so bili žrtve plazov ali neugodnih vremenskih razmer. Nekaj življenj so tržiški planinci izgubili tudi v tujih gorah. Med aktivnimi delavci planinskega društva je že dalj časa tlela želja, da bi tem žrtvam gora postavili skupno spominsko obeležje, ki naj bi bilo sicer v pravem gorskem okolju, vendar še vedno dostopno tudi neplanincem. Tako bo v nedeljo, 2. avgusta, v sklopu proslav občinskega praznika Pod Storži-čem, odkritje prvih plošč žrtvam gora, in sicer osmim žrtvam snežnega plazu pred petdesetimi leti in planincem, ki so izgubili svoja življenja v tržiškem delu Storžiča. Prihodnje leto, ko bo domače planinsko društvo slavilo 80-letnico obstoja, pa naj bi bile odkrite tudi plošče v območju Košute, Begunj -ščice in Zelenice ter plošče žrtvam v drugih slovenskih oziroma tujih gorah. Pripravljalni odbor Planinskega društva Tržič vabi ob tej priložnosti vse svojce žrtev gora, katerim bosta odkriti spominski plošči, planince, alpiniste, gorske reševalce in vse druge, da se udeležijo odkritja in tako počaste spomin na vse žrtve gora. Spominska svečanost in odkritje plošč bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 12. uri v neposredni bližini doma Pod Storžičem. I. B. Popravek V uvodniku praznične številke Gorenjskega glasa z dne 20. julija se nam je vrinila neljuba napaka: nismo Slovenci prvi vstali v Jugoslaviji, temveč so bili pred nami Srbi (7. julija 1941) in Črnogorci (13. julija 1941), za nami pa so se dvignili Hrvatje, Bosanci in Hercegovci (27. julija 1941) in Makedonci (11. oktobra 1941). Za napako se bralcem opravičujemo. [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča __ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I*opoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I>ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja I>oka), Jože Ko.njek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Mesec dni pred začetkom novega šolskega leta Po stari navadi: številnih učbenikov še ni Kranj, 25. julija — Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Obzorja, delno še Tehniška založba so glavne slovenske hiše, ki skrbe za učbenike in delovne zvezke naših šolarjev. Stara navada — železna srajca! Tudi letos se prezaposleni avtorji novih knjig za naslednje šolsko leto, strokovni sveti in založbe niso uspeli dogovoriti za pravočasen natis. Kdo je kriv? Izgovarjajo se drug na drugega. Sicer pa to kupca, šolarja oziroma starše niti ne zanima najbolj. Tarejo jih zlasti skrbi, kdaj bodo potrebne knjige lahko kupili in koliko jih bo novo šolsko leto stalo. Stopili smo v kranjsko knjigarno Mladinska knjiga in pri vodji Mileni Egart dobili večino odgovorov na vprašanja. Najprej nas je zanimalo, kaj starši že lahko dobijo za svoje osnovnošolce — v kolikor ne dobijo knjig v najem v šoli — oziroma česa še ni. »Za vsak razred še nekaj manjka, največ pa za sedmega in osmega. Za prvošolčke je v glavnem vse, razen učbenika za naravo in družbo Moja igra je delo. Za ta predmet tudi še ni delovnega zvezka za drugi razred, medtem ko bo za tretji razred nova matematika izšla predvidoma šele septembra. Na sploh pričakujemo vse nove učbenike po lepi stari navadi šele prvi mesec pouka. Tako tudi učbenik Slovenija, moja ožja domovina za četrti razred, ki bo nov. Za četrti razred ravno tako manjkata ponatisa Berila in Slovenskega jezika. Za peti razred bosta nova vadnica in delovni zvezek za nemški jezik, od ponatisov pa še ni Berila, Našega jezika ter učbenika in delovnega zvezka za srbohrvaščino. Učbeniki za gospodinjstvo bodo novi za šesti, sedmi in osmi razred, napovedani pa so prav tako šele za jesen. Za šesti razred od ponatisov manjkata še Berilo in Naš jezik. Precej novosti čaka sedmošolce; prenovljena bo fizika, vaje za biologijo Naše telo, nova bo Družba in socialistična morala, že omenjeno gospodinjstvo in tehnično risanje. Druge knjige so že vse prišle iz ponatisov. In kako je s knjigami za osmi razred? Nov učbenik in delovni zvezek bosta za biologijo, prenovljeni bosta zgodovina in gospodinjstvo.« Kaj pa cene? Koliko bo »težak« naš šolar? Torbice z vsemi zahtevanimi potrebščinami sicer nismo tehtali, bo pa gotovo težka tako za hrbet šolarja kot za starševsko denarnico,« je dejala vodja knjigarne Milena Egart. »Samo učbeniki in delovni zvezki stanejo za prvi razred okroglo 11.500 dinarjev, za drugi razred 9.500, za tretjega 12.000, za četrtega 17.000 dinarjev, za peti razred 19.000, za šesti 30.000, sedmi 29.000 in za osmi razred 32.000 dinarjev. Potem so tu še torbice, zvezki, barvice, ravnila...« Šolska torbica v Mladinski knjigi stane okrog 22.000 dinarjev, veliki zvezek od 370 do 590 dinarjev, mali zvezek od 185 do 390 dinarjev, ovitek 131 do 236 dinarjev, suhe barvice 1460, vo-denke od 1100 do 1600 dinarjev, šestilo 990 do 2800 dinarjev, ravnila so od 190 do 1900 dinarjev, nalivke od 1400 do 3150 dinarjev, flomastri od 1100 do 1800 dinarjev in tako dalje. Če rečemo, da bo polna šolska torbica za prvo-šolčka stala blizu 50 tisočakov, se najbrž ne motimo veliko. Kje pa je potem še vse tisto, kar sodi zraven: obleka, obutev, prevoz, malica, Ciciban in neštete drobnarije, ki jih zahtevajo učitelji! »Zaradi obresti na zaloge se tudi v knjigarni otepamo zalog,« je povedala Milena Egart. »Blago naročamo sproti. Starši že precej kupujejo za osnovnošol- ce, medtem ko srednješolci ča* kajo. Ena knjiga zanje stane trii pet tisočakov; nočejo tvegati, d* bi narobe kupili, ampak čakajo prvih ur pouka, ko jim bodo uči* telji povedali, kaj rabijo. Z» srednje šole je že kar precej učbenikov. Precej bo tudi novih, 8 ne toliko kot za osnovno šolo, čeprav v prve letnike prihajajo prenovljeni programi z dvem* zahtevnostnima stopnjama-Najbrž bo prvo leto šlo kar brez novih knjig. Sicer pa bodo za pr' vi letnik stale okrog 50.000 dinarjev. Berilo I in II bo izšlo je* seni, nekatere strokovne knjiga pri različnih usmeritvah tudi kasneje.« Kot že rečeno, po lepi stari navadi: ho—ruk v prenovljene pr°' grame, kaj za to, če brez prenovljenih knjig... H. Jelovčan V osmem razredu osnovne šole imajo učenci pravico do popravnih izpitov Za cvekarje ni brezskrbnih počitniških dni Škofja Loka, 25. julija — V osnovni šoli Ivana Groharja so imeli predlani, prvo leto po razpolovitvi šole Petra Kavčiča, 764 učencev. Učni uspeh je bil 97,63-odstoten, lanskega bodo lahko izračunali šele zadnji dan avgusta, ko bodo osmošolci popravljali nezadostne ocene. Cvekarjev je bilo petnajst in približno polovica z eno ali dvema nezadostnima ocenama je delalo popravne izpite že v prvem roku, konec junija. Tisti, ki so bili med šolskim letom manj pridni in so si nakopali tri ali več nezadostnih, morajo zdaj namestno brezskrbnih počitniških dni listati po knjigah in zvezkih, če hočejo dobiti spričevalo osmega razreda. Če jim zanj ne gre, bodo popravne izpite lahko opravljali tudi kasneje na delavski univerzi. A v tem primeru so si letos zaprli pot v srednješolske programe. Povprečni učni uspeh loških osnovnih šol se vrti okrog 96, 97 odstotkov. Odstotek v Groharjevi šoli se ni bistveno spremenil, odkar je manj učencev, odkar je le enoizmenski pouk. Bistveno pa se je popravilo vse tisto, kar ni mogoče meriti s številkami, to je kakovost dela z učenci. »Učitelji so prav gotovo tisti prvi, ki lahko največ storijo, za boljši učni uspeh učencev. Kar je naša šola številčno manjša, lahko govorimo o diferenciaciji učencev glede na njihove sposobnosti, o individualizaciji pouka, o nekaterih novih učnih metodah, kot so na primer miselni vzorci, ki so jih učenci večinoma zelo dobro sprejeli in so izjemno koristni tudi za njihov kasnejši študij, za samostojno delo. Menim, da osnovna šola da največjo doto učencu, če ga nauči pravilnega učenja. Z metodami pravilnega učenja razredniki seznanjajo učence v oddelčnih skupnostih, kjer zelo spodbujamo tudi pomoč dobrih učencev slabšim sošolcem. Ugotovili smo, da se je ta metoda sedaj najbolje obnesla,« je dejala ravnateljica podlubniške šole Bogomila Krvina. »Izdelali smo vzorec, tehniko, ki učencem pove, kako naj se lotijo učenja, kaj naj se učijo, da jim bodo bistvena znanja ostala v glavah. Menimo, da je zelo pomembno tudi to, da starši vedo, poznajo način, na kakršnega navajamo učence. Seznanimo jih v začetku šolskega leta na sestankih s starši po posameznih razredih. Kavno tako prispevajo k boljšemu učenju tudi oddelčne konference, kjer se soočijo ob različnih problemih starši, učitelji in učenci ter jih skušajo skupaj kar najbolje razrešiti. Od načinov dela s starši seveda ne smem prezreti še govorilnih ur, pogovorov razrednika s starši posameznega učenca, ki ob problemih seveda zahteva timsko reševanje.« Predlani je bilo v osmih razredih Groharjeve šole enajst učencev s popravnimi izpiti, lani petnajst. Zadnja leta se kriterij znanja v osnovni šoli postopno, komaj opazno, zaostruje, navkljub nagibu, naj čim več otrok uspešno zaključi osemletko. Veliko raje kot o slabših učencih, katerim smo vselej posvečali neprimerno več pozornost in truda kot nadarjenim, Bogomila Krvina govori o nadarjenih učencih. Predlani je bilo 764 učenci šole kar 452 odlični11 in prav dobrih, lani od 767 ućefl' cev 412 odličnih in prav dobrih' Čeprav spričevalo ni najbolj rea' len kazalec nadarjenosti p°s^ meznika, saj je v šoli najusp**' nejši učenec, ki ima verbalno sposobnost, ki dobro govori (pr*' vo znanje se odkrije na raznif1 tekmovanjih: v fiziki, matem^* ki, tujem jeziku in podobnih). J številka vendarle zgovorna. »Nadarjeni učenci so naš mr tvi kapital, pravi Bogomila na. »V letnem delovnem prog1"* mu imamo poseben program delo z nadarjenimi. Nadarjeno* odkrivamo vsako leto v zače** šolskega leta na osnovi testov » učnega uspeha, na pedagog konferenci naredimo evidenc ; ki pokaže, v katere dejavnos naj posamezne učence usmerJjjj mo. Od nadarjenih učencev «• več zahtevamo. Lani so napraV li kar 27 raziskovalnih nalog-* H. Jelovčan Zapleti v ZSMJ Kdo bo predsednik Na novega predsednika jugoslovanske mladinske organizacije bo potrebno še počakati. Po neizvolitvi 2eljka Ciglerja v predsedstvo K ZSMJ, so se člani predsedstva RK ZSM Slovenije odločili, da vrnejo mandat za prvega mladinca Jugoslavije. Senzacija ali normalni proces demokracije? Jugoslovanska mladinska organizacija je zopet v središču pozornosti. Tudi tokrat (na žalost) to ne gre na račun posebno uspešne, odmevne in še kako drugače opisane kakšne prave, udarne miadin.ske akcije ali pobude, pač pa na račun delovnega mesta predsednika konference ZSMJ. Problemi so se začeli že pri izvolitvi sedanjega predsednika Kedžepija, ko je bila prva seja K ZSMJ nesklepčna in se nadaljujejo pri njegovi razrešitvi oziroma ustoličenju novega prvega mladinca Jugoslavije. Po dogovorjenem vrstnem redu je na potezi Slovenija Le ta je storila svoj prvi veliki korak že s krškimi sklepi, nadaljevala I vsebino razprav na zadnjem zveznem mladinskem kongresu, pred in medštafetnimi aktivnostmi ter prvo etapo zaključila s pripravami na izbor slovenskega kandidata za enoletni mandat v Beogradu. Skozi burne razprave se je oblikovalo stališče, da se Sandi Češko, član pred sedstva K ZSMJ vrne v Slovenijo, in da se na njegovo mesto predlaga Zeljka Ciglerja, ki bi bil hkrati tudi kandidat za pred sodnika K ZSMJ. Rezultati tega so znani. Mnogi, tudi preko posameznih časopisov, so se potegnili za Češka, kateremu pa |i baza povsem jasno povedala kako in kaj, Zeljko Cigler pa kljub poprejšnjim privolitvam vseh republiških in pokrajinskih konferenc ZSM ni bil izvoljen v predsedstvo K ZSMJ Delegati so preko tajnega glasovanja odločili drugače, kot so se odloči le sredine, katerih predstavniki so... Vsi dosedanji dogodki so verjetno tudi vodili člane predsedstva RK ZSMS, da so se na svoji zadnji seji odločili, da Slovenija vrača mandat za predsednika jugoslovanske mladine. Gre vsekakor za odločitev, ki je bila verjetno za veliko večino jugoslovanske, predvsem politične javnosti, povsem nepredvidljiva Seveda bo takoj dana možnost različnih ugibanj, posplošenih ocen in poenostavljanj. Pri vsej stvari pa je potrebna samo veli ka mera strpnosti, širokega po gleda in seveda popolne samo Stoj not ti slovenskih mladincev pri njihovi odločitvi. Sicer pa se bo dokončna odločitev v zvezi s tem sprejemala čez štirinajst dni. ko se bodo se stali d.-legati Republiške konfe renče ZSMS in predloženi pred log predsedstva potrdili ali zavrnili. Vine Bešter Izjavi UK ZSMS Ljubljana, julija ~" Aktivnost ljubljanske štu' dentovske mladinske °r ganizacije ne pojenja n'*1 med počitnicami. Mladi V predsedstvu UK ZSM* Ljubljana budno sprel*' ljajo, poleg ostalega, tud1 aktualno politično dogaja nje v naši republiki. Tak0 so v javnost poslali dve >z' javi- Ha V prvi sporočajo, 0 dvomijo v poklicno in veško integriteto sodn* kov, ki so odločali o Pre povedi izdaje zadnje šte vilke Katedre. Mladi ranijo, da je bilo sojenje c* sopisu Katedra bolj s p°'r tičnimi kot s pravnimi ra zlogi utemeljen Pr°cea svobodi javnega izražanj v Sloveniji izven LjublJ«' ne. Izjavo zaključujejo bojaznijo, da je bila od»^ čitev sodnikov sramota z slovensko pravosodje- Že ostre besede up°r* bljene v prvi izdaji, sertJ. zaostrijo v drugem sp° čilu UK ZSMS LjubljaJJj; Tu namreč zahtevajo °.-stop mariborskega par& skega sekretarju KazPe u in razmišljajo o a<^s}?Xl predsednika MK Maribor, Mesarica. V Beštef TOREK, 28. JULIJA 1987 NOVICE IN DOGODKI J. STRAN ©Q)IMS]M©ISSGLAS Na Jesenicah bodo varčevali Sindikalni turizem Vse mestne .o,e dvoizmenski postaja edina možnost pouk Zveza sindikatov Slovenije je ob začetku letošnje turistične sezone pripravila analizo o počitniških zmogljivostih delavskega turizma Jn ugotovila, da bo ob zmanjšanih možnostih za oddih treba razmiš-jati tudi o boljši organizaciji delavskega turizma pri nas. Slovenski delavec bi lahko (sam, brez družine) prebil s povpre-J}° mesečno plačo v hotelu A kategorije 7,3 dneva. Zato približno I^UOO ležišč, s katerimi razpolaga slovensko združeno delo, za mar-lkoga pomeni edino možnost letovanja. Vendar pa v številnih osinih organizacijah sindikata ugotavljajo, da je zanimanja vedno ®c, sredstva za vzdrževanje in investicije pa so vedno bolj omejena. °sedaj so se sredstva za delovanja počitniških domov v največji eri zbirala iz sredstev skupne porabe, interventni zakon pa sred-^ za skupno porabo omejuje. Zato anketa zveze sindikatov kaže * skromno povečanje zmogljivosti sindikalnega turizma, saj v le-viw'e-1^ietu P° vsen napovedih ne bo zgrajenih več kot tri tisoč noto ležišč. Tako sindikalni, oziroma socialni turizem (kot so ga neka-ri dolgo imenovali) ni več namenjen le dohodkovno slabšim razre-Qi delavcev in socialnim primerom, temveč postaja jugoslovanski urizem, ki bo z vrtoglavim naraščanjem cen kmalu edina možnost vse. . Posebno vprašanje je zdravstveni oddih, ki mu v večini delovnih 07rln*Zac^ ne POsvecaJo dovolj pozornosti. V Sloveniji je sicer 354 tp ' Pošiljajo svoje delavce na preventivne preglede, vendar pri j T1 večina nima urejenih samoupravnih aktov glede odsotnosti z e*a, še manj pa glede nadomestil osebnih dohodkov. Sindikalni turizem ostaja prepuščen sam sebi, s »pravim« turiz- orn. ne more vzpostaviti trajnejšega sodelovanja. Sindikalne pokoja e so navadno na najslabših mestih v kampih, čeprav je zanje tre-da I^ko plačati. Sodelovanje pa bi moralo biti, saj podatki kažejo, tk - orJ?anizacije združenega dela samo letos potrebovale okoli 10 oc ležišč v času letne sezone. Zakaj jih ne bi v nekaterih napol raznih hotelih izkoristili delavci? V. Stanovnik ^devize krojijo zdravje Jesenice, 27. julija — Jeseniški izvršni svet je podprl predlog programa racionalizacije dela v samoupravnih interesnih skupnostih občine. Varčevali naj bi na vseh področjih in v vseh dejavnostih. Jeseniški izvršni svet je podprl program racionalizacije dela v samoupravnih interesnih skupnostih občine, kajti že vrsto let se na področju družbenih dejavnosti srečujejo z omejitvami, zakoni, ki omejujejo sredstva, medtem ko je na področju materialne proizvodnje to omejevanje sicer nekoliko manjše, zato pa so potrebe zaradi preteklega ekonomskega podcenjevanja stroškov teh dejavnosti izredno velike. Zato so tudi natančno preučili posamezne programe in poiskali možnosti racionalizacije v vseh dejavnostih. K temu jih ne nazadnje sili tudi dejstvo, da je imelo kar 15 delovnih organizacij v občini izgubo — za več-kot 2 milijardi dinarjev — in da povsod nastajajo likvidnostne težave. Začeli so kar pri sestankih, vabilih in nadaljevali v organizacijski združitvi cestne in komunalne skupnosti, združitvi vseh skupn-osoti materialne proizvodnje in združitvi izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva. V jeseniškem predlogu varčevanja predvidevajo reorganizacijo sozd Gorenjski zdravstveni center v eno delovno organizacijo s posameznimi tozdi; reorganizacijo delavske univerze in Vzgojno-izo-braževalnega zavoda v enovito delovno organizacijo; v otroškem varstvu naj ne bi bilo več temeljnih organizacij, prav tako pa naj bi se združevali v kulturi in telesni kulturi ter socialnem skrbstvu. Vse osnovne šole na mestnem področju naj bi začele z dvoiz-menskim poukom, osnovna šola Polde Stražišar naj bi se preselila na Koroško Belo, delavnice pod posebnimi pogoji pa v posebno šolo. Cene za prehrano za delavce šol in ostale ter učence naj bi bile višje, povečal naj bi se prispevek staršev v ceni storitev. Od Javornika do Hrušice je treba bolje izkoristiti kulturne dvorane in skupno načrtovati kulturne prireditve v občini ter se bolje povezati s turističnim gospodarstvom, v telesni kulturi pa se morajo dogovoriti za enotno vzdrževanje športnih objektov. In ne nazadnje: zmanjšati morajo obseg dela v skupni strokovni službi interesnih skupnosti občine, modernizirati poslovanje, prevzeti dela drugih delovnih organizacij in ne več zaposlovati no-vih delavcev. D Sedej V skladiščih še ni zdravil y j^karnah še vedno bolj po kapljicah dobivajo zdravila, po- J »%!^e?„oSi£^^^ Telefonske govorilnice le v javnih prostorih »lok S • ^e^arna Kranj, za nekatera zdravila praktično nima °henih zalog, še za sproti ne. H 6 Je morc*a ^do pričakoval, da bodo takoj po prvih vesteh o odobre-Potr LV!zmh sredstvih za uvoz surovin, ki jih farmacevtska industrija je „e uJe Pri izdelovanju zdravil, takoj polne tudi lekarniške police, se figj OVo zmotil. Čas, v katerem naj bi se le-te po znani proizvajalski ve- napolnile, se bo verjetno podaljšal za kakšen mesec ali dva. pot k,aJ naj med tem časom delajo bolniki, ki nekatera zdravila nujno vje erjuJeJo? Po birokratsko administrativni logiki, ki zdaj že kroji zdra-pa vlnvDolezen prebivalstva, naj bi si omislili nekakšno »mirovanje« ali kai Vcno tekanje po lekarnah doma ali celo zunaj meja. Radi bi zapisali Uiil ^^J311^116^3. pa se žal v lekarnah slaba založenost, kar pa je še zelo izraz- zadnji čas še nič ne spreminja ^nisk6^!^0 za Primer nekdaj z zdravili izredno dobro založeno Goni njt ° e*arrio Kranj. Še aprila so imeli kar za štiri mesece zalog, zdaj Ikega ' en<)cmevne- Včasih sicer dobe po nekaj škatel, recimo dvajset, kameri' POse^nn 'tkanega zdravila, kar pa za gorenjsko povpraševanje po-*ni ITlan-' kot kaPJJa v morje. To velja posebej za zdravila za srčne bole-V ' s^dkorno, nekatera močnejša zdravila proti bolečinam in druga. p0e,2al°ge so takoj, ko se je pojavilo prvo pomanjkanje, porazdelili tudi iw rugih lekarniških enotah po Gorenjskem, da bi bile vse lekarne kar ko^^omerneje založene z zdravili. Zdaj centralnega skladišča takore-k0 rtne Potrebujejo, saj gredo zdravila sproti v priročna skladišča in pre- Pfodajnih pultov k bolnikom, daj n.ev). k° naJ b' se končala tako slaba oskrba z zdravili kot je menile 11 ° P° V0Jm' morda vendarle niso tako daleč. Dogovorjene višje 4| s 25*ravil farmacevtskim tovarnam naj bi to še pospešile. Ni dvoma, stve .~° takšno povišanje cen krepko poznalo tudi v blagajnah zdrav-ln skupnosti. Toda to so že jesenski problemi. L. M. išče denar za vodovod na Sorskem polju j* vodnjaka črpajo dobro vodo ^k"^ Loka' 23> iu,iia ~ Vzrokov za to, da je treba Škofji 'eU |QaK°toviti zanesljiv dodatni vir pitne vode, je več; sušni Hiji . °3 in 1985 opozarjata na možnost suhih pip v stanovali-.In tovarnah, kjer pomanjkanje vode lahko povzroči stoti^ '^nsko škodo v enem dnevu. Drugi strah je možnost £e are enocevnega vodovoda iz Poljanske doline ali onesnaži* pitne vode, kar se je že zgodilo decembra 1984. leta. He 7 ie toliko večji, ker loški vodovod dobiva kar tri četrti-P»tne vode iz Poljanske doline. Kranj, 27. julija — Pri Podjetju za ptt promet v Kranju morajo za boljše povezave in širitev telefonskega omrežja do leta 1995 položiti več kablov. Ulične telefonske govorilnice bodo opuščali in jih nameščali le v javnih prostorih. Če bo Podjetju za ptt promet Kranj uspelo, da bo iz raznih virov zbral predvidenih 5 milijonov 200 tisoč dinarjev v letih do 1990, potem bo lahko uresničilo program, ki pa predvideva tudi modernizacijo na področju telefonskih zvez, za njihovo širitev, tako da bi po gostoti telefonskih priključkov v telekomunikacijah dosegli srednje razvite evropske države. Zdaj imamo na Gorenjskem 32 avtomatskih telefonskih central s skupno zmogljivostjo 39.464 priključnih telefonov. V telefonsko mrežo je vključenih 49.788 telefonskih aparatov ali 26 telefonov na 100 prebivalcev. Poleg postopne digitalizacije, ki naj bi zamenjala elektromehanske sisteme, bodo v okviru novih storitev naročnikom ponudili vrsto novosti. Tako bo v telefonskem prometu več zanesljivosti in hitrosti, ne nazadnje načrtujejo tudi slikovne telefonske storitve, ko se poleg govora prenaša tudi mirujoča ali gibljiva televizijska slika naročnika ali dokumentov. V svetu tudi ni več nobena novost mobilni avtomatski telefon, v vlaku, avtomobilu... Verjetno je za številne Gorenjce še vedno veliko bolj pomembno vprašanje namestitve telefonskih govorilnic, saj bi jih marsikje, kjer nimajo krajevne telefonske mreže, radi imeli. Leta 2000 naj bi jih na Gorenjskem imeli 452 ali 5 govorilnic na tisoč naročnikov. Vse govorilnice, ki jih bodo gradili, bodo medkrajevne, spremembe bodo tudi v prostorski razmestitvi. Namesto kabinskih uličnih govorilnic bo vedno več govorilnic v javnih prostorih. Za vse potrebe po prenosnih sistemih so odločilnega pomena kabli, tako digitalni, koaksialni in optični. Še do leta 1990 morajo položiti kabel Kranj—Stražišče, Železniki—Sorica, Škofja Loka—Trata in Gorenja vas—Žiri ter Škofja Loka—Gorenja vas. Do leta 1995 so na vrsti kabli Trata—Jeprca in Avstrija—Jesenice—Kranj. Do leta 2000 pa naj bi položili kable Kranj —Naklo—Tržič, Radovljica—Bohinjsko jezero, Kranj — Krvavec—Ljubljana, Radovljica—Krvavec—Ljubljana in Škofja Loka— Krvavec —Kranj. D. Sedej avci tozda Komunala so po temeljitih raziskavah ugotovili, da je V K aneslivejši m najkakovostnejši vir pitne vode pod Sorskim polje kato u nasproti Godešiča imajo izvrtan 71 metrov globok vodnjak, |Ho D 7/a 'anl<() črpajo približno 60 litrov vode na sekundo, kar je pribli-K VvJj u P"trebne količine vode loškega vodovoda v sušnem obdob-^nf, n.Jak jih je stal okrog 90 milijonov dinarjev. Analize vode, ki se že j^*\i'>, kažejo, da je pod Sorskim poljem dobra voda. V: °jnunalci zato nameravajo v prvi etapi zgraditi cevovod do črpale, ^Jo t' naPetostni električni dovod s trafo postajo m klormatorsko po ^'lij,/ rf)altščem ter drugim, kar sodi zraven, za kar pa rabijo okrog 400 j*r|0v,(,v dinarjev. Toliko denarja sami s pomočjo banke, izvajalci del ^Ojjw° cestno komunalne skupnosti niso sposobnosti /.brati. Tudi cene *^0j^ a''uh storitev ne prenesejo tolikšne obremenitve. Zato v tozdll ^"''jon ,)"'(ilaMajo, naj bi jim stanovanjska skupnost odobrila 2.r)() J'dena°y dinarjev investicijskega posojila za dobo trinajst mesecev, ko v0de t«. vinih z denarjem i/ lastne amortizacije, prispevka ob ceni V^j pnsl)<>vka ,,,,s''»<> komunalne skupnosti tW°d<>vod bo treba H av'J<> pridelk« preko njiv graditi od avgusta naprej, i<<> kmetje Zemljo nad vin pitne vode na Sorskem polju bodo 1a pnueiKe. z^emijo nau vin pune vout- na .-hhjm-im hw,j" ka|^prej lahko gnojili in obdelovali kot doslej Pas vodnjakov bo pote Slavnem po gozdu, tako da kmetje ne bodo prikrajšani za obdelo-0 brnijo. II. Jelovčan Gradnja mestne čistilne naprave — Na Jesenicah so se odločili, da zgradijo mestno čistilno napravo na levem bregu Save v bližini nove jeseniške jeklarne na Javorni-ku. Investitor nove čistilne naprave je jeseniški Kovinar, sredstva pa namenjajo tudi delovne organizacije. Ocenjujejo, da bo čistilna naprava zgrajena v naslednjem letu, precej dela pa bodo imeli z izgradnjo kanalizacijskega omrežja Jesenic do nove čistilne naprave ob Savi. — Foto: D. Sedej ^labi gospodarski rezultati ^POrJSt'n'C-e' Ju''Ja ~ ,; jeseniški občini že razpravljajo 0 h teri^ki" rezultatih petih mesecev, čeprav niso izdelali h^PoOCiiČnih ODračunov. Gospodarski rezultati so po oce-r 8a .Surneznih delovnih organizacij v prvem polletju letoš-turi a Precej slabi, zato se bodo o gospodarjenju pogovo-% 1 na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Jese- %cWni obseg industrijske proizvodnje je po petih mese Iti ^ošnp^a leta s.> vedno pod lanskimi petimi meseci. Re- so slabši kot na Gorenjskem in v Sloveniji. Rezultati v mednarodni menjavi so nekoliko boljši, predvsem pokrivanje uvoza z izvozom. Vendar je bi! izvoz manjši kot lani v petih mesecih, predvsem na konvertibilno tržišče. Čeprav so bili materialni stroški nekoliko nižji, so v jeseniški občini visoko porasli izdatki za obresti in vračila kreditov. Ocenjujejo, da bodo v prvem polletju z izgubo poslovale jeseniška Železarna, Železniško gospodarstvo TOZI) Promet Jesenice, Elektro Žirovnica, Elektrarna Moste, Izolirka Jesenice, Iskra Telemutika na Blejski Dobravi, delovna organizacija Kovin, Petrol, temeljna organizacija hotel Gozd Martuljek, I^esno-galanterijski obrat in I>ek, temeljna organizacija hotel Kranjska gora. _ r> , . D. Sedej Prireditve oh občinskem prazniku Jesenic... Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku Jesenic so se že začele. V petek, 24. julija, je bila otvoritev skupinske razstave likovnih del Relika Trbovlje in Do-lika Jesenice v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah. V ponedeljek, 27. julija, je bila ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Franceta Smoleta Partizanski štabi in tehnike na Primorskem v prostorih Kosove graščine na Jesenicah. Obenem je bila tudi otvoritev razstave izdelkov jeseniških obrtnikov. V torek, 28. julija, bo od 15. do 22. ure v Centru II na Jesenicah minitržnica, ob 18. uri pa literarni večer Pesmi in šege moje dežele v prostorih knjigarne Državne založbe na Jesenicah. V sredo, 29. julija, bo od 15. do 22. ure minitržnica v Centru II, ob 19.30 uri pa koncert železničarske godbe na pihala iz Podkloštra v Centru II. V četrtek, 30. julija, bo popoldne spet minitržnica in ob 18. uri v Centru večer glasbe in plesa z nastopom slovenskega instrumentalnega tria Rož iz avstrijske Koroške, Glasbenega ansambla Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice in folklorne skupine društva upokojencev z Javornika. V petek, 31. julija bo ob 12. uri otvoritev razdelilne transformatorske postaje 110/20 KW na Plavžu, minitržnica v Centru, ob 17.30 koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev pred občino in ob 18. uri slavnostna seja skupščine občine Jesenice. Pihalni orkester se bo preselil v Center II, kjer bo ob 20. uri predprazni-čni večer ob glasbi. V soboto, 1. avgusta, bo poleg minitržnice še balinarski turnir, tekmovanje v plavanju za Pokal mesta Jesenice, filmska matineja, bolšji trg, živ-žav in koncert Pankrtov, za ples pa bo skrbel ansambel Gorenjski kvintet. ... in Kranja V Kranju pa se prireditve začenjajo konec tedna. V četrtek, 30. julija, ob 9. uri bo najprej otvoritev prodajaln Merkur na Koroški cesti 1 in v Gregorčičevi ulici 8. Ob 16.30 pa bo v Avli herojev skupščine občine otvoritev mednarodnega šahovskega turnirja za pokal Kranja. V petek, 31. julija, ob 9.30 bo v Prešernovi ulici v Kranju najprej otvoritev trgovine in poslovnih prostorov Tekstilindusa, ob 11. uri pa se bo začela slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Ob 19. uri se bo začela tradicionalna Kranjska noč z nastopom folklornih skupin, narodnozabavnih ansamblov in modno revijo, ki bo trajala tja do 2. ure ponoči. Ob 22. uri pa bodo na vseh večjih vrhovih v občini zagoreli kresovi. V soboto, 1. avgusta, sta na programu dve prireditvi. Ob 8. uri se bo v Kokrškem logu začel turnir občinskih reprezentanc Gorenjske v balinanju, ob 10. uri pa bo v Komunalni coni na Primskovem svečana otvoritev tovarniških prostorov Gorenjskega tiska. V nedeljo, 2. avgusta, ob 11. uri bo na Ledinah smučarsko tekmovanje ob 10-letnici Ledin. Prihodnjo soboto, 8. avgusta, ob 16. uri pa je na programu še tekmovanje v smučarskih skokih za Thalerjev memorial. NA DELOVNEM MESTU Šaban Ameti, sladoledar: Čistoča je prva V slaščičarni Čebelica na oni strani mostu čez Kokro v Kranju imajo dober sladoled in bogato izbiro. Vsaj dvanajst vrst, kolikor je pač skodel v hladilnem pultu, ga imajo vedno na voljo. Pol mlečnih, pol sadnih. Nikoli ga ne zmanjka. lal na starem aparatu z veliko »metlo«. Letos pa je lastnik slaščičarne Isak Ramadani za sladoled kupil nov stroj, italijanski LABO, ki sodi med najmodernejše slado-ledarske aparate. Hermetično zaprt sistem ima, nobenega dotikanja ni, samo maso vliješ vanj in v 7, 8 minutah je sladoled gotov. Zdaj je njegova skrb le priprava mase, za vse ostalo poskrbi aparat. In sladoled je iz takega stroja res najboljši, polnejšega okusa, manj zrnat kot v starih strojih. »Sladoledar ima pri takem stroju manj dela,« pravi Šaban, »manj pa je tudi možnosti, da bi se sladoledu primešale kakšne neželene snovi, mikrobi. No, pri nas je sladoled na voljo od 6. ure zjutraj pa do 23. ure zvečer. Vedno svež. Največ pokupijo lešni-kovega in čokoladnega sladoleda.« Šaban Ameti je slaščičar tu, prvi mojster za izdelavo sladoleda. Vseh osem let, kar je pri firmi, se že trudi, da izdela kar najboljši sladoled. Bila so leta, ko na starih strojih ni šlo drugače, sladoled je bil zrnat, pa če se je še bolj trudil. Še pred kratkim je de- D. Dolenc (^®®SgoiJ©3EnGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 28. JULIJA 198 Stanovanjska gradnja v Centru II — V jeseniški občini se že vrsto let srečujejo s hudim pomanjkanjem stanovanj, predvsem zato, ker prostora za novogradnje skoraj ni več. Ko bodo pozidali stolpnice v Centru II, si bodo pri skladu stavbnih zemljišč prizadevali, da bi na več območjih pridobili stavbna zemljišča. Jeseniška stanovanjska gradnja se bo zato usmerila v Podmežaklo, ob TVD Partizan, na Koroško Belo, v Log, Pišnico, Moste, Breg in pod Ajdno. — Foto: D. Sedej Obrtne cone na pohodu Ljubljana, julija — V četrtek, 23. julija so za Bežigradom v Ljubljani odprli obrtno cono, namenjeno bežigrajskim obrtnikom. To je le ena v seriji obrtnih con, ki jih gradi Obrtna zadruga Galeb iz Izole. Več kot deset let se Obrtna zadruga Galeb iz Izole posveča le izgradnji obrtnih con in je v ta namen razvila svoj lastni inže»i-ring. Pri gradnji obrtnih con se Galeb pojavlja v celotnem postopku, od pridobivanja soglasij do izgradnje objektov do četrte gradbene faze kot investitor, ki na določeni lokaciji združuje več obrtnikov. Ta vrsta gradnje ima vrsto prednosti: postopek prodobi-vanja soglasij je enoten, veliko krajši kot sicer, enotna je izdelava primernih komunalnih vodov, dokumentacije in projektov, poenostavljena je gradnja, hkrati pa je enotna in strokovna, kakovosten je tudi nadzor, predvsem pa je gradnja vsa za tretjino cenejša od vseh drugih gradenj. Galeb gradi proizvodne dvorane v velikostih od 100 do 300 m2,ki jih je mogoče od četrte gradbene faze dalje poljubno prilagajati potrebam posamezne obratovalnice. Tu ni stanovanjskih objektov, so pa prostori za gostinski obrat, banko, trgovino in podobno. V coni, kjer so obrtniki zgoščeni, se sklepajo tudi skupni posli, večji je pretok informacij, bolj so izkoriščeni prostori in podobno. Prvo vzorčno cono je Galeb postavil v Kopru, kjer danes deluje 40 obrtnikov. Način gradnje in celoten postopek zbiranja sredstev za cono je tako navdušil obalne občine, da jo hite posnemati in do konca osemdesetih let naj bi na obali zgradili vsaj še pet obrtnih con, v Izoli, Pridvoru, Ankaranu, Luciji in v Škofijah. Zanimanje pa raste tudi drugod in z Galebom se za gradnjo con že dogovarjajo Cerknica, Buzet, Pula, Sežana in drugi. V Bežigradu so v četrtek, 23. julija, predali namenu prvo e£apo bežigrajske cone, v kateri bo prostoa za 13 obratovalnic irj.se razprostira na 9300 m2. Ta dan je bila v Domu obrtnikov Slovenije v Ljubljani, Celovška 71, odprta tudi razstava »Obrtna zadruga Galeb Izola v vlogi graditelja obrtnih con, blagovnih centrov in posameznih obratovalnic«, organiziran pa je bil tudi posvet o zagotavljanju prostora za drobno gospodarstvo s poudarkorrfha izkušnjah in načrtih obrtne zadruge Galeb. D. Dobrne IMATE KONJIČKA? Graviranje v les Justinov Tadej in 8. razreda osnovne šole Gorenjskega odreda v Žirovnici je svoje veselje do umetniškega ustvarjanja našel v lesu. Tri leta je hodil na krožek graviranja v les k tovarišici Mirni Petričevi. Znala je navdušiti, svetovati in nič čudnega, da so na razstavi ob koncu šolskega leta prav leseni izdelki poželi toliko občudovanja. Najbolj pa je s svojimi deli izstopal prav Tadej, kajti lotil se je Prešerna in Vrbe. Prepričljivo je z vžigalno iglo upodobil pesnika in cerkvico sv. Marka, pa sovo na deski, pa kozoroga, metuljčka in podobno. Najprej s svinčnikom nariše skico, potem pa gre zares. Praktično vse upodablja le z električno iglo. Skica je resnično povsem rahla, nakazana in človek skoraj ne bi verjel, da gredo na tako skico upodabljat z vžigalno iglo, za katero se pač prav nič več ne da popravljati. Kar nastane na lesu, tudi ostane. A Tadej ima zaupanje vase in v svojo mojstrsko roko. Izdelki, ki jih je tu pokazal, bi mirno šli lah ko v prodajo za turiste. Njego va tov^rišica Mirni Petnčeva se že dogovarja s Prešernovo rojstno hišo, da bi tam proda jali izdelke njihove pionirske zadruge. Zares lep spominek bi bil to, po katerem bo tudi tu ji turist rad segel. Tadej ima doma že svoj aparat za vžiganje v les, kajti še velike načrte ima. Kad bi v les upodobil Finžgarja in vse ostale kulturne može tu pod Stolom. Ni lahko delo, ko žgeš, kadi se, dim ti sili v oči, da se za-solze in prenehati moraš z delom. Največ urico lahko delaš neprekinjeno. Zdaj na šoli poskušajo tudi /. barvnim upoda bljanjem v les, le še nove apa rate potrebujejo. Navdušenje pa je tako, da je en učenec aparat kar sam naredil Tova rišica Mirni Petričeva je /ado voljna s svojimi mladimi ustvarjalci, še bolj pa oni sami, saj so si ob njej nabrali kup znanja in veselja do ustvarja nja, ki jim bo ostalo za vse ži vljenje. D.Dolenc Zdaj, po 15 letih, jim je na Kokrici uspelo S krampom in lopato do asfalta Kokrica, 27. julija — Za asfaltiranje štirih ulic v krajevni skupnosti Kokrica bodo ljudje s prispevki, prostovoljnim delom in malicami pokrili polovico vseh stroškov. In čeprav je krajevna skupnost za združena sredstva cestno komunalne skupnosti prijavila tri akcije, polovico denarja pa so dobili samo za eno, bodo z lastnim delom naredili vse. Komaj so se v krajevni skupnosti Kokrica po precejšnjih zapletih in težavah uspeli dogovoriti za nadaljevanje velike telefonske akcije (ki zdaj poteka po programu) in vzporedno v določenem delu tudi že uresničujejo zasnovano kabelsko televizijo, so v teh dneh že na srednini uresničevanja drugega dela programa. Uspeh, pred katerim so in se jim ne more več izmuzniti, je toliko večji, ker sem celo sam, ob spremljanju naporov za izgradnjo telefonije, pomislil, da jim bo prav zaradi naporov in zapletov za druge akcije zmanjkalo volje. »V krajevni skupnosti smo spoznali, da brez lastnega dela in deleža ni napredka,« je poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Dežman. »Pa tudi to drži, da so ljudje, če so zainteresirani za neko akcijo, če so dobro organizirani in vedo tudi za čiste račune, pripravljeni delati. Poleg ostalega programa za letos, smo občinski cestno komunalni skupnosti predstavili tri akcije, kjer smo ob lastnem deležu računali na pomoč združenih sredstev. Prva akcija z 20-odstotno lastno udeležbo je bila asfaltiranje štirih ulic, druga izgradnja avtobusnih postajališč na Bobovku, tretja pa javna razsvetljava v Ilovki. Združena sredstva pa smo dobili le za prvo akcijo, vendar samo za stroške asfalta, kar predstavlja polovico celotne vrednosti.« Prebivalci 27 hiš oziroma stanovanj, ki mejijo na štiri ulice, so bili v začetku malce razočarani, saj so pričakovali, da bo njihov delež znašal le 20 odstotkov. Vendar se nalogi, za katero so se enkrat že odločili, niso hoteli odpovedati. Z dobro organiziranostjo, pri čemer so jim pomagali tudi SGP Gradbinec, Ibi, KOGP Kranj — Tozd Vodovod in zasebni prevozniki iz Ilovke, so poleg prispevka oziroma deleža za cesto prijeli že za krampe in lopate. trov gramoza. Razen tega smo urejali še odvodnjavanje in vodovod. S tem smo za asfaltiranje pripravili 1527 kvadratnih metrov cestišča. To delo pa je vredno dobrih dvajset milijonov dinarjev, kolikor bo zdaj približno veljala tudi asfaltna prevleka. Podobno kot zdaj, smo delali le takrat, ko smo s samoprispevkom gradili Pokopališko cesto in takrat, ko se je delal Dom.« Začeli so 2. julija in si hkrati postavili tudi rok, da mora biti 5. avgusta položen. Ljudje so prispevali od 200 do 500 tisoč dinarjev, opravili po 60 do 100 ur in skrbeli povrhu za malico za strojnike. moram poudariti, da brez naporov in organizacije predsednika sveta KS Lojzeta Dežma-na akcija najbrž ne bi stekla. ..« Prav gotovo je res, da sta tokrat zmagala volja in tudi dolgoletna želja. Že pred petnajstimi leti so se namreč lotili akcije za ureditev cest, vendar je potem vse skupaj zastalo. Anton Kavčič »Tolikšne zavzetosti, volje in enotnosti skorajda ne pomnim,« je povedal predsednik gradbenega odbora za ureditev ulic Anton Kavčič. »Vse štiri ulice so dolge 627 metorv in na vseh je bilo treba najprej odstraniti slab in neprimeren spodnji ustroj, potem pa navozi t i novega. Tako je bilo odstranjenega 940 kubičnih metrov materiala, na novo pa smo vgradili 750 kubičnih me- Karolina Jakun Karolina Jakun iz Dežmano-ve ulice, ki je hkrati tudi bla-gajničarka celotne akcije, je povedala: »Težko je bilo pri zbiranju denarja, ker so ljudje mislili, da bo prispevek oziroma delež manjši. Vendar je nazadnje povsod zmagala dolgoletna želja za ureditev teh cest ni nihče se ni ustrašil krampa in lopate. Vsi so delali,še posebej pa bi rada pohvalila Alojza Zibelnika in njegovo ženo Tončko, ki sta delala od jutra do večera. Pa tudi to Alojz Zibelnik »Še zdaj imamo vso dokumentacijo za ureditev cest «pravi Alojz Zibelnik. »Vendar takrat, pred 15. leti, nismo prišli skupaj zaradi denarja. Verjamem, da je bilo tudi sedaj težko. Vendar smo si zares prav vsi želeli lepo cesto, ulico in vhod v hišo. In toliko smo tudi že naredili, da ni več bojazni, da ne bi uspeli.« S krampom in lopato se bodo dokopali do asfalta. Zavzetost pa je trenutno v krajevni skupnosti tolikšna, da gre skoraj verjeti tudi napovedi, da bodo zgradili tudi avtobusno postajališče in javno razsvetljavo na Bobovku oziroma Ilovki.čepravzato dvoje ne bodo dobili denarja iz združenih sredstev cestno komunalne skupnosti. A. Žalar Ignac Cengle iz Kamne Gorice Devetdeset let, jeseni pa ohcet Kamna Gorica, julija — »Tole, kar zdaj doživljamo in preži-valjamo, ni nobena kriza. Včasih, ko sta bila glavna hrana kaša in ješprenj, ko si po »šihtu« zadel sekiro na ramo in šel naprej v gozd, ko je bilo v Kamni Gorici sedem gostiln, tudi celo štirinajst, in ko ni bilo dela niti za preživetje, takrat je bila prava kriza... Takrat, ko je bilo meso enkrat na teden, za priboljšek,« pravi Ignac Cengle, 90-letnik, Šuštarjev po domače. 12. julija letos je praznoval 90. rojstni dan. Zdaj je najstarejši moški v Kamni Gorici in drugi najstarejši krajan. Priznanje najstarejše ima namreč v Kamni Gorici ženska. Sicer pa je Cengletov rod iz Kamne Gorice trden. Ignaceva starejša sestra, ki živi v Beogradu, je stara 92 let, mlajša, ki živi v Kamni Gorici, pa je stara 87 let. »Ko sem imel 8 let, sta mi umrla mama in oče. Moral sem, kot temu pravimo, s trebuhom •/.a kruhom. Daleč ni ni bilo treba, saj sem ostal kar v Kamni Gorici, kjer sem se pri I^azarju začel učiti za kovača. V viganjcu smo potem kovali žeblje in prav tu, v Kamni Gorici, je nastala Župančičeva Žebljarska. Delali smo žeblje za železnico in rudnike. Bila je to ena samo kovačija v kraju. Kasneje smo se vključili v žebljarsko zadrugo, iz katere je nastal Plamen. Tam v Plamenu, sem 1953. leta tudi dočakal pokojnino.« Ni ravno velika, vendar se z ženo kar skromno preživljata. Njej je 83 let in obadva sta še kar pri močeh. Pet otrok se jima je rodilo in dve vojski sta preživela. Ignac pravi, da je bil najbolj zadovoljen, kadar se je žgancev najedel. »Tole, kar zdaj doživljamo in preživljamo, pa ni nobena kriza. Včasih, ko sta bila glavna hrana kaša in ješprenj, ko si po šihtu zadel še sekiro na ramo in šel v gozd, ko je bilo v Kamni Gorici sedem gostiln pa tudi celo štir-najst, in ko ni bilo dela niti za preživetje, takrat je bila prava kriza. Takrat 1934. leta je bilo najhuje. Meso, če je bilo, je bilo na mizi kvečjemu enkrat tedensko.« Takšna, kot je bila, danes Kamna Gorica ni več, skoraj je ni moč prepoznati. Veliko se je spremenilo. Do nedavnega celo gostilne niso imeli; no zdaj imajo bife. Sicer pa pravi Ignac, da je čas, da bi tudi Dom v kraju malo popravili, pa stopnice proti pokopališču in na vežice bi tudi morali misliti. . . Ob čestitki za 90. rojstni dan smo mu pred dnevi zažel«'1 predvsem zdravja, hkrati p« s Tončko Rozman, predsednic0 komisije za socialna vprašanj* v krajevni skupnosti, Mar'^ Drobnič, tajnico krajevne skup' nosti in Francem Hrovatofl1' predsednikom sveta krajev^ skupnosti, napovedali, da se jej seni, v začetku novembra *P* vidimo. Takrat bosta /. ženo sp** imela ohcet, in sicer biserno P0' roko. A. Ne pozabite na čebelarski muzej v Radovljici »Takile, iz slame pleteni panji ali celo i/ gline narejeni, so bili pred nedavnim v rabi v Beli krajini in na Dolenjskem«, pripoveduje kustosinja čebelarskega mu/eja \ Radovljici Ida Gnilšak. — Foto: I). Dolenc Kamor boste to poletje prišli, povprašajte, če imajo v kraju tudi kakšen muzej. Vsak vam bo rad povedal zanj in tudi vsak muzej, vsaka zbirka, vam bodo kaj novega povedali 0 naši deželi Če vas bo pot zanesla v Radovljico, ne pozabite stopiti v <•••lx-l.u-.ki tnu/.ej, l.i je edinstven • Kvropi Vsi evropski čebelarji si ga hodijo ogledovat. Celo panj z živimi čebelami imajo v oknu. Sko/i okensko steklo lahko gledate, kako čebelice nosijo v satove med, pnletavajo, odletavajo. vse se giblje in brenči, da je res kot v panju. Najbolj zanimivi pa so stari panji Vsak po svoje je £** nimiv, posebno njihove končnice, pa tudi oblike. Neverjetno, koliko različnih oblik, poslikav... Videli boste voz. s kakršnim so včasih vozili čebele na pašo, prebrali boste o starosti slovenskih čebelarjev Antonu Janši in o naši Čebelarski zgodovini nasploh, pregledali vse orodje, ki je pO' trebno za pridobivanje medu Našli boste i/delke i/ medu. vse do najnovejših pridobitev ljubljanskega Medexa, k1 ima tu tudi svoj muzejski kotiček I) Dolenc TOREK, 28. JULIJA 1987 KULTURA 5. STRAN ©Q)MiSJJoJJ©ISnGLAS Galerija Svetina v Mlinem SKULPTURE VOJNE IN MIRU Bled — Čeprav še ne povsem dokončana galrija Toneta Svetine v Mlinem ob večerih in občasno tudi čez dan že odpira vrata. Galerija, ki so jo mirovniki že krstili za protivojno »svetišče«, naj bi čez čas postala tudi sedež enega od centrov za mir pri PEN-u. Galerija v Mlinem tik ob ?esti, z razgledom na blejsko Jezero, je že nekaj časa vzbuja pozornost, zdaj jo je To-ne Svetina končno odprl tudi Za javnost. Brez velikega Pompa, ki je skoraj običajen 2a take dogodke. Galerija odpira svoja vrata na večer, Za posamezne, poprej najavljene skupine, pa seveda tu-dl čez dan. Zdaj so končno našle primernejši prostor skulpture, f;1 jih nekako že tri desetle-\la ustvarja Svetina. Znano j*: namreč, da si je pisatelj ukane že pred časom izbral ^voj drugi način izražanja — ^di likovni. Za ustvarjanje s! je izbral nenavaden material — drobce raztreščenih §ranat, izstreljene krogle; Material, ki je prinašal in še Prinaša smrt. Simboli uničena. Prav i2 teh simbolov pa rastejo skulture, ki jih je navdihnila drugačna ideja: pajčevinasto, z varjenjem znova speto železje, namreč kriči v nas novo spoznanje, protestira proti katastrofam, ki si jih sam sebi in proti človeštvu izmišlja človek. Žele- zje v novi obliki, reinkarnirano zanikuje vojno kot način odnosov v svetu, kot način razvoja in napredka; celo nasprotno —vojna je vedno podoba razkroja človeka, propadanje vseh vrednot, da bi lahko znova iz raztrešče-nosti vstalo upanje in vera v človeka, v svet, v obstajanje. Zbirka skuptur, tako različnih med seboj, a vendarle uglašenih na eno samo noto—protest proti vojni, pogubi, pokorščini, je zato porodila zanimivo idejo. Pravzpa-rav je ideja nastala že pred časom, ko so pisatelji združeni v PEN govorili o ustanavljanju centrov za mir v Slovenj Gradcu, Ljubljani in na Bledu, v Svetinovi galeriji. Tudi Francis King, predsed-niK PEN, ko se je pred časom mudil na Bledu, je takšno idejo pozdravil. Od ideje do uresničitve navadno mine kar nekaj časa, zato velja še počakati, kako se bo odločilo. Sicer pa stavbi, razen dokončnega galerijskega prostora, manjka še nekaj zaključnih del. Ko bo opravljeno tudi to, bodo do izraza prišle tudi razstavljene slike Vojka Svetine, ki v nekaterih opusih grafik na določen način celo dopolnjunje izpo-vednost jeklenih skulptur Svetine starejšega. V risbo ujeta stanja strahu, stisk in boja z neznanimi silami, s simboli govorijo o večnem strahu, ki živi v nas, pa naj se ga zavedamo in ga izražamo tako, kot to dela Vojko Svetina, ali pa tudi ne — kar pa seveda še ne more pomeniti, da po tem mostu sporazumevanja med sliko in gledalcem hodi avtor povsem sam. L. M. Festival Idriart Bled UMETNOST SOUSTVARJANJA UMETNOSTI Bled — Te dni, še do četrtka, se na Bledu odvijajo Idiartove festivalske prireditve, ki z najrazličnejšimi temami od kalnih, zdravstvenih do ekoloških in seveda glasbenih predstavljajo neko novo iskanje kulturnih odnosov med ljudmi v svetu. Vrsta strokovnjakov z evropskih vseučilišč ter vrhunski glasbeni umetniki skupaj z organizatorjem violinistom Miho Pogačnikom žive za idejo, da je umetnost univerzialna govorica. u 1 bil le Ciril Zlobec, pod-j^edsednik RK SZDL Sloveni-• v dvomih, kdo bo sploh pri- šel «trt na otvoritev festivala Idri-v tako hudi popoldanski J0c;>ni. Toda tako Zlobec, ki je /»el čast otvoriti že cetrti Idri. dfJ 'estival na Bledu, kot tudi Pol^'' S0 presenečeni nad 0Lvn° Festivalno dvorano in l ln-stvom, ki je v prostoru Sreč ventilacije poldrugo uro ajalo na prvem uvodnem ar>ju. Imenitna publika, litj C"' i r,-----" ■--------* v-lr" Zlobec ni mogel dru-v^'.kot da ji je polaskal, je rj f^Jala ob visoki temperatu-Pr0 temu, da takorekoč ano o tvar janje s pozdravi tasn-i^0 nujno potrebnih po-s^ih jP^'dvsem organizacij d0j *>a se vendarle ni nihče &rev -Usi1, n'bče ni pričakoval tfcv ^ Slatka, bila je otvori ^ uV 'driartovem stilu. Toda ^ern°nCU ^e bila vendar,e tudi ~ koncert še istega ve- na blejskem otoku. v r. rts, " t(>m J°trobu Pač blej^ Povedati, d a ne gre le /.a 'ov *.° srečanje, pač pa za ce-nu 1 rr,f:<) festivalov od Dublina ki J em- sao Paola v Brazi 'n jj^dimpešte, pa Kitajske Jo prUR,n- Idnartovi festivali *s' nu nov- drugačen ' ^Q na.i Krt> za glasbo, Bled — letošnji četrti Idrartov festival je otvoril Ciril Zlobec, podpredsednik RK SZDL Slovenije. — Foto: F. Perdan gledališče, folkloro, upodabljajočo umetnost, zdravljenje, celo kmetovanje je zdaj v programu. Ob pomoči vrste strokovnjakov z uglednih evropskih vseučiliških ustanov, glasbenih umetnikov, tudi naših slovenskih, je za vse, ki se I. ■.tivalskega dogajanja udeležujejo, dan zapolnjen od jutra do večera. Kdo pa je pravzaprav občinstvo, kdo se udele žuje festivala? Večinoma so to - za blejski festival velja -ljudje /. dežel zahodne Evropo, ' so Idriart in predvsem njegovega pobudnika in gonil- no silo, violinista Miho Pogačnika spoznali že pred leti, zaslutili, da se da umetnost spoznavati tudi na nov način, odkrivati pri tem vzgibe in spoznanja, ki so lastna ljudem ne glede na jezik, kulturo in državno ureditev. Odkrivati so začeli univerzalnost umetnosti, to rdečo nit, ki povezuje Idri artove festivale. »Umetnost sama po sebi ne obstaja, ne živi«, je na otvoritveni slovesnosti dejal Ciril Zlobec, »oživeti jo mora .šele občinstvo.« In ko smo že pri občinstvu, čeprav je to blejski festival, pa je razen morda na večernih koncertih, v festivalskem dogajanju le malo slovenskega poslušalstva. Izjema so le klinični psihologi, defektologi, ki jih je letos še posebej pritegnila vrsta predavanj, kot so na primer zdrav razvoj otroka s pomočjo glasbe, in pa celotna umetnost zdravstvene vzgoje duševno prizadetih otrok in odraslih, umetnost zdravljenja. Privlačnost Idriarta je morda tudi v tem, da ponuja udeležencem zelo raznovrsten program — od spoznavanja vodnega kiparstva, spoznavanja načina opazovanja narave, tečaja pantomime, euritmije, ekologije itd. Zraven pa seveda tudi možnost glasbene izobrazbe z vrsto mojstrskih tečajev do učenja poslušanja glasbe. Za Idriart, ki bo v teh dneh še do četrtka potekal na Bledu, bi lahko rekli, da je druženje ljudi, ki preko umetnosti, spoznavanja njenih pojavnih oblik, raziskujejo načine druženja, sožitja ljudi v svetu. Ideja, začeta pred leti v Franciji, pa se vendarle razvija, vse več je zanimanja v svetu za sporočila, ki jih prinaša Idri art. Zato je morda toliko bolj nerazumljivo, da je med množico tujcev, ki kot kometov rep sledijo festivalu, kjerkoli se pojavi, tako malo prav domačinov, Slovencev. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del članov Likovnega društva Kranj. V mali galeriji Mestne hiše razstavlja slikar Izidor Jalovec. V Prešernovi hiši so na ogled Slovenski kraji v starih grafičnih podobah. Danes, v torek, ob 20.30, bo v renesančni dvorani Mestne hiše, v Titov trg 4,«koncert čebalistke, udeleženke Poletne šole slovenskega jezika Marinke Brecelj z Dunaja. Na sporedu bodo dela Frescobaldija, Buxtehuda, Havdna, Purcella, Scarlattija in Matinuja. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava slik članov likovnih klubov Relik Trbovlje in Dolik Jesenice. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava akvarelov in risb »Partizanske delavnice in zaledne oblasti IX. korpusa NOV«, avtorja Franceta Smoleta. V Kosovi graščini je odprta razstava izdelkov obrtnikov jeseniške občine. RADOVLJICA — V četrtek, 30. julija, bo ob 19. uri v radovljiški graščini koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Radovljica. Spored bo povezovala Alenka Bole-Vrabec. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji je odprta razstava kipov in reliefov akad. kiparja Toneta Demšarja. V galeriji Loškega gradu je odprta razstava likovnih del Vladimir ja Klanjščka iz Števerjana. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. SORICA — Pri Pintarju (nekdanja gostilna) razstavlja slike Miro Kačar. Razstava bo odprta vse poletje. — Groharjeva spominska zbirka je odprta vsako nedeljo, od 16. do 18. ure. Ogled je možen tudi v ostalih dneh (Drol, Kačar). ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja grafike oblikovalka Lena Šajn iz Kranja. TRŽIČ — V Paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del Vilije-ma Jakopina. KAMNIK — V razstavnem salonu Veronika razstavlja akad. slikar Alojz Berlec. Razstava v Veroniki VEDUTE IN KRAJINE Kamnik — V razstavišču Veronika je do 5. avgusta odprta razstava likovnih del akad. slikarja Alojza Berleca iz Kamnika. Berlec je znan kot dograjen risar, ki je svoj ilsarski talent iz-brusil deloma že v šoli za oblikovanje pod mentorstvom natančnega risarja Toneta Žnidaršiča. Med študijem na ljubljanski akademiji v zgodnjih sedemdesetih letih je Berlec prejel tudi Študentsko Prešernovo nagrado za risbo. Pripadal je generaciji, ki je dala nekaj izbornih risarjev. Tu omenimo poleg Berleca vsaj še izvrstnega, žal prezgodaj umrlega Barda Iucundusa. Že od vsega začetka je osnova Berlečevega slikarstva trdna in zanesljiva risba. Veliko risarsko in slikarsko znanje potrjujejo njegove zgodnje študije figure, potreta in tihožitja. Glavna značilnost vsega njegovega slikarstva je raziskovanje barvnih in kompozicijskih zakonitosti v okvirih realizma, ki vodi včasih do čisto verističnih rešitev. To pa ga ne ovira, da ne bi vnašal včasih v svoje slike tudi fantastične, celo surealistične elemente. Berlečeva tihožitja, ki so nastala v času študija, niso brez vpliva Morandija na eni in Chardina na drugi strani. Sledil je figuralni ciklus »Lutke« s fantastičnim predznakom. Kasneje se zopet vrača k tihožitju; tokrat predvsem raziskovanje strukture in površine različnih, predvsem svetlečih se materialov (pločevinke) in njihove optične dražljivosti. Na pričujoči razstavi vidimo umik slikarja v krajinarstvo, predvsem v pejsaž rodnega Kamnika. To so značilni pogledi na staro mestno jedro v raznih dnevnih osvetlitvah in različnih letnih časih. Njegove Kamniške vedute segajo od nezahtevnega realizma do drznejših študijskih variant, ki so reševane v kopičenju čistih ploskev posameznih barv. Vselej pa je prisotno poglobljeno barvno raziskovanje, kjer gre za tonska preoblikovanju krajine, katera zaživi v neštetih odtenkih zelene in modre in se izpoje v zanj značilnih srebrnikastih tonih; drugič pa zopet zažari v orkestraciji okrov, rjavih in rdečih. Berlečevo slikarstvo nas prepričuje o resnem raziskovalcu, ki v mejah na prvi pogled sicer neproblematičnega realističnega od-slikavanja krajine in vedute išče in najde harmonične barvne in kompozicijske rešitve. Obenem pa je njegovo slikarstvo nadaljevanje bogate slovenske in še posebno kamniške krajinarske tradicije. Razstavljenih je tudi nekaj linorezov, ki so v bistvu prenos Berlečevih kompozicij v črno — belo grafično govorico. Dušan Lipovec Alternative NOVI ROČK Letošnji festival Novi ročk, ki ga organizirata Radio Študent in RK ZSMS, bo v petek, 4. septembra, med 17. in 24. uro v ljubljanskih Križankah. Pripravijo vrsto novosti. Priprava edine jugoslovanske prireidtve, ki poskuša občinstvu vsako leto znova predstaviti nove rezultate na področju al-' ternativnega ročka, je v polnem teku. Žirija je svoje dele že opravila in izmed 24 prijavljenih skupin izbrala za nastop na Novem rocku: GRČ (Reka), MILADOYKA YOUNEED (Ljubljana), RO-DERICK (Osijek) in in SCH (Sarajevo). Posebej pa je povabila skupino MISAR iz Skopja ter SWANS iz Wew Yorka. Prireditev glede na ponujeni program in sestavo nastopajočih tudi na tem področju pridobiva vsejugoslovanski značaj in (upajmo) novo kakovostno razsežnost. Skupine, ki so si izborile pravico nastopa na letošnjem Novem rocku, že šestem po vrsti, so za razliko od večine dosedanjih, v ožjem ali širšem okolju že dalj časa uveljavljene. Praksa preteklih let namreč dokazuje ravno nasprotno ob tem, da je bila ponavadi življenska doba »novorockovskih« bendov kratkotrajna. Živeli so za tistih nekaj minut Plečnikove scene in se potem kaj kmalu porazgubili. Ob nastopu že omenjenih skupin bo v Križankah še veliko novega. Izdana in promovirana bo kompilacijska plošča »Rijeka, Pariš, Teksas« (FV/Helidon), poseben program pripravlja ATV, ki bo pokrila področje videa, tudi letos pa* bo pred koncertom organizirana okrogla miza, ki se bo tokrat dotaknila vprašanja delovanja in položaja ATV-ja. Vin« Bešter LIKOVNA POLETNA LJUBLJANA Ljubljana — Odveč je opozarjati na poletne prireditve, ki se že lep čas odvijajo pred ljubljanskim Maksimarketom. Zdaj so si kulturni organizatorji domislili še novo popestritev poletne Ljubljane. Maksimarket zdaj vabi likovne ustvarjalce - slikarje, kiparje, portretiste in druge, da poleti razstavijo svoja dela na Plečnikovem trgu pred Maksimarketom in jih tudi ponudijo mimoidočim v nakup. V neposredni okolici Trga revolucije in Plečnikovega trga je dovolj motivov, ki se jih da ujeti na papir, platno... Za marsikoga pa bo to tudi prijeten spomin na poletno Ljubljano. Prijave sprejemajo osebno in po telefonu 222-122 (int. 363). @®3S®SSoJJ©IEnGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 28. JULIJA 1987 Udeležneci poletne šole slovenskega jezika: Da bo slovenska beseda bolj prav zvenela Kranj, 26. julija — Prejšnji ponedeljek se je v Kranju začela letošnja, šesta po vrsti, poletna šola slovenskega jezika, namenjena mladim Slovencem oziroma potomcem slovenskih izseljencev, ki žive na tujem. Boljše poznavanje slovenskega jezika, zgodovine, kulture, družbene ureditve, krajev, ljudi jih trdneje povezuje s staro domovino, v kateri še poganjajo njihove krepke korenine. Teden dni je mimo, prvi od štirih tednov kolikor bo šola trajala. Kakšni so zgodni vtisi, smo vprašali četverico od tridesetih udeležencev šole in vzgojiteljico Tanjo Matic iz doma učencev na Zlatem polju, kjer jedo in bivajo, kjer se pretežno dogajajo tudi popoldanske in večerne dejavnosti po urah pouka v gimnazijski stavbi. Sine Peterman iz Hustona v ameriški zvezni državi Texas je s svojimi štirinajstimi leti najmlajši udeleženec letošnje poletne šole slovenskega jezika. »Oče je Slovenec, doma iz Ljubljane, mama je Američanka. Oče naju je s starejšo sestro Alison, ki je tudi v tej šoli, naučil za silo govoriti slovensko. Trikrat smo bili že na obisku v Sloveniji. V poletni šoli sem prvič. Zanjo je zvedel oče iz Rodne grude. Mene ne motijo toliko same besede kot slovnica. Predvsem zaradi nje sem se odločil za šolo, saj bi rad čim bolje obvladal slovenski jezik. Program šole je kar zanimiv, saj je razen pouka tudi več izletov, koncertov, gledamo slovenske filme, poslušamo različna predavanja, obiskujemo tečaj folklore. Prosti smo samo ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Takrat greva s sestro k sorodnikom v Ljubljano. Tudi 22-letna Ellie Omahen je iz Združenih držav Amerike, iz Clevelanda. Na univerzi študira grafično risanje. Njena starša sta oba Ljubljančana, sama pa je že rojena čez lužo. »Doma se pogovarjamo slovensko. Na slovenskem folklornem inštitutu sem se učila tudi narodnih plesov. Zdaj mi univerza vzame preveč časa, tako da ne plešem več, upam pa, da bom kasneje spet. Zato me tu posebno zanimajo folklorni tečaji. Za poletno šolo sem se odločila po pripovedi navdušenega prijatelja, ki jo je lani obiskoval. Rada bi se izpopolnila. Posebno pisanje mi dela težave. Škoda le, ker je program šole tako natrpan, da skoraj nimamo časa za svobodno potepanje.« David Resciani, star osemnajst let, je prišel iz Gorice, kjer sicer obiskuje klasični licej. Starša ata Slovenca. »S slovenskim jezikom se vsak dan srečujem v šoli, na radiu, televiziji, doma, pri sorodnikih na tej strani meje. Kljub temu imam rahle težave s pisavo, slovnico. Sprva sem nameraval v tečaj na filozofski fakulteti, ker pa je bilo že polno, sem prišel v Kranj. Zadovoljen sem, saj je ob resnem šolskem delu tudi dovolj priložno- sti za spoznavanje slovenske kulture, krajev, glasbe in za sprostitev.« Marinka Brecelj, doma v italijanskih Tirolah, v Bolzanu, že pet let živi na Dunaju in je torej neke vrste mednarodna oseba, ki pa se ima za trdno Slovenko. V Bolzanu je diplomirala klavir, na Dunaju še čembalo. Na čembalu tudi koncertira, največ po Avstriji in Italiji; danes bo imela v kranjskem muzeju samostojni koncert, prvi >~a naših tleh. »Razen doma nimam priložnosti, da bi govorila slovensko. Toda doma govorimo bolj po domače. Zato sem prišla v poletno šolo v Kranj, žal samo za deset dni, potem bom morala zaradi koncertov oditi. Prišla sem se učit, ne sproščat, zabavat, zato bi rada še bolj intenziven pouk slovenskega jezika.« Tanja Matic, vzgojiteljica: »Letošnja skupina udeležencev šole je kljub različnim starostim, od 14 do 43 let, izjemno uglašena. Vsi po vrsti so zelo disciplinirani. Program je za tiste, ki so prišli samo zato, da bi čim bolje obvladali slovenski jezik, kar po meri, tisti, ki hočejo tudi počitnice, pa malo tarnajo. Posebno v pasji vročini težko zdržijo in jih popoldne bolj mika voda v kranjskem bazenu. Kako jim delavci iz doma učencev pomagamo? Tisoč drobnih stvari je, ki jih je treba postoriti; po telefonu priklicati Avstralijo, po-izvedeti za avtobusno zvezo, jih spremljati na izlet, jim svetovati, kje se lahko zvečer v Kranju zabavajo, saj je ob desetih že vse zaspano, poskrbeti za pranje perila in podobno.« Udeleženci šole sami plačajo prevoz in 350 dolarjev, medtem ko šolnino pokrije republiška izobraževalna skupnost. Na ta način tudi matična domovina pomaga Slovencem, da v morju velikih narodov ohranijo svojo identiteto. H. Jelovčan Olimpijci in reprezentanti na teniškem turnirju hotela Grad Podvin Srečanje naj postane tradicija Podvin, 25. julija — Dvajset bivših in sedanjih reprezentan-tov in olimpijcev se je v soboto zbralo na teniškem turnirju, ki so ga organizirali na igriščih hotela Grad Podvin. Čeprav je bilo pravo tekmovanje, so imeli športniki dovolj časa tudi za pogovore in prijateljska spoznavanja. Na igriščih hotela Grad Podvin so že več let organizirali odprte turnirje v tenisu, letos pa so se dogovorili, da bodo skušali zbrati naše znane nekdanje in sedanje športnike. »Našo pobudo so športniki navdušeno sprejeli, dobili pa smo tudi precej pokroviteljev: Elan, Emona — Hitachi, Adria--Airways in TPS Bled, ki so prispevali tudi nagrade. Smuči, letalske karte in druge praktične nagrade bo najboljšim podelil predsednik Smučarske zveze Slovenije Janez Kocjan-čič, saj je med tekmovalci največ alpincev,« je o organizaciji tekmovanja povedala Erika Ma-rolt, vodja recepcije v hotelu Grad Podvin. Igralci so bili razporejeni v dve kategoriji — do 35 in nad 35 let. Med mlajšimi je nastopal skakalec Ivo Zupan iz Zapuž pri Begunjah, ki mu je igranje, predvsem pa učenje tenisa vsakdanje delo: »Za tekmovanje sem se odločil, ker sem tudi sam pomagal pri organizaciji današnjega srečanja. Zdi se mi zelo dobro, da se starejši in mlajši športniki spoznamo med seboj, saj nikjer drugje nimamo priložnosti srečati se. Zato gre pohvala hotelu Grad Podvin, ki je bil pobudnik tega turnirja in upam, da bo srečanje postalo tradicionalno. Žal je bilo organizirano v času, ko so mnogi na dopustu.« Ignac Kavec, Vasja Baje, Jani Kršinar, Janez Dolar so le nekateri, ki so nastopili v mlajši kategoriji, kjer je bil na koncu zmagovalec Sandi Kavčič. Med Bojana Dornig — Kavčič je po počitku in malici premagala tekmico Alenko Mavec — Cankar Ivo Zupan Športniki so dokazali, da znajo dobro udariti tudi z loparji za tenis. Na sliki Miran Gašperšič, sicer specialist za smuči. Stare, Miran Gašperšič, Ivo D*" nev in Bine Felc. Najbolje se Je odrezal Štefan Seme. »Mislim, da je prav, da sef^ ri in mladi dobimo na takšni«1 srečanjih, saj se večino nimam? priložnosti spoznati med seboj; Zame je tenis čudovita igra, P*1 kateri se sprostim po še tako na* pornem delu. Ko sem se prene' hal aktivno ukvarjati s smuča*1" jo, sem si izbral tenis kot nad°" mestni šport in danes mu posv*" tirno veliko prostega časa .saj ^ udeležujem veteranskih tefl^ ških tekmovanj. Pozimi pa sev*?' da še vedno rad smučam,« je P?, vedal Tržičan Ludvik Dornig. K sedaj živi v Ljubljani. Naj za konec zapišemo, da s# se srečanja udeležili tudi dy ženski: Bojana Kavčič - DorO'e in Alenka Cankar — Mavec, oaS nekdanji smučarski repreze«1 tantki. V. StanovraJ Foto: F. Perda" Ludvik Dornig tekmeci nad petintrideset let pa so nastopili: Jože Pogačnik, Štefan Seme, Miro Klinar, Ludvik Dornig, Ivo Razboršek, Peter 500 kopalcev v kopališču na Ukovi Jesenice, 26. julija — »Toliko kopalcev kot letos že dolgo ni bilo,« pravi Milka Ajdišek, ki je blagajničarka pri vstopu v kopališče na Ukovi. * jo menjajo in jemljejo vzorce, v kopališču je bife z osvežilnimi pijačami in sladoledom, po tleh so deske za sončenje »V zadnjih treh tednih je bil zares izreden obisk,« pravi Milka Ajdišek z Jesenic, ki je že sedemnajst let zaposlena pri Športnem društvu na Jesenicah, na kopališču dela kot blagajničarka. »Vreme je bilo vroče in kam? V kopališče! Vstopnina ni draga, saj velja v stopnica 500 dinarjev, popoldanska pa 300 dinarjev, medtem ko otroci plačajo 300 dinarjev in popoldne 200 dinarjev. Pri nas vstopnica tudi velja, če se kopalec odloči, da za nekaj ur zapusti kopališče in se pozneje vrne. Drugje, kot slišim, mora ponovno plačati vstopnino. Večji obisk je v vročih popoldanskih urah, ko se je voda ogrela tudi do 29 stopinj Celzija. Kopalci imajo na voljo šest garderob, ki smo jih uredili leta 1978.« Bazen v Ukovi je last jeseniške železarne, ki ga upravlja kot Milka Ajdišek V minulih nadvse vročih dneh je letno kopališče v Ukovi na Jesenicah sprejelo od 400 do 500 kopalcev, ki so se želeli osvežiti v bazenu. Jeseniško letno kopališče leži v lepem naravnem okolju in je zadnja leta vzorno urejeno. Voda je vedno čista, redno Mladi kopalci Stanka, Alenka, lišču vzdržijo tudi tedaj, ko ni to: D. Sedej višinski bazen za hladilno vodo. Vzdržuje hladilni sistem plavža in martinarne in je tako za železarno še vedno kar precej pomemben. Voda v bazenu je ogrevana, čista in prihaja iz posebnega izvira na bregu Save. Stalno jo tudi nadzorujejo in v letošnjem poletju še ni bila oporečna. Krmela, Nina in Jaka v kopa' sonca in ko pihlja veter... E°* Kopališče v Ukovi so še dO Staničeve koče, zgodovin'«; j|i ohranjajo pisma, sporoči'3^ stare fotografije v edinem v venskem planinskem mu* Mojstrani JPi D. S** TOREK, 28. JULIJA 1987 ZANIMIVOSTI 7. STRA1f@@3IMS]oIJ©lEIGLAS Borčevski pohod na Triglav postaja tradicionalen Triglav, simbol svobode Pobudniki za pohod borcev na Triglav v počastitev 45-le-tnice vstaje so bili lani Prešernovci, kajti skupaj z Gradni-kovci in Vojkovci so spadali v Triglavsko divizijo, ki je svoje boje vodila tudi na triglavskem področju. Lanskega pohoda se je udelečžilo 194 borcev, za katere je bilo težko preskrbeti prenočišča in skrbeti za varnost. Zato so letos omejili prijave na sto borcev, prijave pa je sprejemal borčevski časopis TV-15 za vse partizanske enote. Triglav, Pravijo, ni samo simbol Triglavske divizije, temveč je simbol Slovencev, boja in svobode. Vsi imajo pravico nanj. Letos je bilo na njegovem vrhu 85 borcev, od tega blizu 20 žensk, ter okrog 30 spremljevalcev, vojakov, zdravstvenega osebja in gorskih reševalcev. Dobro so hodili. V petek, 24. julija, ob 8. uri zjutraj so krenili z Rudnega polja in bili okrog druge Ure popoldne že na Kredarici. Nekateri so Se še isti dan povzpeli na vrh, drugi pa naslednje jutro in bili v soboto popoldne okrog tretje ure že spet na Rudnem polju. Nobene nesreče ni bilo, le Kordeževemu Matevžu je zdrsnilo na Malem Triglavu, da se je popraskal po nogah. To pa je bilo tudi edino delo, ki ga je imela zdravnica Bo-žena. Ves čas je vladalo pravo tovariško vzdušje. Le dež jim ga je polomil nazadnje. Od Vodnikove koče pa do Rudnega polja jih je pral dež in tolkla toča. Pa kaj bi to! Ta pohod naj postane tradicionalen, pravijo slovenski borci, organizira pa naj ga vsako leto druga podtriglavska občina: Radovljica, Jesenice in Tolmin.Letos je bila na vrsti Radovljica, pravzaprav Občinska konferenca socialistične zveze Radovljica. Tudi njen predsednik Bogo Odar je šel z njimi, predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc jimje zvečer v koči tudi spregovoril. Pa zapeli so kot nekoč, po partizansko, iz srca. Alojz Rejc iz Lesc, 61 let, borec Gregorčičeve brigade, je bil prvi v dolini: »Pohod je bil dobro organiziran, le dež nam je zdaj, nazadnje, ponagajal. Jaz sem bil na vrhu že včeraj popoldne. Že zgodaj sem bil na Kredarici, in ko so se Bohinjci odločili za vrh, sem se jim pridružil. Tudi lani sem bil z borci na Triglavu in še bom šel. Tako si nabiramo moči.« Franc Šmit z Bleda, Prešernovec, 64 let, pobudnik za pohod borcev na Triglav: »Pobudo za ta pohod smo dali Prešernovci, zdaj pa so jo prevzele podtriglavske občine. Leta 1991, ob 50-letnici vstaje, ga bomo pa spet organizirali Prešernovci. Vsa ta leta pa bi radi k pohodu pritegnili tudi mladino. Leta 1991 bomo o pohodih borcev na Triglav pripravili tudi spominsko razstavo.« Marjan Praprotnik iz Kovorja, 60 let, borec Prešernove brigade: »Morda je bilo lani za spoznanje bolje organizirano kot letos. Najbolj sem na Kredarici pogrešal harmoniko, smo pa zato bolj glasno zapeli.« Jože Kalan iz Kamnika, 59 let, borec Gradnikove brigade: »Slabo vreme se je obetalo, pa smo tisti, ki smo bili bolj pri močeh, že kar včeraj rinili na vrh. Danes, ko smo se dobri) spočili, pa še enkrat. Bolje dvakrat, kot no-benkrat.« Ančka Stojan z Jesenic; vodja partizanske tehnike Netopir na Koroškem: »Letos sem bila prvič z borci na Triglavu, šest nas je bilo z Jesenic. Veliko so nam pomagali tudi vojaki in gorski reševalci. Vesela sem, da smo še vedno tako pri močeh in še bomo šli, če bo le organizirano.« Srečo Mesaric, borec 1. jugoslovanske brigade, ustanovljene v SSSR, 63 let: »Tudi jaz sem bil na vrhu včeraj in danes. Zal je bil razgled bolj slab. Vendar bomo še šli. Če ne bo nikogar, da bi organiziral, se bomo pa kar sami skupaj spravili. Če nas bo le deset, šli bomo!« D. Dolenc lrK) na Gorenjskem Kdaj spet letni kino? Ivo n .. M) . r» direktor Kinopodjetja Kranj: »Poletni čas je v našem poslu prepleten z vrsto po-to j110^' Obisk v kinodvoranah se praviloma zmanjša, dopusti in vročina naredijo svoje. Žabi*. V Poletnih mesecih kino na prostem toliko zanimivejši, za kar pa marsikje ni pravega zemUa. živina, Hft°C1, Pranje perila na koritu, 5jr*mni koš, lonci nu otmiis Hjt',"' no samo delo, samo garajo '• ' Puc>' '(>P' Din-k rn ^u š<* dekle A tnalo ga rllu)ll('. malo dekliškega življe '•M"Radosti in prostosti Naj-e je bilo, ko je bila se do ko \ Vomprhu na Ambrožu, d0Je na Jezerca hodila past • ačo živino in je sanjarila v 1 travi... morda je na eno u ■ nedelj, pri romarski $v0j v Stiski vasi, spoznala Ka moža, Mežnarjevega ^v'U P'1 1° |r naM>' kur pniprhu, ko so fantje hodi- to Kile, kjer so bila de , -".mi Tako daleč je že ng«'l<-a Žele/nikar, Spi no dom, va mama iz Stiske vasi, je že v 86. letu, enajst let je že vdova. Nekaj toplega ji sije iz oči. Toplina človeka, ki je vse svoje življenje ra/.dal med otroke, zemlji, vsakodnevnim skrbem. A v besedi ji še vedno zveni odločnost Njena borba za življenje še vedno traja. Dvanajst otrok je rodila. Kakšen tarna, ko ima dva, razmišlja danes, ona pa jih je imela dvanajst, pa še dva od hčere je vzredila. Koliko pranja je bilo na koritu, koliko la-čnib ust je bilo treba nasititi Komaj je bilo leto naokroj; /e je morala spet prositi možu, naj otroke požene od doma, ker |<- spet prišel njen ras In mož |e sklical vse otroke .Hi tro sem. vsi, nekaj smo izgubi li, pojdimo iskat P« jih j« spravil kam nad hišo ali v nji- vo. In ko je bilo vsegu konec in je v hiši zajokal nov otrok, je ore sporoči: »Otroci, nekaj smo kupili...« Tako je bilo včasih. Pri štirih otrocih je bil mož. kar sam /,i babic o Dve deklici sta še majhni umrli — ena se je tako hudo opekla, druga je umrla za davico. Deset pa je živih. Poročeni so tod okrog, vse tam dol do Radomelj. Tone je doma. Pa Janez in Peter sta ji ostala. Včasih, ko se je mučila na njivah, ko je vsako leto zajokal otrok, so ji sosede rekle: »Ti pa ne boš dolgo. Preveč se ženeš.« Zdaj so že vse pomrle, Angelca pa je še vedno tu. Pa je bilo res hudo. Zaslužka ni bilo, Jalovca so redili vse leto, da je bilo za obleko. Mož. je hodil k drugim kmetom kosit, okopavat, da je kakšen dinar dobil. Otroci so kar iz lonca pobirali krompir, niso mogli pričakati, da bi ga jim postavila na mizo... Saj so dobri njeni otroci. Pogosto jo pridejo obiskat hčere »Kar zgovore se, kdaj bo katera prišla domov," se ji sveti v i ic eh ob misli nanje. D Dolenc TOBAK BREZ DIMA V sredstvih javnega obveščanja pa tudi v strokovnih krogih nekaj tednov že kroži informacija o škodljivdsti konzumiranja tobaka brez dima. Pri tem se navajajo krajše epidemiološke študije o škodljivosti, ki jo žvečeni tobak povzroča na ustni sluznici. Žal se je pri tem zgodilo, da se v en koš mečejo prav vse možnosti zasvojenosti s tobakom oziroma nikotinom brez dima. Nekadil-sko gibanje na Slovenskem se zavzema za izredno spoštovanje zakonskih določil, ki jih v SR Sloveniji imamo, za prepoved in omejevanje kajenja v organizacijah združenega dela in skupnostih, s čimer dejansko pokrivamo pravzaprav celotno družbeno skupnost. Ob tem si prizadevamo tudi za racionalizacijo kajenja, to se pravi, da s čim bolj neposrednim in enakopravnim stikom in sodelovanjem s kadilci skupno dosežemo, da bo zdravje tako kadilcev kot nekadilcev manj ogroženo. Ko govorimo o zasvojenosti z nikotinom brez dima, moramo najprej poudariti, da je Svetovna zdravstvena organizacija proti obema vidikoma nikotinizma; tako proti tistemu z dimom, kot proti onemu, ko tobak ne gori. Nujno je, da to vendarle navajamo hkrati, saj se sicer vzbuja vtis, da naj bi ostalo kar tako kot je, torej, zakaj bi opuščali cigarete in druge rakotvorne dimne pripomočke. Za nameček pa nekadilci navajamo, oziroma ponavljamo tudi tole: Ves čas je naše temeljno izhodišče, da je za kadilca najbolje, če preneha kaditi. V tem se kadilci povsem strinjajo z vsemi strokovnimi ugotovitvami. Če se pa kljub temu odločajo za nadaljevanje kajenja, potem je to izključno zasebna zadeva (čeprav zasebna nikoli ne more biti, saj s slabšanjem lastnega zdravja škodijo tudi širši družbeni skupnosti). V sklop takšne zasebnosti gotovo sodi tobak brez dima, družbeno smotrno je vselej manjše zlo, ponovno pa povejmo, da si želimo čim manj nikotinizma. In nazadnje, česar nikakor ne kaže izpuščati, da je brez dima možno njuhanje tobaka, žvečenje in da imamo tudi cigarete brez dima. Pri slednjem »kadilec« inhalira hlape nikotina iz posebnega tulca, kar je v tujini že poznano. Pfav to pa je v krožečih informacijah o tobaku brez dima prezrto. Cigarete brez dima ne vsebujejo rakotvornega kondenzata, z njimi zasvojeni ne onesnažujejo okolice in gotovo je, da so manj škodljive od vseh drugih aplikacij nikotina. Boljša oblika tobaka brez dima, kot je žvečenje, torej obstaja. Tako kot je bilo poprej problematično in nemogoče uvajanje cigaret s filtrom, enako tudi sedaj stojimo pred cigaretami brez dima. V prizadevanjih za racionalizacijo kajenja je tako na potezi tobačno združeno delo, stališče Zveze društev nekadilcev pa je že tako jasno in ga bomo parafrazirali z rekom iz zdravstva : »Pri-mum nil nocere!« — Predvsem ne škoditi, ali najboljše je vendarle brez nikotina. ZVEZA DF UŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE mag. dr. Nikola Krstič PROBLEMATIKA STROKOVNE SLUŽBE SPIZ Upokojenci občine Kranj smo seznanjeni s povečanjem programa dejavnosti strokovne službe SPIZ, Območje DE Kranj (izvajanje 21. člena Statuta — nadure, uveljavljanje 106/a člena — usklajevanje pokojnin na zadnje leto dela itd). Program povečanega dela je skupščina SPIZ sprejela in ovrednotila. Izdelan program je približno za 100 % večji od realizacije v 1986 letu. Že ob sprejemu interventnega zakona je bil izražen dvom o možnostih izplačila dodatnih storitev, vendar se je strokovna služba SPIZ kljub temu zavedala, da mora biti dodatni program realiziran v interesu skoraj 300.000 upokojencev v Sloveniji oziroma skoraj 11.000 v občini Kranj. V kolikor smo bili informirani v zadnjem obdobju, je prišlo do določenih težav pri delu strokovne službe SPIZ, Območne DE Kranj, in zaradi tega do prekinitve dela, kar je bilo sicer kratkotrajnega značaja, vendar kot resno opozorilo na posledice, ki se iz tega lahko razvijejo. V kolikor se te zadeve ne bodo uredile v najkrajšem času, si težko predstavljamo posledice, ki bodo nastale in pri čemer bodo prizadeti naši upokojenci. Težko pa si predstavljamo, kaj bi bilo, če bi do tega prišlo dvajsetega v preteklem mesecu, ker bi upokojenci zaradi zamude izplačil pokojnine ostali brez vira za preživljanje. V imenu vseh upokojencev v občini Kranj opozarjamo vse republiške dejavnike, da zadeve pospešeno in zadovoljivo rešijo. Koordinacijski odbor društva upokojencev v občini Kranj Gorenjski glas, 3. julija 1987 »Učitelji tečejo častni krog« V zvezi z objavljenim člankom pod omenjenim naslovom (avtor članka H. Jelovčan) vam posredujemo dodatne informacije in pojasnilo. Osebni dohodki delavcev zaposlenih pri izvajalskih organizacijah "osnovega izobraževanja naše občine znašajo: Izvajalec OS P. Kavčič OŠ I. Grohar OS C. Golar OS I. Tavčar OŠ Žiri OŠ Železniki pov.neto OD 1.- 6.87 219.650 218.312 218.630 220.251 232.889 220.766 pov.neto OD 6.87 258.498 255.262 259.943 262.217 248.222 270.297 Iz posredovanih podatkov je razvidno, da so osebni dohodki delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah občine Škofja Loka, zelo izravnani in da ni mogoče govoriti o odstopanju do 60 tisočakov. Prosimo vas, da v prihodnje preverite podatke pred objavo pri izvajalcu dejavnosti oziroma neposredno prizadetih. Neustrezne in netočne informacije povzročajo pri delavcih veliko mero nezadovoljstva, kar pa ni nikomur v prid. Vodja aktiva računovodskih delavcev OŠ v občini Darja Černilec GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 28. JULIJA 1987 Plavalci želijo pokriti bazen Jesenice, 27. julija — V jeseniškem plavalnem klubu je 25 mladih plavalcev, ki trenirajo pozimi v osnovni šoli Tone Čufar, poleti pa na letnem kopališču. Beno Ramuš, plavalni učitelj in trener, je prejšnji teden v bazenu rešil življenje dečku. V soboto, 1. avgusta, bodo v počastitev občinskega praznika na Jesenicah pripravili plavalno tekmovanje za Pokal mesta Jesenice. Jeseniški plavalci *'w- so organizatorji tega tek- movanja že dolga leta, so-■ * delujejo pa domači plaval- ci in plavalci iz drugih slo-venskih klubov. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dolgoletnim plavalnim učiteljem in trenerjem skakalnega kluba Jesenice Benom Ramu-šem, ki skupaj z ostalimi prizadevno skrbi, da se * plavanje na Jesenicah ohranja. Beno Ramuš je minuli četrtek v kopališču na M Ukovi tudi rešil življenje devetletnemu Alešu Rav-tarju, ki se je utapljal. O tem dogodku nam Beno sploh ni govoril, saj se mu je zdelo povsem samoumevno, da je priskočil na pomoč. »V jeseniškem klubu imamo 25 obetajočih mladih pla-valcev,«pravi Beno Ramuš, »z njimi si zelo prizadeva trener Janez Novak. Imamo pa stalne težave z denarjem, tako da morajo kar precej pomagati starši plavalcev. Pozimi trenirajo v bazenu osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah, poleti na letnem kopališču na Ukovi. Mlade, ki v šolskih plavalnih tečajih pokažejo zanimanje in se izkažejo, vključimo v klub, kjer se z njimi ukvarjamo naprej. Skoda je, da na Jesenicah ni več dobrih plavalnih zgledov, tako kot je bilo nekdaj. Ni tudi boljših možnosti za zimske treninge, saj se ideja, da b: na Jesenicah dobili pokriti plavalni bazen, ni uresničila zaradi znanih omejitev pri porabi družbenih sredstev za negospodarske objekte. Na kopališču imamo stolp, ki je olimpijskih dimenzij in je bil dolgo časa eden najboljših v Sloveniji. Tedaj, ko smo v Sloveniji še razvijali skakalni šport, so bile tu večkrat pomembne tekme, zdaj pa ni prave spodbude, tudi ne na Jesenicah. Po balkanskem prvenstvu nekako sameva, zanimanje za lepe in atraktivne skoke v vodo upada. Naši mladi člani plavalnega kluba, večinoma pionirji, dosegajo na slovenskih prvenstvih dobre uspehe. Bili so že tretji na slovenskem prvenstvu. Radi bi, da bi v klubu tudi dalj časa ostali in nadaljevali z intenzivnim treningom in tekmovanji. Tako bi plavanje na Jesenicah lahko dobilo trdnejšo osnovo, se utrdilo in dobilo vedno več novih mladih plavalcev.« D. Sedej Padalci ALC Lesce pokazali svojo vrednost Lesce, 23. julij — Ptujsko letališče je bilo ob koncu preteklega tedna prizorišče treh padalskih prvenstev. Tu je bilo letošnje že 25. jubilejno republiško člansko prvenstvo, 12. prvenstvo Slovenije pa so imeli tudi mladinci, ki so tekmovali še na devetnajstem državnem prvenstvu. Obeh republiških prvenstev se je udeležilo trideset padalcev, deset je bilo mladincev. Na državnem prvenstvu se je za prvaka borilo enainvajset mladincev in šest mladink iz sedmih aeroklubov. Vsekakor so največ uspeha imeli prav člani in mladinci iz ALC Lesce, ki so osvojili vse naslove. Le pri mladinkah za državni naslov je prvakinja Zadrčanka Mira Grčič. Med člani je republiški prvak veteran padalskega športa ALC Branko Hrast. V obeh posameznih disciplinah je Branko zasedel drugo mesto, a je skupni zmagovalec. V figurativnih skokih je bil prvi Leščan Roman Pogačar, v skokih v cilj pa je prvak njegov sotekmovalec Darko Svetina. Člani ALC Lesce so bili tudi ekipni prvaki. Enak uspeh so na republiškem in državnem prvenstvu dosegli tudi njihovi mladinci. Bogdan Jug in Senad Alkič sta na prvenstvu SR Slovenije in državnem prvenstvu delila oba naslova. Tako so člani in mladinci ALC Lesce na vseh treh prvenstvih ponovno dokazali, da jim pri nas v tem športu ni para. D.H. Vaterpolo Za presenečenje poskrbeli igralci Triglava II Kranj, 26. julij — Za presenečenje drugega turnirja za republiški članski vaterpolski naslov so v letnem bazenu v Kranju med osmerico najboljših slovenskih moštev poskrbeli igralci Triglava II, Ki so v treh kolih igrali dobro in osvojili drugo mesto. Razočarali pa so vaterpolisti Zu-sterne iz Kopra, ki so izgubili vsa tri srečanja. Več od igre so pokazali igralci Kokre in Kamnika; Kamničani so v prvi tekmi premagali vodilnega na lestvici — Kranjski Vodovodni stolp. Končnica prvenstva bo v sredini avgusta v Celju. Vsa srečanja so vodili kranjski sodniki: Podrvš-ček Ramovš, Ferenčak in Rakovec. Izidi — I. kolo Kamnik: Vodovodni stolp 13:11, Neptun Kokra 6:17, Zusterna : Triglav II 13:18, Partizan Renče : Koper II 8:7, II. kolo - Zusterna : Kamnik 5:9, Triglav II. : Koper II 20:2, Kokra : Partizan 18:8, Vodovodni stolp : Neptun 15:12, III. kolo - Koper II : Kokra 2:10, Partizan : Vodovodni stolp 12:15, Neptun : Zusterna 12:11, Kamnik Triglav II 0 11 Na lestvici vodi moštvo Vodovodni stolp. 1) H Državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke v plavanju Obilica dobrih rezultatov in tudi rekordov Radovljica, 26. julij — Sonce, močno deževje, sonce in spet močno deževje. Dva nova absolutna rekorda SR Makedonije in SR Bosne in Hercegovine in dva republiška SR Makedonije. Obilica dobrih rezultatov in osebnih rekordov vseh nastopajočih. Bilo jih je 183 iz 34 jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Organizatorji PK Radovljica so ob pomoči domačih sodnikov, kljub močnemu deževju, odlično izpeljali to dvodnevno državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Še enkrat pohvala organizatorju PK Radovljici, ki jim je uspelo, da so v takem vremenu spravili pod streho letošnje državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke v plavanju. Vsi so se srčno borili v vseh disciplinah. Dobri osebni rezultati vseh in štirje novi republiški rekordi so še posebna draž tega prvenstva. Torej se za plavanje pri nas ni treba bati. Vedno več je plavalnih klubov, ki načrtno vzgajajo nov rod plavalcev in plavalk. Vsekakor ima vsako prvenstvo in vsak miting svoje junake, ki so v bistvu skoraj največ prispevali, da so med dobitniki medalj v moštvenih razvrstitvah. Tudi ostali niso bili dosti slabši. Prav posebno se je pri fantih izkazal starejši pionir PK Studenta iz Skopja Kiro Filipovski, ki je postal trikratni državni prvak in bil dvakrat drugi. Postavil je še absolutni rekord SR Makedonije, za nameček pa še dva republiška. Absolutni rekord so dobili tudi plavalci SR Bosne in Her- cegovine. Med dekleti je bila junakinja tekmovanja štirinajstletna Tatjana Ujičič iz Reke. Ta je bila pri osvojitvi državnih naslovov še boljša kot njen sotekmovalec iz Študenta. Priplavala si je štiri naslove, bila dvakrat druga in enkrat tretja , plavala pa še v. vseh njihovih štafetah in seveda je veliko prispevala tudi k moškem prvem mestu Primorja. Enako kot vsi ostali, so svoje znanje pokazali plavalci in plavalke PK Triglava iz Kranja in domače Radovljice. Polona Rob je osvojila dva državna naslova in bila dvakrat druga. Ogromno je prispevala tudi k osvojitvi tretjega mesta Radovljice v moštveni razvrstitvi. Se posebno se je odlikovala Melinkova z eno srebrno in eno bronasto kolajno in Ro-bičeva, ki je bila enkrat tretja. Pri fantih pa je srebro osvojil Zadravec. Ostali Radovljičani zaslužijo za svoje dosežke vsa priznanja. Tudi Triglavčani niso dosti zaostali za svojimi do- Polona Rob (Radovljica) — Vsekakor sem z dvema zlatima medaljama zadovoljna. Na 200 m delfin mi ni šlo najbolje, čeprav sem bila druga, rezultat ni tak, kot sem ga pričakovala. Vseeno je tretje mesto v moštveni razvrstitvi izjemen uspeh. Vsi smo še borili za drugo mesto in le nekaj točk je bilo premalo. Treniram pod vodstvom Cirila Globočnika.« Dušan Križnik (Triglav) — »Na 400 m kravi mi ni šlo najbolje. Bil sem sicer drugi, a sam vem, da rezultat ni bil tak, kot sem ga načrtoval. Na 1500 m kravi sem pričakoval zmago in jo tudi dosegel. To je vsekakor dobro delo trenerja Sandija Savnika in tudi moje. Druga zvezna vaterpolska liga Visoki in lahki zmagi Triglava Kranj, 26. julij - II. ZVL Triglav: Koper 26:10 (7:3, 5:3, 9:2, 5:2), letni bazen, sodnika Mi-kulčič, Černi (oba Zagreb). 20. velika nagrada Kranja Kranj, 27. julija — Kolesarski klub Sava Kranj bo organizator kolesarske dirke za Veliko nagrado Kranja, ki bo letos že dvajseta po vrsti. Dirka bo potekala po ulicah Kranja, proga pa bo dolga 141,6 km (24 krogov po 5900 metrov). Prijave sprejemajo do prvega avgusta v Kolesarskem klubu Sava Kranj na Škofjeloški 10. V. S. Triglav — Plavc, Hajdinjak, Jambrovič 4, Sirk, Stanišič 3, Čadež 3, Družeič 5, M. Jerman 1, Štirn, Kadrič 1, Grabeč 2, Štor ma jer 7. Strelci za Koper — Pečar, Stopar, Prelec po 2, Vodopivec, Kavčič, Godec, Ce-'tin po 1. Domačini se niso dosti naprezali, da so zmagali visoko in brez prave borbe. Koprčani niso bili slab nasprotnik, a vseeno je ta izid po prikazani igri previsok. Kaj lahka zmaga Triglava ni bil pogoj, da bodo tudi na preostalih tekmah lahko zmagali z nasprotniki, ki bodo težji od Kopra. Triglav: Delfin 14:6 (3:1, 2:1, 4:0, 5:4), letni bazen, sodnika Černi, Mikulčič (oba Zagreb) Strelci za Triglav — Družeič 5,. Štromajer 3, Čadež, Štirn, Kodrič po 2, za Delfin — Niko-lovski 3, Stupin 2, Matošič 1. Rovinjčani so bili le nekoliko boljši nasprotnik od Koprčanov. Toda tudi tu ni bilo prave igre, čeprav je bil v tretji četrtini brez pravice zamenjave izključen Triglavčan Čadež. Izključitev si je prislužil zaradi nešportnega obnašanja. To je delo več poleta gostom, imeli so igralca več, a bilo je vseeno premalo za še ugodnejši VA± D. H. 10-letnica osvojitve Himalaje Tržič V sredo, 8. julija je minilo 10 let, odkar so naši alpinisti, člani odpravo Alpinističnega odseka Tržič, osvojili 8008 m visoki Gašebrum I v Himalaji. To je bil takrat naš drugi vrh nad 8000 metri. Na vrh sta priplezala Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Osvojila sta ga po prvenstveni smeri, po jugozahodnem grebenu. Društvena odprava AO Tržič je štela sedem alpinistov, zdravika in šoferja in za plezanje nove smeri potrebovala 16 dni. Odprava se je kljub uspehu in osvojitvi vrha končala žalostno, saj je nenadno poslabšanje vremena povzročilo smrt Draga Rregarja, ki je iz zadnjega tabo ta sam poskušal osvojiti vrh. Vzpon na vrh tega osemtisočaka je bil takrat šele četrti, Zaplo-tnik in Štremfelj pa sta bila šele osmi in deveti alpinist, ki sta stala na vrhu 8008 m visokega Gašcbruma I J, Kikel sežki. Vsi so pokazali, kar mc rejo in znanjo. V moštveni delu so četrti. Vseeno je bil d< ber Dušan Križnik, ki je prv* na 1500 m in drugi na 400 f kravi. Njegov klubski tovaP Štancer je bil dvakrat druč in enkrat tretji, Neža Rebfl pa je osvojila eno srebfl1 odličje. Skupni moštveni vrstni — 1. Primorje (Reka) 703,5,* Ljubljana 421, 3. RadovljicJ 414, 4. Triglav (Kranj) 400 D. Hun>e( Foto: F. Perda" Deset let smučanja na Ledinah Kranj, 26. julija — S svečano# jo upravnega odbora Planins" ga društva Kranj, ki bo v sob° 1. avgusta ob 18. uri v Kranj** koči na Ledinah, se bo Pr'cl proslavljanje 10-letnice smuC( nja na Ledinah. Naslednji dafl> nedeljo, pa pripravljajo tekm_ vanje v veleslalomu, s kateri bodo poleg jubileja proslavili ® di občinski praznik. Veleslalo bo rekreativnega značaja, p' tekmovanje pa so poleg tekm1 valcev povabljeni tudi planin ^ Po tekmovanju bo ob 13- u zbor planincev, slavnostni & vornik bo predsednik Planins^ ga društva Kranj Franc Ek^' podelili pa bodo tudi priznanj3 Naj še zapišemo, da so snezn razmere na Ledinah enkratn in da bo v nedeljo ob prazno nju jubileja brezplačen tra sport opreme po žičnici in urj, raba vlečnice. Tudi hrano in ^ jačo (po ugodnih cenah) bo dobiti. Stanovnik Alpinisti dosegajo lepe uspehe Tržič, julija — Letni čas m merno vreme sta v tem m^s tudi tržiškem alpinistom dovolj možnosti za športne sežke. 4 z.nani aipinisi, nimaiaji*-- | Iztok Tomazin in Renu *aV\J sta v severni steni Frdamaninr lic preplezala smer, imenova Čebelica. Plezala sta prosto, * je šele druga prosta ponovite . vsej 10-letni zgodovini te sm Tudi sicer je ta smer malo p'e j na. Ista alpinista pa sta P ^ tem opravila še eno redkih P , stih ponovitev Unije v Dolžan soteski. Ocena te smeri je Vi :. Želj ko Perko in Luka ^ sta uspešno preplezala 510»> sko smer v zadnjem delu trig ske severne stene. Smer je v' ka 400 m in ocenjena s težav | stno stopnjo V+ do VI"'. , istem predelu severne trig .f ske stene pa sta Jože Rozman Milan Meglic preplezala 700- ,( trsko Ljubljansko smer, k> ocenjena s težavnostno stop V. - VI. J Jože Rizman in Luka " ^ sta preplezala tudi Aschefl . nerjevo smer v severni jj jf Travnika nad Tamarjem. *■ * ocenjena s težavnostno st°P|r Al VI Rozman je smer Pre^t zal prosto. V tem primeru P ^ ocena čista VI. Oba plezale*^ nekaj dni za tem preplezala Juvan Šteblajevo smer v S' j peči (Martuljek), ki je oceMj, s V VI in je dolga 600 »j^ trov. Tudi to smer je R°z j zmogel prosto. j Y$ Bled se pripravlja na SFV veslanju 1989 Marsikaj še neurejenega Bled, julija Predsednik % narodne veslaške /\ ""'-^ eThoijJ Keller je pred dnevi ob»» Bled, kjer se |e pogovarj*^ predsednikom or^anizacijs* ^ komiteja svetovnega vesla** prvenstva 1090 Vladom K^p Čičem in drugimi člani OK^ Jj svetovno prvenstvo, ki bo (' do Ki septembra leta l^frf Bledu, bo treba še marsikaj u Keller J-•tov storiti Predsednik im-'" Blejcem še posebno ''v,'t(v',,-,''' naj izboljšajo prometne 1 p ^ 1. Vergot (Metlika). 2. Prelac (Pazin). 3. Poljanec (Sava), ml. '».namenjena tud. razmer« ^ mladinci — L Eržen (Krka), 2. Savinec- (Sava), 3. Hvastja (Rog), st. mladinci — 1. Sedej (Sloga), 2. Galof (Sava), 3. Velkavrh (Astra), člani I. Kalan, 2. Pagon (oba Sava), 3. Ahačic (V P Kranj). D II. loto: F. Perdan na progi. Posebna skrb naj t* la namenjena tudi razm«r* ^ tekmovanje, ki naj bi bil^^d1 boljše Predsednik Keller J« g* ponovno pohvalil Bled in ve možnosti za veslaška 1 i/.5 vanja TOREK, 28. JULIJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN (^5M§lMIEnGLAS > • • • ■ >• • • < ♦ ♦ • ♦ > • • •« ♦ ♦ ♦ ♦ r* ♦ ♦« ♦ ♦ ♦ ♦ > • • • « ♦ ♦ ♦ ♦ Cvlv s • • s> < s • ♦ ♦ < l»V<»V« 'tViV > • • • « ♦ ♦ • ♦ NM| Mw > (iningni l# ♦ ♦ ♦ > • • • • ♦ • • • ' > • • • ♦ ♦ • • • < 1^ ♦ • • l# # • # 4 ♦ • • •Vrt s # • + !>>>« >%%♦>« k • ^>-L340 11! 12(100 W) in ojačeva lam. 1905 Prodam črnobeli TV na daljinsko upra vijanje, star eno leto Tel 28 628 zve čer_11970 Prodam STOLP tensui 2 x 40 W, dvojni kasetar, še nov, z garancijo in dvojn> kasetar shnider na daljinsko upravlja nje 2 x 25 W. Tel 51 832_11973 Ugodno prodam črnobeli prenosni TV sprejemnik trim, star 2 leti in radijski sprejemnik iskra. Janez Železnikar, Gorenja vas 241/26, Gorenja vas 11982 Sila avstrijsko MLATILNICO na 3 Ujiln l zamenlam za drva in eno \ Trb° 0,0 Premer 65 cm Ana Vod 11906 HA^fflgO-Kranj \ d0|?F0N JVC KD - x3 avtorever 'aci)0 DV cnr, nov, nerabljen, z dekla <^reProdam Tel 26 016 od 15 do 11910 "T* barvni TV gorenje 56 cm, 8 '"Ho>V ekran toschiba /a 22 SM in za ta, Va'no OMARICO, 50 litrsko, kon Vi^a|o rabljeno Tel 26 016. od 15 Ij^ure__'_11912 "S9^8*00 ŽAGO v garanciji, kot % ' 35 odstotkov cenie za 20 SM z fr^^opremo Tel 89-109 11921 Si8''1 MOlOH /.i čoln tomos 4, nov 3>S °s' cena 23 SM Alojz Horvat, ?^^gga odreda 14_11926 a*. 4r* MOTOKULTIVATOR speciel Jc8 '"s Priključki ( kosilnica, škropil vlm/^ll ^77 ?'|c'iska fr„a ), vse *™l novo 11931 > naL, 'FAKTOR torpedo deut/ 4006 ^?7 i»7n,kom riko TN 2 H '^^--5^^_11934 dva ELEKTROMOTORJA 1400 "V 12 kon moči ^ustel Zg Brnik 127 16 11953 br' SLAMORI /NICO starejšega ffjSr^j^ «°i'halnika Jenko, Valburga 11959 KrvlSrh i 4 super osem, kamero s V^Er 'eP,lr,o mizo m VIDEORE NWk {1 »'»her, prodam GraSič, Zg j^ft—- < ' B^•nn5roUi,^, KAS( IO,()NI '<>••,;," Tj| Nr°'n' radiokasetnik JVC, APN Nfl 15q°" manjšega |io|)r,ivil.i Popoldan M867 Prodam dva meseca stare rjave JAR KICE Stanonik. Log 9, Škofja Loka _ _11851 Prodam KOKOŠI stare eno leto. pn merne za nadaljno rejo ah zakol, cena 1 000 din kos Oman, Zminec 12, škof ja Loka_11880 Prodam PRAŠIČE, težke 50 kg m manjše Sp Brnik 60 11915 KRAVO po teletu dobro mlekarico prodam ali zamenjam za klavno gove do Sp Brnik 60_11917 Prodam KRAVO križanko pred drugo tHitvijo Mošn«- 2/a Tel /') H04 11918 Prodam KO/I A f ran,: Potrebuješ Po liane 3. Poliane nad Škofio l oko 1192? vozila Ugodno prodam PEGUOT 304 karavan, registriran do 11. junija 1988. Tel.: 41-012_11820 MERCEDES 1113, ugodno prodam, ka-son 6,20 x 2,40. Jurij Zupan, Žiganja vas70/c 11845 Prodam Z 750 za 30 SM. Marjan Jera-la. Mrakova 1, Kranj 11902 Osebni avto SUNBEAM in VW kombi, oba letnik 74, prodam. Čirče 20, Kranj _11907 Ugodno prodam FORD ESCORT, letnik 1973, 113.000 km. Kobe, Podbrezje 29/a_11909 Tekmovalno KOLO rog super št. 56, italijanske izdelave rino, dodaten zob-čenik (komplet) prodam za 25 SM. Tel.:26-016od 15. do 17. ure 11911 Nujno prodam MOSKVIČ, letnik 1979, cena 1 Mio. tel.:88-039 11914 Prodam MOTOR MTZ 250, letnik 1983 za 60 SM in Z 101, letnik 1978 za 100 SM. Milan Brus, Mošnje 6/a 11919 Prodam Z 101, letnik 1979, december, registriran do novembra. Jane, Preska 3, Tržič_11924 RENAULT 6, letnik 1970, prodam za 15 SM. Tel.:33-128 v večernih urah 11926 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Tel.:42-115 11927 Ugodno prodam PLATIŠČA z gumami za tomos senior 50 ( 18 in 21 col ). Tel.: 74-737_11936 DIANO, letnik 1979, karoserijsko in li-čarsko obnovljena ter R 4, letnik 1981, star 10 mesecev, prodam. Tel.:39-313 _11937 Prodam VW GOLF, letnik 1982. Tel.:81-136 11938 Prodam Z 750, letnik 1976. Tel.:51-766 _11940 Prodam VW GOLF diesel, letnik 1979, karamboliran. Tel.:51-755 11941 Prodam LADO 1500, letnik 1979. Zupan. Brezje 19_11942 Prodam APN 4, letnik 1977*Tel.:70-284 _11943 Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Marija Jakopič, Sp Gorje 130/a. Tel.:77-042 _11944 Dirkalno KOLO maraton, 10 prestav, ugodno prodam. Tel:28 508 11945 LADO 1600, letnik 1981, ohranjeno, prodam. Ivan Zupan, Kupljenik 16, Bohinjska Bela 11950 Prodam R 4, letnik 1981. Sr. Bitnje 66/a 11956 Za 20 SM prodam Z 101. Tel. 25-334 11960 Ugodno prodam R 4, letnik 1973. Moj ca Zupan, Levstikova 2, Bled 11963 Prodam OPEL REKORD, letnik 1981. Tel.:77 989_11964 Prodam Z 101, letnik december 1977. Tel : (061)52 406 11968 Kranj Prodam MERCEDES 200 D repaš po ugodni ceni. Tel.:64 133 11971 Prodam tomos avtomatik, cena 35 SM. Jože Čačič, Boštjanova 14, Lesce _11972 DIANO, letnik 1979 kompletno obno vljeno, pravkar registrirano, prodam za 1 Mio Tel. 77 316 popoldan 11976 FIAT 126 P, letnik 1979. prodam Legat, Begunje 60/b_11977 Prodam dobro ohranjen Z 101 confort, letnik 1981, bel 50 000 km, garažiran Gasilska 39. Šenčur 11979 Prodam Z 750, ohranjeno za 68 SM Razgledna 4. Bled. Rečica 11984 Prodam FIAT 132 2000 GLS, letnik 1980 Tel. 37 145_11988 Prodam Z 750 S, letnik 1978. registri ran do aprila 1988 Herman Mubi, Pre doslje 145_11989 CITROEN GS 1,3, solidno ohranjen, 86 000 km, letnik 1979, prodam za 160 SM Tel 45-481_1J990 Prodam JAWO 350, letnik 198ti tomos 14 M, letnik 1986 m ŠOTOR za dve osebi Grajzar, Pintarjeva 2, Čirče, Kranj_11992 Nujno prodam MOTOR za čoln tomos 3,5 kubikov, dolga os. popolnoma nov Boris Kos, Podljublej 29/a_11993 Prodam Z 750 SC. letnik 1979. dobro ohranjen, garažiran. registriran do aprila 1988 Pavlic, Zgoša 28, Begunje 11994 Prodam ohranjeno KOLO ponv kros in motor APN 4, letnik 1974 Šimnic, Zg Lipnica 21, Kamna gorica, dopoldan _11995 Poceni prodam VW 1200. letnik 1970 Marian Kodorovič Križe 7 11997 Ugodno prodam JAWO 350 Hrušica 46/b _11998 Prodam Z 750. letnik 1980. Bajželj. Bn to«49 1200? Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Krekova 20, Komenda 12009 Prodam osebni avto Z 750, letnik 1978. Tel.:82-104 12010 gradbeni mat. Naravno sušen smrekov OPAŽ za obloge sten ali pobion prodam. Tel.:50-716_ 11744 Prodam kompletno OSTREŠJE s salo-nitko. Stara c. 5, Škofja Loka 11903 Prodam rabljeno salonitko ( 60 x 40 ). Čirče, Smledniška 20 11794 Prodam nekaj obrezanega LESA za grušt. Tel:68-097_11939 Prodam smrekove PLOHE in deske, špirovce, 7 m dolge, balkonska vrata in 2 okna z roletami. Kurirska pot 29, Kranj_11948 Ugodno prodam novo termopan OKNO dim. 120 x 120. Kompare, Za-savska 14, Kranj. Tel.: 27-254 11966 Prodam železniške TRAVERZE in OPE-KO za velbanje Tel.:68-237 11983 Prodam 200 m^ POBJONA. Tel.:69-081 _11987 Kritino špičak in kopalniško keramiko tirkizne barve poceni prodam. Tel.: 45-495 12000 KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO LESNA INDUSTRIJA IDRIJA Informacije po tel. 065/71-266 065/71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo rs * * * SALON POHIŠTVA Prodam JADRALNO DESKO jugo ra-cing, primerno za začemike, veliko jadro in plastični ČOLN na vesla. Hribar. Tel.:33-133__11969 Večjo količino JURČKOV v kisu prodam. Tel.:77-489 od 19. ure dalje 11981 i Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna in novo strešno OKNO z žalu-zijo velikosti 1,18 m x 0,78 m. Benedik, Zg. Bitnje 2_12001 Prodam JABOLČNIK (mošt). Sv.Duh 61, Škofja Loka_12008 ifan.oprema Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in STEKLENA VRATA, dim.:240x110cm.Tel.:36-092 11888 Ugodno prodam rabljeni ŠTEDILNIK 2 x 2 gorenje. Ropret, Janeza Puharja 2, stanovanje 1 11817 Ugodno prodam KAVČ, 2 fotelja in ta-bure. Smeh, Frankovo nas. 156, Škofja Loka_11929 Prodam novo OLT kopalno kad, rabljeno omaro za dnevno sobo, fotelje, kavč, trajnožarno peč, termoakumula-cijsko peč 2,5 KW in skrinjo LTH 200 litrsko. Jenko, Valburga 18, Smlednik __11958 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch na trda goriva s pečico in 4 elektrika. Re-pinc, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 11962 Ugodno prodam novo SPALNICO kristal in nov HLADILNIK s kombinacijo hladilne skrinje. Tel.:78-159 od 18. ure dalje_11974 Ugodno prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (kavč, postelja za 2 osebi) rjave žametne barve. Andrej Prešeren, Savska cesta 28, Lesce _11985 Prodam zakonsko POSTELJO z jogiji. Tel:35-132_11991 Ugodno prodam sedežno GARNITURO in 2 kavča. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka. Tel: 60-259_12003 Nujno prodam SPLANICO z francosko posteljo in kopalniško GARNITURO, zaradi selitve. Tel.:25-981, int. 249, dopoldan kupim Kupim tele simentalca do 10 dni starega. Zalog 42. Cerklje. Tel.:42-919 11920 Kupim motor za PASAT. Tel.:83-735 _11930 Kupim starejšo hišo od Jesenic do Radovljice. Naslov v ogl. oddelku 11946 Kupim nov ali dobro ohranjen strešnik, cementni bobrovec. Tel.:76-413 _11951 Kupim dobro ohranjen HLADILNIK za hlajenje mleka za 40 litrsko kangjo, električni. Franc Skok, Ropretova 25, Mengeš. Tel.:(061) 737-121 11986 Kupim kombinirani ali športni otroški voziček za dvojčka. Tel. :25-655 11996 Kupim ohranjen vzidljiv ŠTEDILNIK. Tel.:24-730_11999 V Škofji Loki kupim zazidljivo parcelo ali staro hišo za nadomestno gradnjo. Šifra: Plačilo v gotovini 12004 poselil Zamenjam posestvo s hišo na Štajer-skem za starejši objek z nekaj zemlje ali kakšno stanovanje v Kranju ali okolici. Tel.:22-285_11908 Prodam stanovanjski objekt, primeren tudi za obrt. Most pri Žirovnici. Tel. 75-288 od 19. do 22. ure 11949 Zazidljivo parcelo v Bašlju pri Preddvoru prodam najboljšemu ponudniku. Tel: 61-764 12007 OBVElfllA HARMONIKAR z lastnim ozvočenjem igra na porokah. Cena 4 SM. Tel.:23-755int.57po21.uri 11932 Prodajam prvovrstni gozdni MED, smreka, cena 2500 kg. Kompare, Za- savska 14. Tel.: 27-254_11965 Nujno, brezplačno vzamem na stanovanje mlajšo upokojenko ali upokojenca, nealkoholika, poštenega, brez opreme. Rezka Rabič, Rudija Papeža 3, Kranj 11935 zaposlitve Snažilko za čiščenje skupnih prostorov iščemo. Hišni svet, Koroška c. 10, Kranj_11913 KŽK Gorenjske, tozd Kmetijstvo vabi dijake, starejše od 14. let, za pobiranje krompirja na Sorskem polju od 29. julija dalje. Delovni čad od 6. do 14. ure, plačilo 800 do 1200 din. Informacije po tel.: 21-6902_11923 Iščem skupino za izdelavo tlakov. Pavel Hafner, Virmaše 65, Škofja Loka _11954 Iščem varstvo za 11. mesečnega sina na vašem ali našem domu. Tel.. 23-222 11955 razno prodam Prodam nove GUME za BCS. Golni-ška 1, Kokrica_ Prodam OBRAČALNIK sena SIP Sem peter , TO 220. Tel.:46-010_ Ugodno prodam SEME krmnega ohrovta 20 odstotkov ceneje od prodajne cene. Prebačevo 53, Kranj. Tel.:49-174_11827 Plastične posode za vodo 400 litrov in litoželezno KAD 170 cm prodam Tel.: 23-706_11904 Prodam italijanski kombinirani VOZIČEK. Žagar, Hrastje 129 11916 Prodam HARMONIKO melodija CSB Buh, Poljane 2 ali po tel.: 68 044 od 14. do 16. ure_11928 JADRALNO DESKO sailboard grand prix prodam Pogačar, Britof 231/d, Kranj. Tel: 39 869 11933 Ugodno prodam otroško STAJICO in VOZIČEK .(marelo). Terezija Grmič, Gorenja vas 49, Reteče, Škofja Loka 11952 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka v pokoju iz TOZD Tehnični in kemični izdelki KLARA ŠUŠTERŠIČ roj. 19.3.1913 Od nje smo se poslovili v petek, dne 24. 7. 1987 na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob izgubi naše žene, mame in stare mame FRANCKE BICEK se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem, sorodnikom in sodelavcev Iskre Kibernetike — inženiring za izražena sožalja in sočustvovanja, pomoč, podarjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo prijateljskim družinam Janeza Hočevarja in Francija Rakovca za mnogotero in vsestransko obsežno in prepotrebno pomoč v težkih trenutkih. Hvaležni smo za pomoč Jožetu Kavč iču — Gabrovmu Jo-šku. Zahvaljujemo se pevcem iz Stražišča za ganljivo izbrane pesmi in Jehovinim pričam, njenim najljubšim prijateljem, za izredno lepo izrečene sožalne in tolažilne besede v poslovilnem govoru. Hvala vsem, ki ste jo zadnjikrat pospremili na njeni poti do groba. Žalujoči: mož Janez, sin Dušan z ženo Mari in vnukom Borutom Prodam MINI MORIŠ Tel 61 /64 1 ?00(j ZAHVALA Ob smrti dragih staršev JERICE IN JAKOBA PLESTENJAK s Trebije 3 ki jima je skoraj istočasno prenehalo biti plemenito srce in ugasnilo življenje, se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam bili v teh težkih trenutkih v nesebično pomoč. Najlepšo zahvalo izrekamo kolektivoma osnovne šole Ivan Tavčar iz Gorenje vasi in tozdu Klektro Sava Kranj za podarjene vence, prav tako pa tudi gasilcem s Trebije ter borčevskima organizacijama s Trebije in Zirov. Zahvalo pa smo dolžni tudi praporščakom, ki so se udeležili zadnjega slovesa od naših dragih. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, govornikom trebijske krajevne skupnosti, gasilcev in krajevne organizacije ZZB NOV za ganljive besede ob grobu, pevcem seksteta Viharniki iz Gorenje vasi, cerkvenim pevcem iz Stare Oselnice ter g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred Se posebno zahvalo smo dolžni dr Sedeju iz Zirov, osebju zdravstvenih domov v Zireh in Gorenji vasi za večletno zdravljenje in lajšanje bolečin, pa tudi osebju bolnišnic na Golniku, Jesenicah in nevrološke klinike UKC v Ljubljani za skrb v zadnjih urah njune življenjske poti. Žalujoči: hčerka Helena /. družino in drugo sorodstvo Trebija, 20. julij 1987 NOVICE IN DOGODKI Kam v vročem poletnem dnevu? le pozabimo dobre stare Krope Že res, da se je sem in tja spomnijo učitelji po šolah in pripeljejo otroke ob koncu šolskega leta, vse premalokrat pa se je spomnimo ob družinskih izletih. Kaj vse odnesejo otroci od ogleda kovaškega muzeja, če si ga lepo počasi ogledajo od sobe do sobe, od primerka do primerka in jim prvo razlago iz svojih izkušenj da oče, ki zna strokovnega vodiča tudi vprašati po tistem najbolj zanimivem, kar bi njegov otrok moral vedeti, poznati. Prav letos kroparski muzej praznuje 35-letnico obstoja. Leta 1952 so ga odprli z namenom, da zbira, ureja in razstavlja zgodovinsko gradivo o železarstvu v Lipniški dolini — v Kropi in Kamni gorici. V prvi sobi si lahko ogledamo zgodovino Krope, najstarejše dokumente o Kropi, maketo Krope iz srede 19. stoletja, maketo Fužin, oglarsko, že-bljarsko in rudarsko orodje, vse vrste žebljev, ki so jih kdaj izdelovali kroparski žebljarji in po- Cerkev sv. Lenarta bdi nad starodavno Kropo, ki pa takole zvrha, z novimi industrijskimi obrati Plamena in Uka kaže tudi moderno podobo. — Foto: D. Dolenc Iz Krope na Jamnik je uro hoda, kot pove kažipot na Flori -janovem znamenju pred Pi-brovčevo hišo. dobno. Tu je tudi Bertoncljeva soba, ki je posvečena največjemu mojstru kovaštva, kar jih je kdaj imela Kropa. Iz kovača — žebljarja se je Joža Bertoncelj (1901 — 1976) v delavnici Plamena razvil v kovaškega umetnika: kovane okenske mreže, kovane skrinje v železu in bakru, ovno-ve glave, maske, nagrobni spomeniki, kovani zmaji, svečniki in podobno so del njegovih mojstrovin. Zares vredno ogleda. V drugem nadstropju pa je na ogled etnološka soba, soba iz obdobja NOB in drugo. Še eno zanimivost hrani ta muzejska hiša: glasbeno skrinjo, staro kakšnih 150 let. S Češkega je prišla. Na dva valja igra, vsak valj pa ima po osem melodij. Če boste poprosili, vam jo bodo »navili«. Ogleda pa je vredna tudi sama Kropa. Vsaka hiša je posebnost zase in s svojimi majhnimi okni in kovanimi naoknicami in križi spominja na stoletja staro fužinarsko in kovaško obrt v kraju. Najstarejšo »slovensko Višje štipendije za »deficitarne« smeri Škofja Loka, 25. julija — Z začetkom novega šolskega leta bo škofjeloško združeno delo lahko povečalo štipendije do višine zajamčenega osebnega dohodka v Sloveniji dijakom in študentom za poklice, v katerih izrazito primanjkuje delavcev. Dodatek za »deficitarnost« je namenjen praktično vsem proizvodnim poklicem, za katere traja izobraževanje do treh let, na višjih stopnjah pa za metalurškega, strojnega, elektro, tekstilno-mehanskega, živilskega, rudarskega, lesarskega tehnika ter tehnika kuharstva in strežbe, za inženirja in diplomiranega inženirja strojništva, elektrotehnike, tekstilne tehnologije, rudarstva, računalništva in lesarstva, za inženirja metalurgije ter za diplomiranega inženirja gradbeništva (visoke gradnje). Morda pa bodo privlačnejše štipendije le pomagale k večji usklajenosti med poklicnimi željami učencev oziroma študentov in zaposlitvenimi potrebami združenega dela ter na ta način do nujne preusmeritve v višjo kvaliteto dela oziroma izdelkov? H. J. ranje zadružnic avgusta Blegoš, 26. julija — Zaradi dežja ni bilo napovedanega srečanja žena zadružnic v nedeljo. Če bo vreme lepo, bodo žene zadružnice iz KZ Škofja Loka pripravile 10. jubilejno srečanje v nedeljo, 16. avgusta. y g Ohceti ni bilo Bohinj, 26. julija — Kmečka ohcet,' ki bi morala biti včeraj v Bohinju, je bila zaradi dežja odpovedana. Bohinjski turistični delavci so tako konec tedna izpeljali le vasovanje, ki je bilo na sporedu že v petek zvečer. V. S. Petelinovec vabi — Malokatera lovska koča ima tako lep razgled, kot prav koča Lovske družine Kropa na Peteli-novcu, saj so vse vasice in cerkvice od Žirovnice pa vse do Naklega kot na dlani. Se vedno, že osem let, je tu oskrbnica Jelka Rozman iz Radovljice. Ob koncu tedna, v petek zvečer, soboto in nedeljo ima odprto čez vse leto. Med stalnimi obiskovalci niti ni toliko lovcev, pove Jelka, vetje pešcev, ki se iz Krope, Podnarta, Cešnjice ali pa z Bes niče, Nemilj, Jamnika in drugod peš napotijo sem gor na obronke Jelovice. — D. Dolenc peč«, kar jih poznamo na Slovenskem, so leta 1953, ob gradnji ceste na Jamnik odkrili v Dnu nad Kropo; nastala je sredi 13. stoletja in delala do srede 15. stoletja. Kovaštvo, fužinarstvo pa tudi rudarstvo v tem koncu segajo torej prav na začetek tega tisočletja. Tudi lačni in žejni ne hodite iz Krope. V samem muzeju spodaj je odprta gostilna Kovaški hram, kjer pečejo odlične pice, dobro vas bodo pa postregli tudi v prvi gostilni, ki jo zagledate ob prihodu v Kropo, Pri Jarmu. Če pa boste hoteli spominek za domov, stopite v prodajalno UKO Kropa, kjer boste dobili lepe kovane izdelke. Morda še to: Kovaški muzej v Kropi je odprt vsak dan od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Zaprt je ob ponedeljkih. Če želite, si lahko ogledate tudi vigenjc Vice, v katerem so pred nekaj leti še kovali kroparski kovači. Zdaj ga sicer obnavljajo, toda pokazali vam ga bodo vseeno. D. Dolenc Streljanje z lokom in puščicami je taborniški šport Lokostrelci zbrani v Bohinju Bohinj, 22. julija — Jugoslovanski lokostrelci so se te dni zbrali na letnem shodu v taboru Gozdne šole v Bohinju. Tečaje za lokostrelce so poimenovali »Lokostrelska šola«, organizirala pa jih je Zveza tabornikov Slovenije v sodelovanju z Zvezo lokostrelcev Slovenije. Kar štiri tečaje so letos pripravili v taboru Gozdne šole: tečaj za lokostrelce začetnike, tečaja za vaditelje in učitelje in tečaj za sodnike lokostrelstva. Na začetnem tečaju je precej mladih, ki so se z lokostreltvom šele začeli ukvarjati, nekateri pa so celo prvič prijeli za lok in puščice. Tečaj za vaditelje obsega predavanja iz osnov lokostrelstva, tekmovalnih sistemov, zgodovine lokostrelstva, pedagogike in psiholoških priprav tekmovalcev. Tečaj za sodnike lokostrelstva pa je namenjen predvsem tistim, ki želijo svoje znanje lokostrelstva uporabiti pri sojenju in pravilnem organiziranju lokostrelskih turnirjev. »Naša Gozdna šola v Bohinju je bila ustanovljena že leta 1913 z namenom vzgajati tabornike. Tega namena ni spremenila do danes, saj tu še vedno pripravljamo taborniške tečaje, tu vzgajamo svoje kadre. Trenutno pa smo skupaj z Lokostrelsko šolo Slovenije organizirali lokostrelske tečaje, ki trajajo deset dni. Na iijih predavajo znani jugoslovanski lokostrelci, predavanja pa so teoretična in praktična. Na koncu pa bodo tudi precej zahtevni izpiti,« pravi Frane Me-rela, vodja Gozdne šole. Taborniki živite v naravi in z naravo, zato ste lokostrelstvo vzeli za svoj šport. Kakšen je odziv? »Precej tabornikov se odloča za lokostrelstvo in se kas- Bistro oko in mirna roka sta prvi pogoj za dobrega loko-strelca Frane Merela, vodja Gozdi*1 šole ne je vključuje v lokostrelski klube. Moram povedati, da j*j v Sloveniji, posebno pa °r Gorenjskem, ta šport PreCSj bolj popularen kot v drugoj delih Jugoslavije, saj je vtfj kot sedemdeset odstotkov 10* kostrelcev iz Slovenije. To sej pozna tudi te dni v našem t*'j boru, kjer je tečajnikov tfj drugih republik malo. V n&1 slednjih letih pa se bofljj skušali organizirati tako, dj bo tabor prerastel v medna rodni lokostrelski kamp, s* so predavanja naših stroko njakov kvalitetna, b^jZ, gozd pa primeren za vado° in tekmovanje,« je še po^ dal Frane Merela. V desetih dneh tabora i«1* jo lokostrelci tudi dve tej^Jj vanj i: enodnevni turnir H|H ter & Fild in American V* und, ki se ju poleg štirides tih udeležencev Lokostr*j ske šole udeležuje vrsta J kostrelcev iz vse JugoslavjJ V. Stanovnik Foto: G. ŠiniK Silovito neurje je v soboto pustošilo po Gorenjski Strela netila ogenj, toča uničevala pridelke Kranj, 27. julija — V soboto popoldne smo si z olajšanjem oddahnili, ko so se na nebu začeli zbirati sivi oblaki, češ, pa bo le dež žalil izsušeno zemljo in naredil konec nevzdržni sopari. A ni prišel samo dež. Bilo je silovito, divjaško neurje, ki ni prizanašalo ne naravi ne ljudem. Za sabo je puščalo pogorišča, uničena polja in vrtove, od preobilice vode razdrte ceste in zalite kleti. S pomočje Uprave za notranje zadeve in Centra za obveščanje v Kranju smo strnili nekaj vesti o posledicah sobotnega pustošenja. Strela se je v soboto kar nekajkrat neusmiljeno znesla nad ljudmi in njihovim premoženjem. Medtem ko so požar (ne vedo še točno, ali ga je povzročila strela ali raketa proti toči) kranjski gasilci pri Šternovih v Goricah tako hitro ustavili, da ni utegnil napraviti večje škode, v oddaljenih Gorjušah niso imeli take sreče v nesreči. Pogoreli gospodarski poslopji in hiša Približno ob sedmih zvečer je med neurjem udarila strela v gospodarsko poslopje Jožeta Zupana z Gorjuš. Strela je zanetila požar, ki se je zaradi vetra hitro razširil po poslopju, od tam pa še-na sosednje gospodarsko poslopje, last Franca Medja. V hudem neurju, ki je divjalo nad Gorjušami in Koprivnikom, jim je uspelo rešiti le živino. Poslopji in stanovanjska hiša so skoraj popolnoma pogoreli. V poslopjih so hranili večje količine sena in stroje, kar je vse pogorelo. Tudi v stanovanjski hiši Franca Medja je domala vse pogorelo oziroma bilo uničeno. Na kraj požara je prihitelo okrog 90 gasilcev iz petih prostovoljnih društev. Po prvih nestrokovnih ocenah je za okoli 200 milijonov dinarjev škode. Objekti so bili zavarovani. Kako nadaljevati referendumski program Na vrsti je železnikarska šola Škofja Loka, 25. julija — Denar za uresničevanje referendumskega programa izgradnje in obnove šol v loški občini se je doslej /hiral prek prispevne stopnje občinske izobraževalne skupnosti. Vladni zakon o omejevanju skupne porube zahteva znižanje letošnjih prispevnih stopenj. Tuko so se znašla na udaru sredstva za naložbe, za katere naj bi šlo letos 555 milijonov dinarjev oziroma odstotek od polne plače loškega delavca. Od referendumskega p-ograma ni mogoče odstopiti, zdaj, ko je večinoma že uresničen, saj bi to pomenilo pustiti na cedilu preostale čakajoče na spisku, predvsem osnovno šolo v Železnikih, ki ima kljub dvoizmenskemu pouku težave s prostori. Namesto iz prispevne stopnje izobraževalne skupnosti bodo v loški občini zbirali denar iz dveh drugih virov, ki ne pomenita večje obremenitve gospodarstva, ampak le »žongliranje« med luknjami vladnega zakona. Denar bodo zbirali po samoupravnem sporazumu iz čistega dohodka organizacij združenega dela ter iz sredstev občin ske cestne komunalne skupnosti. Po letošnjih cenah dolguje referendumski program izgradnje in obnove šol v loški občini še 3,5 milijarde dinarjev. Poldrugo milijar do bo zahtevala dograditev šole Prešernove brigade v Železnikih Pri šoli Cvetka Golarja na Trati je treba plačati še zaključna dela, prav tako pri podružnični šoli Ivana Tavčarja v Poljanah, medtem ko imajo v matični šoli v Gorenji vasi namen energetske sanacije in telovadnice. Glasbena šola bo po referendumskem programu, ki naj bi ga zaključili do leta 1990, obnovila prostore I*uštalskoga gradu, šo la Ivana Groharja obnovila in dogradila podružnico v Bukovici, šola Cvetka Golarja pa podružnico v Retočah. jj j V Bukovem vrhu gorel kozolec Dve uri kasneje, nekaj po deveti zvečer, pa je udarila strela v kozolec Zdravka Debeljaka iz Bukovega vrha nad Škofjo Loko. Domačim je uspelo požar omejiti, do konca pa so ga pogasili gasilci iz Poljan. Tako je nastalo le za okoli pol milijona dinarjev škode. Tržičani brez elektrike Popoldne je strela udarila tudi v razdelilno transformatorsko postajo v Naklem, ki rabi za napajanje z električno energijo za območje Tržiča, Zlatega polja v Kranju in je v rezervi za Radovljico. Prišlo je do izpada električnega toka, vendar je dežurni elektrikar v centru na Zlatem polju vklopil postajo Medvode. Naslednji dan, v nedeljo, je bilo med 7. in 10.10 območje Tržiča brez elektrike, ker so delavci na transformatorju odpravljali posledice udara strele. Škodo ceni-«jo na okrog pet milijonov dinar-jav. Toča za pol decimetra na debelo Silovito neurje je prineslo s seboj tudi točo, ki je v kranjski občini zajela pas od Besnice pro ti Beli, v loški pa skozi Poljansko dolino do Žirov. Največ škode je bilo na območju Zirov in v smeri Kladij, kjer je ponekod posamezne kulture popolnoma uničila. Ponekod je ostalo po travnikih po neurju tudi po pet centimetrov toče. Najhujše neurje je bilo nad Žirmi proti zaselku Zabrežnik, kjer je močan na'.iv s točo uničil površino lokalne ceste. Veliko škode je na posestvih Oblaka, Mravljeta, Jereba in Štremflja iz Zabrežnika, saj je uničeno 80 odstotkov ali celo več poljedel skih pridelkov. Zaprti gorski prelazi Cesta na Vršič je neprevozna zaradi plazu pod Hotelom Krika, so sporočili iz Centra /a obveš čanje v Kranju. Zaradi plazov na avstrijski strani je bil še včeraj zaprl mejni prelaz Ljubelj bi se končala s hujšimi P°s J|] cami. Že v četrtek pa jc str , glavilo jadralno letalo, na JeS škem kopališču se je skoraj j j, pil otrok, v soboto pa so bo«1 i1 ski reševalci pomagali v d° j natakarju iz koče pri Sedifle | jezerih. Letalo uničeno, pilot živ J I>esce, 23. julija - Ob 13-*5 i z jadralnim letalom ASW M| last aero kluba Bravo Br»vJ Zahodne Nemčije, strmog'-pilot Reinhold Albert Wan^ 1927, iz Bietingheima v ZRJ^j 13.36 je vzletel z letališča ^ | s pomočjo motornega letala 18, ki ga je upravljal pilot-Kos, 1948, iz Naklega. Ob Ali je na višin, okoli 755 me tro* ni no Kos odpel jadralno 'e^0{j pobočja Stola nad Zabrešk^r se vrnil v bazo. Nemški Pj-iji nato zavil v desno proti P° ^|) Pri zavijanju je letalo padl°'Ji ko imenovani »kovit« m z ^ vrtinčasto strmoglavljati s ^ njim delom navzdol. Pilotu ^ la ni uspelo vzravnati m J ^ moglavil v gozd, okoli sto ^ trov nad pastirsko kočo ^ ^ ške planine. Prednji del ' ^ kabina in krili so poškod0,J, pilot pa jo je srečno odnes seboj ima 400 ur letenja Otrok pod vodo Jesenice, 23. julija , (i Lavtar, 1978, iz Planine P°% f| lu 'i, se je popoldne kopa' v ,|> ^ niškem kopališču v delu °r'tf^ za neplavalce, kjer je vo<1 , boka 1,20 metra. Dečka so «JJ li z glavo pod vodo, bil Je.jj| ben. Prvo pomoč mu je m1 pi P-ili-.ki reševalec Benja"1'^ mul in to ga je po 'JV^iJ zdravnikov jeseniške bo i y. priklicalo i/, klinične srnr la je 0 V nasprotju z viemenom je bil ta konec tedna izjemno popust Ijiv do udeležencev v prometu, saj praktično ni bilo nezgode, ki vljenje. Domnevajo, da v vodi postalo slabo. Reševanje zaradi urezani* sta ___X Boh. Bistrica. 25. JuI^ Gorski reševalci i/ Star« .^jj* mi po/.no popoldne f»*? koč.' pn Sedmerih )*'fltr, h ar j a Petra Ježka, 1928, vljice, ki si |e prejšnj1 . pf^ shrambi po nesre< i p«,r,>/''i Ker je rana ino« no krv« ^ ;" izgubil precej krvi. je * /a pomoč H jek*