Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. aprila 2022 - Leto XXXII, št. 17 stran 2 Srečanje voditeljev dveh manjšin »Ka se leko napravi, ...« stran 45 »Morem povedati, ka si v naši vesnici vsi pomagamo« stran 6 Žir, krüj pa mesau je zaprejto bilau stran 8 2 Prevzem poverilnih listin Srečanje voditeljev dveh manjšin Gornji Senik, 19. april - na sedežu Državne slovenske samouprave so se sestali voditelji slovenske in madžars- Posvet je bil namenjen pregledu aktualnih vprašanj in izzivov, s katerimi se srečujeta obe skupnosti, in okrepitvi li za posodobitev sporazuma o sodelovanju, ki so ga leta 2012 podpisali takratni manjšinski voditelji v Porabju in Prek- Predstavniki porabske slovenske skupnosti: (z desne) slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Karel Holec in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács ke narodnosti iz Porabja in Prekmurja. Prisotni so bili predsednik Državne slovenske samouprave (DSS) Karel Holec, predsednik Pomurske njunega sodelovanja na področjih izobraževanja, kulture, športa in turizma. Predstavniki narodnih skupnosti so izrazili zadovoljstvo nad iz- 20. aprila so v madžarskem Parlamentu izročili poverilne listine poslancem, narodnostnemu poslancu in narodnostnim zagovornikom, ki so na S slovenske liste, ki jo je postavila Državna slovenska samouprava, je zagovorniški mandat z glasovi slovenskih volivcev dobila Erika Köleš državnozborskih volitvah 3. aprila prišli do mandata. Poverilne listine sta predala Kiss, ki bo tako nadaljevala svoje delo in zastopala interese slovenske skupnosti na predsednik Nacionalne volilne pisarne Attila Nagy in predsednik Nacionalne volilne komisije András Téglási. Madžarskem tudi v parlamentarnem mandatu 2022 - 2026. FS murju. Vnovičen podpis aktualiziranega sporazuma načrtujejo ob 30. obletnici podpisa krovnega manjšinskega sporazuma – Sporazuma o za- Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec Predstavniki prekmurske madžarske skupnosti: (z desne) podpredsednika PMSNS Dušan Orbán in Zsuzsanna Bacsi ter predsednik Ferenc Horváth; ob njih slovenska konzulka Metka Lajnšček in sodelavka konzulata Brigita Soós madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) Ferenc Horváth, podpredsednika PMSNS Zsuzsanna Bacsi in Dušan Orbán, zagovornica Slovencev v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács. Srečanja se je na povabilo organizatorja, predsednika DSS, udeležila tudi slovenska generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček. vajanjem sprejetih razvojnih programov in se zavzeli za čim prejšnje črpanje sredstev iz t. i. skupnega sklada za razvoj narodnostno mešanih območij na obeh straneh meje. Vsi omenjeni programi imajo za cilj obstoj narodnih skupnosti, ohranjanje maternega jezika, kulture in identitete. Poudarili so pomen sodelovanja in prenosa dobrih praks. Iz tega razloga so se dogovori- gotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga državi sklenili leta 1992. Narodni skupnosti želita ostati trden most med državama, zato je v njunem interesu nadaljnji razvoj in poglabljanje dobrososedskih odnosov. Brigita Soós Fotografije: PMSNS Pred polno Lisztovo dvorano v Sombotelu je imel 24. aprila zvečer svoj zaključni koncert Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki je bil na daljši turneji po Madžarski. Organizatorji koncerta so bili Slovenski konzulat v Monoštru, sombotelska slovenska samouprava in Univerzitetno središče Savaria. Čudovito petje mladih študentov je publika nagradila z burnim aplavzom. Poslušalci, tako Slovenci kot Madžari, so uživali v zbranem petju zbora. (Več o koncertu v naslednji številki.) Porabje, 28. aprila 2022 3 Tiste male prestrašene oči nikdar ne pozabim Kak vejmo iz radiona pa te- nji). Pravim, dja poglednem jert, en stari mašin za gvant žensk je vtjüpprišlo, velko delo vreddjali. Slovenska ves se je levizije, na gnes je že več mi- tisto mesto, ka dolazmejrim prati, drugo nika nej bilau nas je čakalo. Lüstvo nam je zdaj vöpokazala, gda je nevolijaunov lüstva zbejgnilo iz okna, ka mo firantje šivala. nota. Niše zamanstje matrace teko vse vtjüp dalo! Od djesti, la, kak vtjüpprime. Pa drudji Ukrajine pauleg (vzmetnice) so pripelali iz Va- do butora (pohištva), gvante tö, komakoli smo prajli, nam bojne, na Vogrsraša pa tisto nej bilau za nüc. za mlajše pa völtje, postelni- je pomago. ko tö več stau Zdaj je té vöprišla ena ženska no pa drugo vse! Tej mladi, Vejš, kak so oni prišli? Ena gezero. Kak je od firme poglednit, vtjüper préjo naš ona tö pravi, ej pa mali rosag, aj tü se držati dun ne leko pomaga tak more. No, pa smo tejm kak tistim, té mi prajli, aj nam steri so doma dajo par dni pa mi ostali, se leko tau vreddejemo. Tü postavi za lejpo se cejlo zimo ništje peldo. Samo iz nej držo, fejs mrzlo naši krajov tjelko je bilau. Drva so iz kamionov blaga, Varaša pripelali, djesti pa tjelko depa nej süje. Naš pejnaz je vtjüpFeri nej zandolo zdavalo lüstvo?! sprvoga z daumi Kakoli smo davoziti drva, ka smo leč od ukrajinsštiri dni v štiri kalaj Na drüdji den, kak so begunci prišli, v soboto na vüzemski delavnici mlada tje granice, mi Erži Nemet, Juli Gerenčer pa Krisztian Merkli mi nalagali, aj se ukrajinska mati svojo čerdjauv pa njeno padaštjinjov prauti konca patjivanja iž v Porabji že tü leko prejk segrejejo mamo ukrajinstené. Te so nam drva tö vtjüp steri so z vesi inan odišli, kak ženska je na pleči en ruksak stje begunce, v Sakalauvci pa Na, gda sam vidla, kak je tis- znosili, iz vesi Endre Dančec, moj sin, sausedina dejkla pa mejla, tisto je bilau vse, ka je v Slovenskoj vesi gvüšno. Kak to vögledalo! Našomi Ferini domanji majster, je vse cevi za drudji tö, tej so pa vse pejna- v njem prinesla. Tak ka nam je vtjüpprijala Slovenska ves ze poslali. Za tiste je vse pa vse trbelo vtjüpsprajpa kak so njim pomagali eštje smo tjüpili mašin ti. Dja tiste male prestrašene z drüdji krajov tü, nam tapoza gvant prati. V oči nikdar ne pozabim, gda vej Magda (Hugi) Meggyes, petek je Djoži (Čo- so mlajše pripelali. Kak so stera je furt kreda taum, gde ger) Bartakovič v oni v straji bili, sploj pa eno pomauč nücajo. Zdaj je tü ona pausado dau svoj leto staro dejte! Vejmo, odtjec začnila, ravnala pa vöspelala traktor, Gabi (Vr- so ji pripelali. Nej so vedli, ka tisto velko delo, s sterim so štinji) Dančec je pa je djé, dej so djé. Nej njim je ri držinam, prejk deset ukraz moštjimi vtjüp- vseeno. Enoj mladoj materi jinstjim beguncom, ustvaurili zvozo iz Varaša, je mauž na fronti, druga je tadaum v vesi. Židove, Rába- nazaj išla, ka je mauž v bojni - Magda, kak je prišlo do gyarmata omare, bijo, zdaj je v špitalaj pa nitoga, ka vse ste včinili, sto butor (pohištvo) koga nejga, sto bi ga opravlo, vse so vam pomagali pri v tjüjnjo, postele, pojbiča pa je tü njala z babov, tom dobrodelnom deli? stauce. Moštji so ka ona tü dela. »Pa ka si vejš? Tak vidiš, najmeli ka patjivati, Tak mislim, ka zdaj že vse prvim je prišla pandemija, Magda (Hugi) Meggyes z ženskami vred lepau goraprima lüctje pa z radostjov vardja drudji so pa vse majo, ka leko začnejo svoj žizdaj je ta bojna tü djé. Vse tašo namesto sklali. tek tü. V vesi je najmenje 30 malo ukrajinsko dejte kaj vcuj dé, ka bi nej trbelo pa Teko djesti so nam lidi gvüšno pomagalo pa eštja lüstvo telko trpi. Dja sam tak pravim, vejš, prajli so, ka mali vodau vreddjau, vse popravo, vtjüp znosili, ka smo špajza dosta zvünašnji tö. Najprvi vevcuj prišla, ka moja hči mi je mlajši pridejo pa ena kusta Naš Feri je konektore vömej- pa hladilnike napunili. Pa čer njim pa večerdjo pripelala gunčala, ka v talajnskoj firmi ženska, pa té aj pistimo, ka no. Té sta Ukrajinca, baba pa teko gvanta! Leko povejm, ka predsednica Slovenske zveze v Varaši že duga lejta delajo do se sé notapatjivali?! Nika dejdak, v četrtek tö prišla pa od Senika, Židove do Rátóta, Andrea Kovacs, stero je gora ukrajinstje ženstje pa en moš- moramo naprajti. Par žens- sta eno ižo vöpofarbala, vej Rábagyarmata, sto je vedo, ponidila Slovenska zveza, tji. Pa zdaj bi té tri babe pa tjam brž pravim, ka malo drudje prej tö vöpofarbata. je vsikši kaj prineso. Na, zdaj sküjala pa restavracija Lipa. dejdek radi svoje držine es pri- vöščistimo (pospravimo), pa Dobro, mi mo pa tadale čistili. so se drva tö dojšla. Feri Bar- Tak, ka se lepau zahvalim vsakpelali, ka so oni taum daleč v komakolik sam prajla, vsikši Zdaj telefon pride, ka v petek takovič (Matánarni) nam je šomi, sto nam je kakkoli bijo Donjeckom bazeni (Donyeck je prišo. En zadvečerek smo večer že mlajši pridejo z ma- en völtji zetor drv dau šentja, na pomauč. Baug plati vsejm medence) doma, dej že osem eno tjünjo pa dvej iže ščistili. terdjov, več farbali nedo, aj doma so vtjüp zožagali, Feri je vtjüper, brezi vas bi nikak nej lejt bojna trpi. Pa prej tü v Slo- Vse dvera je en zadvečerek brž vse ščistimo pa nota spatji- pripelo pa nam eštje dolaspa- mogli tau včiniti.« venskoj vesi dobijo mesto, dej dolapofarbo Gabor Šömenek, vamo. Te smo djali gora na fa- tjivati tö pomago. Drudji so Klara Fodor je vrtec bijo, tam sta na štauki farbo sam ma prinesla iz Va- cebook, ka smo moštje prosili nam tö dosta drv vtjüpzvozili. Kejpi: Erika Nemet, dva prazniva lakaša (stanova- raša. Ka zdaj? En plinstji špa- za pomauč. Dosta moškov pa Vsevtjüp smo štiri dni vse tau Eva Dančec Porabje, 28. aprila 2022 4 PREKMURJE Soboška sinagoga Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je v sodelovanji s Pomurskim muzejem in firmo Art Rebel 9 iz Ljubljane pripravo vizualizacijo, stera ob pomauči VR-očal da priliko, ka se človek leko šeta po nekdešnji soboški sinagogi. Vsevküper je bilau napravleno v projekti Rediscover, in sicer v okviri evropskoga programa Interreg Podonavje. Virtualno predstavitev sinagoge so pripravili zavolo toga, ka škejo na té način domanjim lidam in obiskovalcom pokazati, kak je vövidla sinagoga, stera je bila v Murski Soboti zazidana avgusta leta 1908. Po rečaj direktorice Pomurskega muzeja Metke Fujs je plane za njau napravo erični arhitekt židovskoga porekla Lipot Baumhorn, steri je vsevküper napravo plane za 25 sinagog. Od soboške, stera je mejla glavni obredni prostor in dva balkona, je ostalo samo eno par obrednih predmetov, steri so gnesden v soboški muzejski zbirki, in dveri, stere so zidari najšli na podi enoga od ramov na Lendavski vilici. Po tistom ka je neka deset soboških Židov, stere so leta 1944 poslali v koncentracijska taborišča, največ v Auschwitz, po konci drüge svetovne bojne prišlo nazaj v Prekmurje, je bila soboška sinagoga v trnok lagvom stanji, vej pa so jo med bojno nücali kak konjušnico in vauzo. Zavolo toga ka so Židje nej meli pejnez, ka bi jo prenauvili, je Mestni ljudski odbor Murska Sobota sinagogo leta 1954 dau porüšiti. Na njenom mesti zdaj stogi stanovanjski blok. 3D vizualizacija omogauča prikaz nekdešnje sinagoge oziroma virtualno šetanje po njoj. VR-očala do si leko lidge sposaudili v Hranilnici prekmurskih dobrot, Pomurskem muzeju Murska Sobota pa v Regijskem promocijskem centru Expano. Silva Eöry »Ka se leko napravi, se mo Razvojni program Slovenskoga Porabja se je začno izvajati leta 2020, v prvom leti so v našoj krajini obnauvili ali zozidali ništerne kulturne ali občinske zidine. Zavolo koronaviruša so razpis za drügo leto, na šteroga aj bi se zglasili mali in srejdnji podjetniki (vállalkozók), samo kisnej leko vödali. V komisiji, štera se je odlaučala o podpori, sta s strani slovenske skupnosti cujbila parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in predsednik Državne slovenske samouprave. Nej davnik smo se s Karlom Holecom pogučavali na Gorenjom Siniki. »Strokovno so podjetnike ocejnili sodelavci Ministrstva za finance, müva z zagovornicov pa sva mogla pogledniti, aj rejsan Slovenec baude, sto notradá, pa ka aj se s tejm razvija Porabje,« nam je začno pripovejdati predsednik DSS in cujdau, ka so bili takši, šteri so samo dva dni pred končnim datumom nutdali potrejbne papére. »34 lüdi se je zglasilo, in če rejsan smo vöspisali samo 150 miljaunov forintov pomoči, so vsi vküper dvakrat telko prosili,« smo čüli od Karla Holeca. Dale je povödo, ka podporo končno dobi 22 kanditatov, med šterimi so na priliko tišlarge, zidarge, špenglarge ali gostinci - te bi prej leko zvali »mikropodjetnike« tö. Za en malo uradno tö vöpošlejo odločbe tistim, šteri dobijo tau podporo, do začetka letošnjoga poletja pa vöpride nauvi razpis za kmetovalce in predelovalce (őstermelők) ranč tak. »Leko se zglasijo tisti tü, steri v gauštji delajo, v tom leti leko raztalamo djenau tak 150 miljaunov forintov,« je dale gučo Karel Holec, šteri se trüdi, ka bi vsakši kandidat menje kak paudrügi miljaun forintov tö leko proso (tau je zdaj minimum). »Dosta je takši mali pavrov ali delavcov v gauštji, steri samo edno baukšo motorno žago štjéjo küpiti, povejmo za pau miljauna forintov. Dobro pa je znati tau tü, ka more vsikši kandidat svoj tau, lastni delež cujdati. Tau je 30 procentov.« Ciu razvojnoga programa je, ka bi s kem več lüstva prišlo do penez, ka bi se rejsan nika spreme- noga sklada (Közös Pénzügyi Alap). Ustanovitev toga sta podpisala ministrskiva predsednika bejdvej rosagov letos februara, té peneze pa de trbölo trnok čed- »Vküper moremo zmišlavati, kak leko bola naprej pridemo« - slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Karel Holec, predsednica ZSM Andrea Kovács, sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek in državni sekretar, pristojen za narodnosti, Miklós Soltész septembra 2020 v Budimpešti nilo v Porabji, je tapravo predsednik DSS. »Če bi samo dvej-tri fabrike kaj dobile, bi tau nej bilau razvoj krajine. Baukše bi bilau, če bi naši lidgé nej samo svojo mauč po fabrikaj odavali, liki ka bi sami sebi zapovejdali kak podjetniki ali no ponücati, smo čüli od svojoga sogovornika. »Brž moremo zmišlavati, ka letos do že penezge. Več lüstva more vtjüpsesti, ka zdaj rejsan za cejlo Porabje dé. Smo že več djilejšov meli pa na pamet vzeli, ka nemamo gotove načrte. Zatok tak štjémo prositi peneze, ka bi je nej samo za zidanje, liki že za plane tü dobili,« je svojo idejo raztomačo predsednik DSS in cujdau, ka želejo s té pomauči gorobnauviti mlin na Gorenjom Seniki, šteroga so dojküpili v »malom« DSS se na gesensko vküppisanje lüstva pripravla s slovenskim simbolom spominčice - ka aj bi se s razvojnom programi. »Indrik v kem več lüdi »spomnilo«, ka so Slovenci krajini nejga bi sami doma na zemlej de- takšoga mlina, steri bi na volali,« je svoje mišlenje tapravo dau, plin pa elektriko tü delo. Karel Holec. V njem so mleli dino, pšenico Za té gospodarski razvojni prog- pa tikevno semen tü, zatok ga ram dá peneze vogrska vlada, v štjémo obraniti,« smo čüli od štiri lejtaj se leko ponüca kauli Karela Holeca. 900 miljaunov forintov. Dosta Drügi ciu krovne organizacije več penez – pet lejt, po 5 miljau- je, ka bi küpila žganjarno v Štenov euronov na leto – pa našo vanovci, gde se tikvin oli tö leko Porabje dobi prejk Slovensko- rédi. »Palinko pa olje bi nej -madžarskoga skupnoga finanč- mi delali, litji eden podjetnik, Porabje, 28. aprila 2022 steri se razmej na tau. Zdaj nejga drüdje žganjarne v Porabji, daleč se more voziti, sto štjé dati tjüjati. Tau künjo moremo obraniti, vej pa vsakši vej, ka je števanovska palinka najbaukša,« je tapravo naš sogovornik in cujdau, ka se škéjo s kulturov ranč tak spravlati. »Slovenska zveza planéra na Gorenjom Siniki naprajti edno 'animatorsko ižo', v steroj bi se mentorge po šauli spravlali z decov. Leko bi spejvali ali plesali, sledkar pa bi se gvüšno najšli med njimi takši, steri bi kisnej tü dale delali.« V Varaši pa želejo zozidati eden medijski center za porabske novine, radio in televizijo, svojo mesto pa bi dobila edna galerija tö, v šteroj bi med drügimi nutpokazali umetniška dela z monoštrski mednarodni likovni kolonij. Karel Holec je predsednik komisije, štera se odlauča o tom, ka aj nutpride v tzv. »Register porabski vrednot« (Rábavidéki Tájegységi Értéktár). »Vse, ka mi, Slovenci mamo, je nika takšoga posabnoga, ka bi leko v register djali. Zdaj najprvim takše vrednote iščemo, stere trbej najbola obraniti. Dosta vse so že krajvzeli od nas in odavajo za svojo, kak na priliko tikevni olej ali borovo gostüvanje. Zaman pa se borimo, ne moremo naprejpriti, že teško bi od krajine Őrség kaj krajvzeli,« se je čemeriu predsednik DSS in tapravo, ka dosta lüdi piše ali telefonéra članom komisije z idejami, ka bi trbölo nutdjati v register. Ništerne vrednote bi leko prišle dale na županijsko ali državno raven, na konci pa gratale celau »hungarikumi« tö. »Tista vrednota leko više pride, stera je turistična atrakcija pa kak več turistov potegne. Najbole so tau programi, vej pa v muzeje ne odi dosta lüstva. Zatok smo začnili z borovim gostüvanjom, de so pa prajli, ka samo s takšim leko demo naprej, ka samo mi mamo.« Prišla je ideja, ka bi komisija naprejposlala andovsko Vrajžo nauč, štera 5 ore naprajti zdaj pa brž« potegne šest-sedemstau ali eške več lüdi. »Vse, ka se tam godi, je našo, od tauga so naši starci pripovejdali. Tanačivali so nam, aj probamo s tejm dale staupiti,« je raztomačo predsednik komisije za register, de je pa eške cujdau, ka so že dosta drügi slovenski vrednot sklali na porabsko lišto. Zvün gospodarstva in kulture čaka na Porabske Slovence največ dela na šaulskom področji. Karel Holec je vöpostavo, ka trbej dosta vse ovak delati kak pred dvajstimi lejtami, vej je pa prej na bejdvej dvojezični osnovni šaulaj pod upravlanjom DSS furt več takši mlajšov, šteri se slovensko rejč včijo kak tihinski gezik. »Prav nam pridejo pedagoške asistentke iz Slovenije, stere največ pomagajo domanjim škonikom pa lerancam. Tau so nej hospitacije, ka bi gledale, sto kaj naaupek dela, sploj je nej guč od tauga. Na mejšanoj komisiji, pa od Zavoda za šolstvo smo tü prosili, če bi leko štje edno asistentko dobili na Gorenji Sinik, vej je pa Valentina Novak polovično višja svetovalka gratala. Če go dobimo, de se leko začnilo delo, pa mislim, ka baudejo rezultati tü,« je biu gvüšen predsednik krovne organizacije. Karel Holec je emo edno idejo za porabski turizem, za štero je že peneze tö spravo. »Tau de edna takša križna paut, stera de fejst duga, petdvajsti kilomejterov. Vtjüper poveže vsej sedem porabski vesnic, če štoj začne paut v ednoj vesi, leko kaulakvrat nazajpride. Vsakša vesnica de mejla dvej štaciji, cuj pa edno stolico, stera de dolapostavlena na najlepšom mesti v vési,« je idejni oča dojspiso paut, za štero do turisti ali prauškarge nücali eden cejli den. Štacije do napravlene z rastovoga lesá, kejpi na nji pa s keramike, s slovenskim napisom. Tam de se leko molilo, zmišlavalo ali meditéralo, smo čüli. »Dostakrat je v Porabji tau baja, ka vsakši samo svojo vés, svoj dvaur gleda. Tak nas je malo, ka bi mogli bole od toga zmišlavati, ka leko vküper dosegnemo. Tak bi bola naprej prišli,« je Karel Holec raztomačo, zakoj de »po- pa nas dosta geste, samo ne vejmo eden od drügoga. Zdaj mamo edno takšo štrategijo, ka predsedniki narodnostni samouprav déjo malo kaulak Državna slovenska samouprava sodeluje s predstavniki slovenskoga rosaga ranč tak - (v prvom redej z lejve) generalna konzulka RS v Monoštri Metka Lajnšček, predsednik DSS Karel Holec, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch in državni sekretar dr. Dejan Valentinčič na sedeži krovne organizacije na Gorenjom Seniki rabski El Camino« prejk vsakše domanje vesnice pelo. Letos oktaubra in novembra do vküppisali lüstvo na Vogrskom. Moremo prej pokazati, ka nas je nej tak malo, in znamo vküper staupiti, je vöpostavo predsednik DSS. Krovna organizacija je že v lanjskom leti pripravila promocijski material za ljudsko po svoji vesnicaj, od kuče do kuče, pa tam opitajo, sto je od držine ali žlate odišo inam. Vküppišejo tau lüstvo, ka bi meli do nji en emajl, telefonsko numero ali drüdji atrejs,« je predsednik krovne organizacije raztomačo, kak škéjo najti Slovence, raztraušene po cejlom rosagi. Tak aj bi vövidla žganjarna v Števanovci po tistom, ka bi go dala DSS obnauviti - tam aj bi se küjala palinka in rédo tikvin oli štetje, samo ka je viruš zmejs segno. »Letos se vse na nauvo narédi, med drügim eden film tü, steri de malo motivéro lidi: aj tisti, steri majo slovenske korenjé, rejsan ne pozabijo povödati ali nutranapisati, ka so Slovenci,« je vsakšoga opomino Karel Holec, šteri brodi, ka je na Vogrskom dosta več kak liki samo 2820 Slovencov (telko nas so vküpprešteli pred edenajsetimi lejtami). »Moremo poiskati lüstvo, vej »Pred edenajsetimi lejtami je dostakrat tak bilau, ka so lidgé samo pozabili povödati, ka so Slovenci, nej istina, ka bi nej steli. Nej so jim povödali, zavolo toga pa smo dosta lidi zgübili,« je biu gvüšen naš sogovornik in cujdau: »Lidam želejmo vplivati na düšo, na srcé: ne pozabi, ka si sévalon, ka si naš. Leko, ka več ne gučiš slovenstji, de sta pa tvoj dejdek pa babica töj v Porabji. Vidiš pa čütiš, dej maš korenjé,« je tomačo predsednik DSS, šteri vüpa, ka leko pridejo do nauvi lidi, šteri bi z veseldjom ojdli na srečanja v domanjoj krajini. Karel Holec je optimist, računa na najmenje štiri gezero Slovencov. »Če tau vtjüppride, tü ne smejmo dolasesti, moremo titi tadale. Nauve lidi trbej kontaktérati, je potegniti, samo tak se leko naša slovenska rejč dale dá. Kulturo se ne more erbati, vsakša generacija se go more znauvič navčiti.« Predsednik krovne organizacije brodi, ka samo tak leko krepši gratamo, če nas je dosta. »Če nas je vsikdar menje, kak te leko zmišlavamo: zozidamo vse, lüstva pa nejga. Te do Vaugri sejdli v naše inštitucije? Nej. Vsi razvojni programi so zatok, aj nam pomagajo. Tistim, steri smo Slovenci, ka bi töj ostali, ka bi nas več bilau. Tak leko delamo, tak smo leko optimisti,« je tapravo naš sogovornik, šteri misli, ka se more za Slovenca zglasiti tisti tö, šteroma je samo mati Slovenka ali samo oča Slovenec. »Vejmo, ka štjémo, nejga časa, ka bi čakali,« smo čüli od Karla Holeca, šteri je cujdau, ka ma dostakrat pravijo, ka preveč vse na gnauk dela in preveč front opéra. »Dvajsti-tresti lejt je odišlo. Vseposedik moremo delati več, vej pa vidimo, ka je pomalek-pomalek menje tisti, steri slovenstji gučijo. Ka se leko napravi, se more naprajti zdaj pa brž. Moremo titi dale, če néde, pa probati ovak. Zdaj je tisti čas, ka se štje dá kaj naprajti, če štje deset lejt počakamo, de dosta bole teško. Pa če de se sploj štje leko kaj naprajlo.« (Kejp na 1. strani: Filona mlin v najvekšoj porabskoj vesnici je DSS dojküpila s pomočjauv Razvojnoga programa Slovenskoga Porabja - zidino škéjo obnauviti s penezami iz Slovensko-madžarskoga skupnoga sklada.) -dmfotografije: arhiv DSS Porabje, 28. aprila 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Najdugšo ménje Pri nas na Vogrskom se tašo ne more zgoditi kak v Avstriji ali Sloveniji, ka zaman maš dolanapisano ime vasi, kama se pelaš, itak leko zablaudiš. Tau je zato, ka več taši vasi so, stere se gnako zovéjo. Naprimer v Sloveniji je več taši vasi, stere se Markovci zovejo. Markovci pri Ptuju, Markovci na Goričkem, pa ranč tak na Gorenjskem tö majo tašo ves, stera se Markovci zové. Zavolo toga, če zablaudiš, iz par kilomejtrov tak nagnauk več stau leko napraviš. Na Vogrskom vsakša ves svojo ime ma, negata dvej taše vesi, steri bi se ranč tak zvali. Tau istina, ka naletja se leko zmejšamo tašoga reda, gda je samo edna črka razlika, kak Ófalu pa Orfalu, Aka, Ajka ali gda so gnake črke samo malo ovak vküpsklajene kak Acsád pa Adács. V Železni županiji mamo edno tašo ves, stera je naj, depa nej zavolo najlepšoga ménja, zato ka tau je ves Istenmezeje (Božja njiva) v županiji Heves. V Železni županiji mamo ves Chernelházadamonya, stera ma najdukšo ime na Vogrskom, vsevküp 17 črk. Depa tau je samo zdaj tak, zato ka prvin so vesi Reformátuskovácsháza, Nemesboldogas�szonyfa pa Péliföldszentkereszt dugšo ime mele, samo te vasi so gnesden več nej samostojne. Te vasi so nin nej, če tau gledamo, ka je edna taša ves, stera 58 črk dugo ime ma. Ta ves se tak zové, ka Llanfairpwllgwyngyllgogerychwyrndrobwllllantysiliogogogoch, najdemo go v Severnem Walesu. Depa ranč nej baja, ka nejmamo taše vesi, stera bi tak dugo ime mejla, zato ka zavolo toga bi dosta težav meli. Mislimo samo na tau, kak velka tabla bi bila pri poštiji, gde bi tau dugo ime leko goranapisali. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... V državnem zboru po novem le pet strank Po 99,68 odstotka preštetih glasov (volilna udeležba je bila 69,71-odstotna) je največ glasov (34,54%) na tokratnih državnozborskih volitvah prejela stranka Gibanje Svoboda, ki naj bi imela v parlamentu 41 poslanskih sedežev. Sledi ji stranka SDS, ki ji je glas namenilo 23,53% volilnih upravičencev, v parlamentu pa naj bi sedelo 27 slovenskih demokratov. Parlamentarni prag sta prestopili še stranki Nova Slovenija (6,85%) in Socialni demokrati (6,65%). Prvi bodo imeli v državnem zboru osem poslancev, drugi sedem. V parlament se je prebila še stranka Levica, ki prejela 4,38 odstotka glasov, v hramu demokracije pa jo bo zastopalo pet poslancev. Na volitvah pred štirimi leti je bilo v državni zbor uvrščenih devet strank, leta 2014 pa sedem. Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo treba počakati do 3. maja, novi sklic državnega zbora pa se bo na ustanovni seji predvidoma sešel 10 dni pozneje, 13. maja. Gibanje Svoboda, ki se opredeljuje kot sredinska do levosredinska stranka in zastopa ideje zelene politike ter liberalizma, je bilo ustanovljeno 26. januarja letos. Predsednik stranke Robert Golob, ki je izide volitev spremljal od doma, saj je zaradi okužbe z novim koronavirusom še vedno v izolaciji, je v svojem videonagovoru dejal: »Rad bi izrazil občudovanje vseh, ki ste prišli na volitve. Take udeležbe nismo beležili 20 let in to pove vse. Ljudje res hočejo spremembe in zaupajo v nas, da te spremembe lahko prinesemo. In ne pozabiti: iz zaupanja prihajajo pričakovanja in odgovornost. Danes ljudje plešejo, čakam, da boste vi začeli plesati, ampak jutri se začne nov dan in bomo začeli trdo delati, da upravičimo zaupanje. To je naša zaveza vsem našim ljudem, ki so nas podprli. Svoboda! Nimam več kaj dodati, gremo plesat!« Aleš Balažic - predsednik Kulturnega društva Lipa »Morem povedati, ka si v naši vesnici vsi pomagamo« minaučoga leta smo na prvo adventno nedelo, gda smo na začetki vesnice običajno postavlali velki adventni venec, pá posneli skeč. V pau vöre je bilau besedilo napisano, posneli smo skeč in ga dali na internet. Trnok smo bili veseli, ka si ga je samo prvi keden poglednolo že več kak 12 gezero lidi. Lidge so nam napisali, ka škejo ške več takšnih skečov, tak ka smo jih te posneli ške več, pa si jih ške gnesden leko lidge poglednejo.« Letos, gda žitek pa pomalek dé v kelkotelko normalne tire, so pauleg virtualnih aktivnosti za Aleš Balažic (Kejp: Silva Eöry) materinski den že pripravili proslavo s kulturnim rusa, zavolo stere se je te celi programom v živo. Tüdi dramsžitek dojstavo: »Po pou leta ka skupina se je notpokazala z smo vidli, ka de tau ške neka nauvo igro z naslovom Gostilcajta trpelo, te pa smo si vö- na. zbrodili, ka mo svoje aktiv- Aleš Balažic je gorraso v držini, v steroj so vsi aktivni. Oča je biu aktiven v krajevni politiki, pa tüdi on je biu pred lejti predsednik kulturnoga drüštva, mama pomaga v Karitasi v törniški župniji, brat pa je gasilec. »Po zgotovleni srednji šauli sam odišo v Ljubljano, gé sam študero varstvo okolja in komunalo. Gda sam leta 2013 prišo nazaj domau, sam se tüdi ges pa aktivno vključo v delo domanjih drüštev, najbole kulturnoAleš Balažic (stoji drügi z leve strani) je tüdi član törniškoga ga,« je ške raztolmačo sogokulturnoga drüštva Štefan Raj, gé pleše v folklorni skupini vornik, steri si je delo najšo v (Kejp: osebni arhiv Aleša Balažica) sausedni vesnici, v Odrancaj, šoga drüštva delovala tüdi nosti preselili na internet. v fabriki Carthago, v steroj aušahovska skupina. Ovak pa Mamo svojo stran na Face- todome delajo: »Z delom sam mamo gnesden ške dramsko booki, na steroj smo začnoli zadovoljen, tüdi zavolo toga, skupino, stera se zove Veseli objavljati skeče. Prvoga smo ka delam samo predpaudnevandrovci. Tau skupino vodi posneli na avtobusni postaji, vom do drüge vöre zadvečardomačinka Mojca Adanič gé sta dvej našivi članici od- ka, in tak mam te zadosta Jerebic. Mamo deset do dva- špilali skeč o dvej sausedicaj. cajta za kulturo in ške drüge najst članov, odvisno od igre, Lani marca smo za materin- stvari, stere me zanimajo. stero špilamo,« je raztolmačo ski den pripravili virtualno Morem povedati, ka si v naši sogovornik, steri tüdi sam špi- proslavo, na steroj so sode- vesnici vsi pomagamo. Ge la v dramski skupini. Zanimi- lovali naši ljudski pevci pa sam tüdi član turističnoga vo je tüdi, ka je aktiven tüdi v gledališka skupina in tudi drüštva, delam pa tüdi v kratörniškom kulturnom drüštvi, deca, stera tüdi sodelüvlejo jevni skupnosti. Se pravi, gda vej pa pleše v njihovi folklorni v našom drüštvi. Konec pre- mamo kakšo prireditev, te vsi V Lipi, stera leži v ravninskom tali Prekmurja in je samo štiri kilometre vkraj od Böltinec, sam se v s slamo pokritom cimpranom rami pogučavala z Alešom Balažicom, predsednikom kulturnoga drüštva v toj vesnici. Prva mi je povedo, ka za té ram, steri je tak napravleni, kak so bili rami v Prekmurji inda svejta, skrbi böltinski Zavod za turizem, kulturo in šport. Pauleg toga, ka ga nücajo domanja drüštva, leko lidge ram vzemejo tüdi v arendo, če majo kakše menše slavje, vej pa gé mesto, ka si za stolom leko dojsede do največ 30 lidi. Aleš Balažic je predsednik Kulturnega društva (KD) Lipa, stero de letos svetilo 40 lejt. »V začetki je delüvo mešani pevski zbor, steri pa je na žalost sledkar enjo delovati, so pa zdaj aktivni ljudski pevci. Zdaj jih mamo osem, pa bi bili radi, če bi najšli ške kakšoga nauvoga pevca. Zanimivo je, ka je v okviri na- skupini. Aleš Balažic je predsednik kulturnoga drüštva v domanji vesnici grato samo par dni pred tistim, ka je leta 2020 vövdarila epidemija nauvoga koronavi- Porabje, 28. aprila 2022 vküper staupimo.« Zatau ka je Lipa znana po krumplinaj, organizerajo tüdi dvej prireditvi, sterivi sta povezani s tem pauvom. Prva je langašijada, tekmovanje v peki langaša, stero turistično drüštvo organizejra prvo nedelo v meseci junijuši, fotbalski klub pa meseca julijuša pripravla Krumplovo nauč. »Radi demo na izlete in srečanja, pa tüdi na prireditve ob svetovnom dnevi krumplinov. Ovači pa naše turistično drüštvo skrbi tüdi za tau, ka je naša vesnica, v steroj žive okauli 600 lidi, lepau vrejdvzeta. Sadimo rauže in lepšamo okolico. Mamo pa tüdi plane, ka bi vrejdvzeli ške središče kraja. Tü je tüdi športno igrišče, pri sterom do se vrejdvzele nauve slačilnice, pauleg toga pa mo napravili ške en pokriti prireditveni prostor, tak ka nam te nede več trbelo postavlati šatorov, gda mo meli kakšo vekšo prireditev. Pauleg toga Gorzravnani kak pozvačin (Kejp: osebni arhiv Aleša Balažica) mamo eno staro bauto, v steroj je zdaj krčma. Tü bi radi v nadstropji, gé je inda svejta bila šaula, napravili hostel, se pravi sobe za prespati. Tak ka se pomalek razvijamo,« je na konci ške cujdau Aleš Balažic. (Kejp na 1. strani: Sogovornik pred cimpranim ramom v Lipi (Kejp: Silva Eöry)) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Aleša Balažica 7 Indašnje slovenske meštrije – 17. Fajfarge Po tistom, gda so španjolski mornarge s svojimi šiftami najšli Meriko, je grtüvo dvan (tobak) furt bole prilüblen po cejloj Evropi. Sprvoga so ga kadili v fajfi (pipi), cigrejklinge so naprejprišli dosta kisnej. Oprvim so začnili fajfe kaditi v Englandi, gde so z dvana vsefelé aromatične mejšani- na Gorenjskom, v Višnjaj na Primorskom in v Krki na Dolenjskom. Na začetki 20. stoletja je v Gorjušaj živelo 339 lüdi, od toga je bilau 14 fajfarski majstrov. Nej so pri vsakšoj iži delali kompletne pipe, vej se je pa nej vsikši na vse razmo. Ništerni so rédili samo en par talov in je nosili tistim, šteri so z nji vküpklali fajfe. Med slejdnjimi so bili ništerni leko gizdavi na tau, ka so v svojom žitki napravili »pipe za štirideset drvenk«. Kauli vesnice Gorjuše so do konca 19. stoletja vökopali železno rudo (vasérc), štero so pelali prejk »Koteu« gorjuške fajfe – dostakrat so ga okinčali z v bližanjo Bomotivom fčele, kauli nje pa s tzv. »ušmi« hinjsko Bistrico, (falati bisera) ništerni drügi ce tö redili. Sledik je kajenje delavci pa so küjali vaugeldje prišlo prejk v Holandijo, te pa ali vösekli lejs. Domanji Goreške v drüge evropske rosage. jušci so se spravlali z birkami, Gnesnedén leko po bautaj kozami in kravami, vej so pa küpimo fajfe od vsefelé ma- živeli v plaminaj, gde so nej terialov: lesene, železne, gla- mogli grünt delati. Žito in kužojnatne ali porcelanske. Naj- karco so mogli küpüvati, vej starejše pipe so bile od žgane so je pa nücali za gesti. Ka bi ilojce, v šteraj so zelišča kadili si zaslüžili peneze, so rédili in že duga stoletja pred tejm, gda odavali pipe. so na starom kontinenti spoz- Eden fajfar je leko vsakšo nali dvan. Indašnje so bile pipo za ovaško cejno audo: fajfe s kamla ali železa ranč kauli leta 1900 je za edno tak, kisnej pa so je začnili prausno »žbalco« daubo edno réditi z lesá in porcelana tö. avstrijsko krono, za eden lepši Pomalek so dobile pipe vsefe- »fajfur« edno krono pa pau, lé forme in veličine, začnili pa za najbole erično »čedro« pa so je kinčati ranč tak. dvej-tri krone. Če je fajfa na Gvüšno vejmo, ka je prausno parkovači mejla eške eden lüstvo vseposedik po Evropi törem tö, njeno tejlo pa je bifajfo kadilo že od 18. stoletja lau okinčano z biseri (gyöndale. Tistoga ipa so – zvün va- gyök), je leko majster za njau raški delavnic in fabrik – pipe zaračuno več kak štiri krone. rédili ništerni veški majstri Pipe so vleti rédili na pašnjetö, na Slovenskom so najbo- ki, največkrat pa doma vzimi, le erični med njimi živeli v gda so nej meli delo na pauli, gorenjskoj vesnici Gorjuše v plaminaj ali v lesej. Če je biu nad Bohinjom. Zvün nji so nekak slabšoga zdravdja in je se s tauv meštrijov spravlali drügo nej mogo delati, je cejlo eške kauli Moravč in Poljan leto fajfe rédo, ka bi si leko krü küpo. Majster je emo v svojoj delavnici vsefelé škéri, za lejs je nüco žage, male sekére in naužce. Delo je z dletom tö, cejv od pipe pa je vözvrto z ednim ostrim drautom. Gda je kinčo in kauvo fajfo, je naprejvzeu večféle klapačov, klejšče, nakvalo, škarce in lesene reliefne modele. Najbole žmetno delo je bilau – in je eške gnes – narediti železen parkovač, zvün toga priliko napravlena v formi edne rauke, štera drži pipin koteu. V novejši časaj so se fajfarge trüdili, ka bi vönajšli nauve forme: takša je bila med drügimi »djagarska fajfa«, pri šteroj je bila cejv nutdjana v edno srnjakovo orau. Kauli gorenjske vesnice Moravče so tö rédili pipe, samo nej tak na veuko. Nej so je tak sploj okinčali, so pa je vözrezali v formi stvarin (psa, mačka, kokauta, Gorjuško fajfo »s turnam« so znali naréditi samo najvekši majstri – na parkovači je mejla eden mali železen törem pa eške okinčati fajfo s falati školjkinoga (kagyló) lopinja ali biserov. Tau drauvno kinčanje so gorjuški majstri zvali »uši«, svojo tehniko pa »štikanje« (bila je skor takša kak intarzija). Fajfar je vözrezo in vözbrüso falat školjkinoga lopinja, te ga pa nutpotisno v pipo. Ništerne gorjuške pipe so bile tak na gausti »štikane«, ka se je lejs več ranč nej vövüdo. Kinčanje je bilau napravleno na železni parkovačaj tö, če pa je küpec proso, je majster med bisere nutpotežo prve litere njegvoga imena ali simbol njegve meštrije tö. Do konca 19. stoletja so gorjuške fajfe na veuko odavali po cejlom Kranjskom, depa na Koroškom, Primorskom in Štajerskom ranč tak. Najbaukši majstri so meli svoje küpce v Istriji in Dalmaciji, pa dale v Englandi in Meriki tö. Tistoga ipa so Gorjušci odali od 3000 do 3500 pip na leto. Té flajsni gorenjski majstri so vönajšli posabne fajfe ranč tak, cejv »višnarce« je bila na kokauši, ftiča). Na začetki 20. stoletja je odavanje gorjuški pip pomalek na nikoj prišlo, majstrov je tö furt menje bilau. Gda so se sodacke povrnauli s front prve svetovne bojne, so s sebov prinesli fajfe s porcelana, štere so v veuki serijaj rédile avstrijske, češke in drüge fabrike. Gnauk so samo Gorjušci žalostno na pamet vzeli, ka je »cigrejkli vöskopo pipin grob«. Če pa je nekak donk austo pri fajfi, go je že ovak kado kak prva, gorjuške pipe so več nej bile dobre za prave kadilce. Gnes so gorjuške fajfe v prvom redej okrasni predmeti (dísztárgyak), tau leko vidimo s toga tö, ka so majstri začnili réditi držala za nji. Furt bole so se trüdili, ka bi se njine pipe povidle küpcom, zatok so pomalek tanjali indašnjo tradicijo. Zatok najdemo tau erbo v našom cajti zvekšoga več samo po muzejaj. -dmilustraciji: Marija Kozar Porabje, 28. aprila 2022 ... DO MADŽARSKE Márki-Zay bo ustanovil novo stranko Péter Márki-Zay, ki je bil nosilec opozicijske liste na zadnjih parlamentarnih volitvah, je v svojem govoru za veliko noč najavil, da bo ustanovil novo sredinsko-desno stranko. Stranka bo temeljila na t. i. krogih Kossuth, ki so zdaj osnovne celice njegovega gibanja z imenom Madžarska je država vseh nas. Kot je povedal, po porazu opozicije se je v te osnovne celice včlanilo več kot dva tisoč novih članov. Prepričan je, da se v sedanjem sistemu z združeno opozicijo ne da zamenjati vlade. »Tisti, ki zdaj misli, da se s podobnim sodelovanjem opozicije čez štiri leta da zamenjati vlado, legalizira sedanji sistem, celo potrjuje, da so bile zadnje volitve demokratične, čeprav niso bile,« je izpostavil. Stranko želi kar hitro postaviti na noge, saj želi, da bi na volitvah v Evropski parlament leta 2024 že kandidirala. Svojo stranko vidi v Evropski ljudski stranki. Zunanji minister v Ankari Prva povolitvena pot je madžarskega zunanjega ministra Pétra Szijjárta vodila v turško glavno mesto Ankaro. »Razvijanje sodelovanja med Madžarsko in Turčijo je zmeraj bilo v centru naše zunanje politike,« je izpostavil in dodal, da ostane tudi v prihodnje. Zagotovilo za to je zmaga vladnih strank na volitvah. S svojim turškim kolegom sta podčrtala pomembnost strateškega partnerstva, posebej v sedanjih gospodarskih in varnostnih izzivih, ki jih je povzročila ukrajinska vojna. Madžarska visoko ceni prizadevanje Turčije za mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Na obisku sta zunanja ministra skupaj položila temeljni kamen za novo madžarsko veleposlaništvo v Ankari. 8 Žir, krüj pa mesau je zaprejto bilau Kovačina Erži, po možej Soós, v Varaši živejo, depa v Sakalovci so se naraudili prazen, ništje se ne drži več tam.« - Kelko je vas mlajšov bilau? »Osem nas je bilau mlajšov, zvün nas te še oča, mati, baba pa dejdek sta z nami živela, vsevküp nas je dvanajset bilau. Tau, ka nas je tak dosta, se je najbola vsigdar te vidlo, gda smo k stauli vseli.« - Kak vas je telko mesto melo v iži, gda ste Erži je dvanajsetkrat po pau leta delala pri sestri v spat šli? Meriki. Sestrina držina je tam pekeraj mejla »Eden na drügom smo pa gorarasli. Doma je njij spali, tak ka eden je glavau dosta bilau, osem mlajšov, emo na vankiši, drügi noge. mati, oča, dejdek pa baba, Zato smo spali tak ta-nazaj, vsevküp dvanajset. Na dvauji aj štirdje mesto mamo na posteli so štirdje spali, tak, dvej posteli.« ka ednoma nauga, drügoma - Kelši ste bili v redej med glava bila na vankiši. Mati mlajši? je mesau, žir pa krü v klejti »Dja sem sedma bila, od mejla tazaprejto, ovak bi tel- mene je samo eden pojep ko mlajšov tak nagnauk vse podjelo. Oča so foringaš bili, oni so slüžili, mati so pa z mlajšami doma bili. - Erži, v Sakalovci gde ste vi doma bili, gde je vaš rojsni ram? »Tam, kak je kulturni daum, tam smo šli tadola k potoki, tam smo se mi držali. Doma pri rami smo vsigdar meli rece, gda je povaudan prišla, večkrat se je zgaudilo, ka tak Erži kak sneja fejst voda tekla, ka je nam voda rece odnesla. Ribe smo vsigdar s košarom vögrabili, bijo mlajši. Je eden kejp, gde vekše smo vöpobrali, male nas je šest mlajšov s starismo pa nazaj nutra v vodau šami pa z babov dolavzeto. zlüčali. Te je vsigdar voda Dvej dekle falite, najstarejša, tekla v potoki, zdaj je največ- stera je leta 1956 v Meriko krat že vöposenjeni.« odišla, pa tista, stera je na - Vaš rojstni ram še stoji? Gorejnjom Seniki slüžila.« »Še stodji, depa od tistoga - Kak tau, ka je samo najmau, ka je brat mrau, je starejša sestra odišla v Me- riko, drügi nej? »Zato ka drügi smo še mali bili, najstarejša sestra je tü samo 16 lejt stara bila. Depa te je ona že odla s Šöminom, gda sta obadva v Meriko odišla, sledkar je te tak njeni mauž grato. Dja sem dostakrat odla tam vanej pri njija v Ameriki, vejn desetkrat.« - Vas je vsevküp osem bilau, kelko vas žive še s tauga? »Pet nas žive, zato ka edna sestra je mrla pa dva brata.« - Gde so drügi bratje pa sestre? »Edna je v Meriko odišla, edna v Rábafüzes, tretja Dunaújváros, drügi smo pa tü doma v Porabji ostali.« - Ka so vaši stariške delali? V fabriko so odli ali doma so gazdüvali? »Oča je dva konja emo pa v foringo odo, mati so doma na gazdiji delali. Mi smo doma vse pripauvali, ka je nam trbelo cejlo leto za domanji tau. Moja mati so v bauto nej odli. Vsikšo leto smo edno svinjau zabadali pa tau je moglo dojti cejlo leto, od zabadanja do zaba- Z možaum danja. Mast, mesau, kröj so zaprejti bili, nej smo smeli telko djesti, kelko smo steli, zato ka te bi brž sfalilo. Ka misliš, gda nas je osem mlajšov bilau, djeli smo tak kak vukauvdje.« - Vi ste kak dugo bili doma pri starišaj? »Sedemnajset lejt stara sem bila, gda sem se oženila pa sem v Varaš prišla. Vsevküp 54 lejt sva z moažaum vküper živela. On je ovak s Farkašovec bijo, samo njegvi stariške so leta 1956 te ram tjüjo, peko, vse, ka je trbelo.« - Gde so vaš mauž delali? »V kosavnoj fabriki, dja pa v židanoj fabriki dočas, ka so me nej taposlali. Potejm sem v več mejstaj delala, največ v Meriki.« Njina držina v Sakalauvci je völka bila. Bilau nji je osem mlajšov. Na kejpi stara baba, mati (Lina tetica) oče (Cica bači) pa šest mlajšov küpli pa tak so se te se spakivali.« - Gde ste meli gostüvanje? »Gostüvanje je pri nas doma bilau, depa mi smo duplansko gostüvanje meli. Zato ka dja pa moja sestra sva nagnauk mele zdavanje. Moja mati je prajla, ka baukše, če obadvej vküper mave, zato ka te falejše bau, z edno ceringov obadvajo tanapravimo. Velko gostüvanje je bilau, cejla varaška pihalna godba (fúvószenekar) pa Makoš banda sta nam igrale, zato ka moj mauž je v obadvej bandi igro.« - Dobro gostüvanje je bilau? »Fejst dobro gostüvanje je bilau, depa vnoči se je tak dež lejvo, ka smo vse mokri bili pod šatorom. Tau so prajli, če na gostüvanji dež dé, te nede dobro tisto življenje. Depa, hvala Baugi, zato je vse dobro bilau, zato ka 54 lejt sva živela vküper. Ne povejm, ka vsigdar je vse lejpo pa dobro bilau, depa zato itak sva vödržala eden pri drugomi. On je dober človek bijo, on je doma vse tanapravo, gda sem dja delala, puco, Porabje, 28. aprila 2022 - Kak ste taprišli? »Moja sestra je v Meriki mejla eden pekeraj, tam sem delala. Najprvin te, gda sem 46 lejt stara bila. Vsigdar je tak bilau, ka pau leta sem vanej v Meriki delala pa te sem na pau leta zavolo vizuma nazaj domau prišla, tau je dvanajsetkrat tak bilau.« - Dobro je bilau v Meriki delati? »Ka aj povejm, tam je ranč tak trbelo delati kak pri nas doma, zaman sem bila pri sestri. Depa mogla sem delati, zato ka te so se mlajši včili pa trbelo je peneze, mauž je pa te že invalid bijo. Dostakrat sem tašo domotožje mejla, ka bi vejn pejški domau prišla, zato ka dja se tam delala, familija je pa doma na Vogrskom bila.« - Kelko mlajšov mate? »Edno dejklo pa enga pojba. Pojep se je na Dunakeszi oženo, dejkla je v Varaši ostala.« - Kelko vnukov mate? »Štiri vnuke pa tri pravnuke, namé tej mlajši goradržijo, če bi oni nej bili, ranč ne vejm, ka bi delala.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Na rejdki se kakša vesnica ali varaš najde, od steroga ménje tak nagnauk nam povej, zakoj se tak zové. Gnes ranč v takšo ves demo, po steroj se tö kaut ali kikel zové. Tau je mala krajina, depa v sebi velko srce nosi. Vse tau pa zavolo lidi, steri tam živejo. Razkrižje V občini Razkrižje, po njeni vesnicaj – Gibina, Kopriva, Šafarsko, Šprinc pa Veščica – malo menje kak 1300 lüjdi živé. Depa v toj mali krajini na raubi velke Prlekije čüda vsega se leko najde. Se leko od inda pa vse do gnešnjoga časa najde pa se od toga povej tö. Arheologi so kakši štiridesejt lejt kopali više mestaj kopajo, gde se kakša nauva poštija dela ali pa se nauvi rami zidajo. Ta turistična atrakcija je srečo mejla, ka so indasvejta eške pejnezi za velke Törki lejtali, rame gorvužigali, lidi vmarjali, ene pa za delo daleč odgnali. Depa po legendi aj bi se njim domanji podje prauti postavili, se z njimi živeli. Gvüšno, ka svoje njive so meli, depa skrak vesi voda teče. Gvüšno, ka ribe so si lovili, divjačino tö, meli pa so že svoje domanje živali. Srejdi vesi se je v zemlej velki čaren kraug pokazo. Gda so tadale kopali, zemlo strüjgali, so gorprišli, ka je tam velka peč stala. Velka peč, v steroj so si krüj pekli, mesau pa ribe tö. Takšo se rejsan na lo, pri veronavuki gučalo, se v toj rejči cerkvene knjige pisalo. Tau pa vse zatoga volo, ka ta krajina je pod velko püšpekijo Zagreb spadnola, vseeno, ka je v Sloveniji bila. Kuman po tejm so v cerkev slovenski plebanoši prišli, püšpekija v Maribori je za nji prejgnja gratala. Razkriški kikeu gnes za trno lejpoga vala. Vnauge pauti zmejs med goricami pelajo, človek se leko stavi pa si kaj rejsan dobroga spidje pa žmanoga pogej. Lidgé radi dajo, z dobre vole kaj natočijo, iz kible masau vövze- Gda se z oblakov doj pogledne, se vidi, ka poštije so kak eden križ vküper napelane. Tam se križajo, križ naredijo pa se tak ves, ka iz ravnice v brgauve dé, Razkrižje zové. V Razkrižji pa v vesnicaj kaulak njega samo domanji lidgé vejo, kak granica med Slovenijo pa Hrvaško dé Gnes na istom mesti so en tau indašnje vesi njeno rekonstrukcijo naprajli. Turisti se trno radi tam stavlajo. Leko si poglednejo, kak so lidgé 5500 lejt nazaj živeli. Vej se zgoditi, ka domanji lidgé vam eške takši krüj spečejo, kak so ga indasvejta delali potoka Ščavnica pa tam rejsan dosta vsega vöskopali. Zemla je vse več pa več vejdla pokazati, vse tisto, ka je 5500 lejt nazaj rejci zgodi. Zvekšoga so iz tisti časov bole grobe najšli. Tau pa, ka cejlo ves najdejo, se ne zgodi tak nagausti. Na Razkriškom dosta staroga leko najdemo. Vcejlak nauva pa je pikejča grajka, stero je v velkom straji pred migranti slovenska soldačija postavlala. Ja, v modernoj Evropi tau trno lagvo vögleda. Kak bi nazaj v tisti čas socialističnoga pa kapitalističnoga talanja Evrope prišli. Pa tau na granici, ka je nigdar nej granica bila. Lidgé z Hrvaške pa Slovenije v toj krajini skur gnako gučijo, se med seuv ženijo, pajdaše majo, eden k drugomi ojdijo tam stalau. Dosta črejpa so vöskopali, pomalek pa so gor prišli, ka je tam ves bila. Tam so rami stali, v steri so lidgé živeli. Vse bole so arheologi že vedli, ka so lidgé delali, od čega so Po brgaj više Ščavnice pa reke Mure se eške itak kakši trno stari črejp vö iz zemle pokaže. Zvekšoga, gda se na paulaj dela. Depa gnesden v Sloveniji arheologi samo eške na tisti takšo delo bili. Depa njajmo zdaj tau, tadale skozi čas razkriške krajine demo. Kak nam imena vesnic pripovejdajo, naši stari Slavi so se tam že davnik naselili. Gvüšno, ka so oni tö v velki Muri pa menjši Ščavnici ribe lovili. Pa uni so tö vodau iz stare vretine pili. Gnes se Ivanov izvir-Ivanova vretina zové. Kak so ga naši stari zvali, se je v časi tapozabilo. So pa više te vretine svoje sveto mesto meli, trbišče se zové. Od toga smo že v Pripovejsti od stari Slavov pisali. Trbišče je mesto, na sterom je trbelo kakšomi slavskomi bogej dar prinesti, kakšoga kokauta ali birko zarezati. Kak povejdano, travniki više vretine domanji lidgé eške itak trbišče pravijo. S tejm eške zavole staroslavske mitologije živé. Nej ka bi lidge eške tak vörvali, kak so naši stari indasvejta, tau nej, depa v pripovejdanji eške takše živé. Od toga je dosta piso pa eške piše pisatel Vlado Žabot. V vesi Šafarsko se je naraudo pa že kak pojbič je vse takše poslüšo, pa po tejm tau nut v knjige napiso. Ena od Žabotovi knjig se Stari pil zove. Pil je križ, steri skrak poštije stoji. Pa smo se znauva pri eni drugi, nej tak stari, legendi stavili. Té stari pil najbole za istino v vesi Gibina stodji. Po njem se eške krčma zové. Vejmo, ka tam so indasvejta na na velke bili. V tom bitji aj bi rejsan dosta Törkov na nikoj djali. Po tejm so je na küp zmetali pa je z zemlo doj pokrili. Eden velki brejg aj bi iz toga grato. Skrak njega so pil-križ dali postaviti. S tejm bi je Baug aj varvo, ka vrajži Törki več nigdar v njivo krajino ne pridejo. Gnes na brgej, v sterom aj bi čunte vrajžih Törkov prnele, krčma stodji. Kak aj bi se ovak zvala kak pa Stari pil. Krajina, po steroj gnes ojdimo, je vnauge gospodare mejla, vnaugi so jo škeli meti. Vküper s Prekmurjom so jo krali iz Budima za svojo meli. Hrvati so Vlado Žabot je trno poštüvani pisatel. Njegva domanja krajina je zibel za skur vse njegve knjige. Knjiga Volčje noči-Vukeče nauči pa knjiga Sukub sta svoje pripovejsti v staroslavski mitologiji najšli mejo pa narejžejo. Vsigdar pa se stara nauta popejva, se stare pripovejsti prpovejdajo. Leko bi Eni tomi, po starom konzervejranomi gestiji, tünka pravijo, drugi čeber, kibla pa tibla tö, depa nej važno, kak se zové. Najbole naprej valaun je tau, ka nebesko dobro spadne krajino že za svojo vözglasili. V njivi cerkvi svetoga Janeza Nepomuka se je vse do 1994. leta po hrvaški krstilo, zdava- Porabje, 28. aprila 2022 prajli, ka krajina kak vsigdar s svojimi starinami vküper živé. Miki Roš 10 Pokrajinski muzej v Mariboru PREDSTAVITEV POHORSKIH STEKLARN Pokrajinski muzej v Mariboru je z otvoritvijo občasne razstave »Narejeno na Pohorju« obeležil letošnji Prešernov dan in kartuzijanskem samostanu. Tamkajšnji steklarji in steklobrusci so bili predvsem Čehi in Nemci. V 18. in 19. stoletju pa so nastajale gla- Detajl z razstave 1 Mednarodno leto stekla, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila na pobudo 1500-tih znanstvenikov in ustanov iz 78tih držav, da bi poudarila znanstveni, kulturni in ekonomski pomen stekla. Razstava avtorice dr. Valentine Varl Bevc z izborom steklenih predmetov in fotografijami Tomaža Lauka predstavlja dediščino steklarstva na Pohorju od 17. do začetka 20. stoletja. Raz- žute na južnem in severnem delu Pohorja. Na kvaliteto in izdelavo pohorskih glažut so v veliki meri vplivali beneški a še bolj češki mojstri. Steklenica z zamaškom, stekl. Josipdol Kozarec in karafa, Stekl. grofa Zabea stavljeni izdelki pohorskih steklarjev iz bogate muzejske zbirke pa bodo na ogled vse do 14. maja, v pritličju grajske bastije. kot meter dolga kovinska cev, v katero je steklar ob nenehnem vrtenju pihal in na spodnjem koncu oblikoval izdelek. V prvi vrsti je potrebno v razvoju pohorskih glažut izpostaviti ime Benedikta Vivata, ki je v zgodovini steklarstva na Pohorju najslavnejše in največkrat omenjeno ime. Gre pravzaprav za Benedikta Vivata starejšega (imel je sina soimenjaka), ki je živel med leti 1786–1867 in bil lastnik treh glažut na severnem Pohorju, ki so bile ene najpomembnejših na nekdanjem Štajerskem. »Z gotovostjo je bil specialist in izvedenec v Pohorje se razprostira med rekami Dravo, Mislinjo in Dravinjo ter širnim Dravskim poljem. Narava je na tem območju ljudem, ki so se ukvarjali s steklarstvom, nudila čudovite pogoje za njihovo ustvarjanje. Temelj za vsako steklarno (glažuto) je bil naravni vir gozdov, torej les, kremenčev pesek in vodna energija. Predhodnica glažut na tem območju je bila v Žičah, ki je obratovala v Stekleno maso so pohorski steklarji talili v steklarskih pečeh. Izdelke so ustvarjali s postopkom pihanja, ki je bil že od antike naprej najbolj razširjen. Osnovno orodje v steklopihaštvu je bila več proizvodnji stekla in umetniških tokovih na področju oblikovanja in krašenja stekla v Evropi, še posebno, ker mu konkurenčnosti v primerjavi z vodilnimi češkimi, francoskimi in angleškimi proizvodnimi središči tega ne bi pripisovali zaradi obrobne lege njegovih steklarn. Bil je nadarjen vodja, ki je okrog sebe zbiral in vodil steklarske specialiste.« (V. Varl 2004-I: 78.) Benedikt Vivat je odraščal med steklarji na Rakovcu in se tu leta 1809 poročil s hčerjo tamkajšnjega steklarja. Že v obdobju, ko je bil še lastnik glažute Ignacij Novak, je Vivat opravljal pomembna in odgovorna dela: kot steklarski pomočnik, kot mojster izdelovanja steklenih šip, bil je direktor oz. obratovodja, zadnjič pa je tukaj omenjen leta 1826. Vmes je delal še v Žusmu pri Kozjem in vodil glažuto Langerswald. Z lastnikoma obeh glažut, ki ju je vodil, Ignacijem in Rajmundom Novakom, je bil očitno v dobrih odnosih, saj mu je slednji po izredno ugodnih pogojih odprodal glažuto na severni strani Pohorja: kupil je steklarno Langerswald z gozdom vred, nato še steklarno pod Klopnim vrhom in si že takrat zagotovil gozd za preselitev glažute v dolino. To steklarno je v 1. polovici 19. stoletja opustil in jo preselil k novoustanovljeni glažuti »Benediktov dol« ob Lobnici; opuščeno steklarno pa večkrat zasledimo kot »stari Benediktov dol«. Mož je bil zelo nadobudnega duha, saj je glažuto ponovno oživil, tako da je obrat deloval nepretrgano. Zaposloval je približno 200 ljudi, ob tem pa je ustanovil tudi zasebno šolo, v kateri so se izobraževali otroci iz steklarskega naselja. Za vaške steklarske šole je bilo tudi značilno, da so jih učili tujih jezikov, predvsem češko, nemško in italijansko za trgovanje v tujini. V njegovi glažuti so izdelovali vse vrste navadnega in svetlega stekla, šipe za okna, steklenice, kozarce za pijačo in najfinejše kristalno steklo ter posodje iz rubinastega stekla. Proizvajali so tudi razne briljantirane, tanko brušene, pozlačene, poslikane in gravirane predmete. 18. stoletje je na splošno po Evropi prinašalo vrsto novih tehnik koloriranja in dekoriranja steklenih predmetov. Tretja Vivatova glažuta je stala dosti nižje kot prvi dve – na Smolni- ku pri Rušah. Bila je ena najlepših na Štajerskem, vsa nova, z zidanimi stavbami in raznovrstnimi napravami. S svojimi izdelki je Vivat steklarjev. Pohorsko steklo hranijo tudi različni muzeji po Sloveniji in v tuji- Detajl z razstave 2 sodeloval in bil znan na mnogih razstavah po tedanji monarhiji ter zanje prejel številna priznanja. Počasen zaton steklarn na Pohorju so povzročile predvsem visoke cene lesa, ki so zaradi začetka obratovanja fužin naglo naraščale. Edina pohorska glažuta, ki je še obratovala v 20. stoletju, je bila v Josipdolu, ki je svoj obrat zaprla leta 1909. S tem hkrati pa ni, največja zbirka se nahaja prav v Pokrajinskem muzeju Maribor. Kljub temu da so glažute ustvarjale mnogo uporabnih in okrasnih izdelkov, se je žal teh predmetov ohranilo bore malo. Razstava v Pokrajinskem muzeju Maribor prikazuje drobce neprecenljivega bogastva, ki je sredi pohorskih gozdov živelo svojo dvestoletno zgodbo. S človeško sapo Šilca, pohorsko steklo je zamrla tudi več kot dve stoletji trajajoča tradicija steklarstva na Pohorju. Na žalost se ni ohranila nobena steklarska peč, od nekdanjih glažutarskih naselbin pa stojijo le še redke stavbe, za nekaterimi pa se je izgubila zadnja sled. Z zgodovino te stroke se je največ ukvarjal Franc Minarik, ki je objavil njihova imena in dragoceno kronologijo njihovega delovanja. Bil je sin direktorja glažute grofa Zabea v Rušah, ki je bil v steklarski naselbini tudi rojen in je vse življenje zbiral bogato ustno izročilo med potomci nekdanjih Porabje, 28. aprila 2022 izdihane mojstrovine pohorskih pihalcev stekla, z žarki modre, zelene in prosojne, so minile. Neprecenljivo bogastvo je skoraj v celoti izginilo. Kako malo je ostalo za predmeti, ki so na prvi pogled videti sicer lomljivi, a nekako po svoji snovni strukturi trdni. Koliko prelepe krasilne umetnosti se je v koščke razletelo po hišah; kozarcev, ki so potovali iz roda v rod, se prenašali po ženskih linijah, če so jih le skrbno zaklepale v omare in steklene vitrine. Mojca Polona Vaupotič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 29.04.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 9:05 Otroški program, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Merjenje časa, 14:30 TV-izložba, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:00 TV-izložba, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:55 Osvežilna fronta, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, 18:25 Vem! 19:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Mesto slovesa, 23:15 Kinoteka: Kubrick o sebi, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo PETEK, 29.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:20 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 12:30 Ugriznimo znanost, 13:10 Šef doma, 13:45 Tarča, 14:45 O živalih in ljudeh, 15:15 Na vrtu, 15:55 Ne grem na koleno, 16:50 Migaj z nami, 17:40 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 18:45 Ob svetovnem dnevu plesa: P. I. Čajkovski: Labodje jezero, črni labod, 19:05 Rešite Amazonijo: Deževni gozd gori, 20:05 Bilo je nekoč v Nemčiji, 21:55 Jeklene ptice nad Idrijo, 22:55 Deklina zgodba, 23:55 Videonoč SOBOTA, 30.04.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Otroški program, 9:40 Infodrom, 9:55 Skoraj nikoli, 10:20 Varuška nindža, 11:05 Kapucar, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Ekipa Bled, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Na lepše: EXPO Dubaj, 17:55 Čez planke: Rodos, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Ljubezen in druge droge, 21:55 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Sedmi pečat: Oroslan, 23:40 Čolite, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Utrip, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2:00 Napovedujemo SOBOTA, 30.04.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Spomini: akad. prof. dr. Jože Pirjevec, 11:30 Nova dvajseta, 12:40 Vodni krog, 13:15 Dva vodika, en kisik, 14:10 Avtomobilnost, 15:05 Andre Rieu na Dunaju, 18:00 Ogenj, rit in kače niso za igrače, dokumentarni program, 19:00 Specialna enota Dunaj: Smrt v taksiju, 20:00 Ljubimca in diktator, 21:40 Pesem Amerike, 23:35 Videonoč NEDELJA, 01.05.2022, I. spored TVS 6:30 Pozdrav iz Idrije: Godbeno društvo rudarjev Idrija, 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:55 Junaške zgube, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Trigrad: Trigrad hiša, 20:55 Intervju, 21:50 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Vrnitev v Reims (odlomki), 23:50 Za lahko noč: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yu- jin Muraishi, 0:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:30 Napovedujemo NEDELJA, 01.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip: Družina Silberstein Savić, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:40 Koncert generacij: Policijski orkester, 8:30 Folklorna skupina Dragatuš: Polčke, 8:40 Festival Sredi zvezd, 9:40 Življenje na strehi sveta: Darila narave, potopis, 10:45 Nova dvajseta: Že spet doma, 11:10 Nova dvajseta: Čista matematika, 11:45 Nika, 13:30 Ambienti, 14:00 Čolite, 15:10 Pesem Amerike, 17:15 Stanje šoka, 19:00 Specialna enota Dunaj: Do krvi, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Arena, 20:55 Gozd bratov Grimm: kako se rodijo pravljice, 22:00 Dobrodošli v Marly-Gomontu, 23:30 Nedeljsko popoldne, 0:55 Videonoč PONEDELJEK, 02.05.2022, I. spored TVS 6:25 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Otroški program, 10:00 Portret otroka: Ana Maria iz Grčije, 10:05 Skoraj nikoli, 10:40 Sune: Sanjska kresna noč, 12:05 TV-izložba, 12:20 Vem! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Spoznajmo Gruzijo, 13:50 Unescova svetovna dediščina na Japonskem: Otoki Rjukju, 14:10 TV-izložba, 14:25 S-prehodi, 14:55 TV-izložba, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Studio Kriškraš: Spoznaj Ludvika, 16:10 Čudogozd, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Jurak, kipar, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:00 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Glas družine Bélier, 21:50 Poročila, Šport, Vreme, 22:15 Podoba podobe: Staranje in prostor, 22:50 Ob 50-letnici Ljubljanskega okteta: Mali koncert, Ljubljanski oktet, 23:00 G. B. Pegolesi: Služkinja gospodarica, 23:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:15 Napovedujemo PONEDELJEK, 02.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:20 Videotrak, 11:30 Dobro jutro, 13:40 Obzorja duha: Pastorala na avstrijskem Koroškem, 14:15 Prisluhnimo tišini: Podjetniki, 14:30 Na lepše, 15:25 Šef doma, 16:00 Intervju: Hubert Kosler, 17:10 Ljudje in zemlja, 18:05 Čez planke: Rodos, 19:00 Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, 20:00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom: Z ladjo Endeavour na Tahiti, 20:55 Koncert iz Pariza 2021, 22:50 Deklina zgodba, 23:50 Videonoč TOREK, 03.05.2022, I. spored TVS 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Podoba podobe, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma, 11:05 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Naveza, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Spoznajmo Gruzijo, 13:55 Unescova svetovna dediščina na Japonskem: Rudniki srebra Ivami Ginzan, 14:15 TV-izložba, 14:30 Duhovni utrip, 14:45 TV-izložba, 15:00 Lučka – Pitypang, 15:40 Nezmotljivi detektivi, 15:55 Skoraj nikoli, 16:20 Kapucar, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:00 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Vsa bitja, majhna in velika, 20:55 Jugoslovanske tajne službe, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci, 0:20 Porabje, 28. aprila 2022 OD 29. aprila DO 5. MAJA Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:40 Napovedujemo TOREK, 03.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:20 Karmela, 16:30 Avtomobilnost, 17:10 V petek zvečer, 18:40 Hokej na ledu: Slovenija - Litva, svetovno prvenstvo, 21:40 Džungla, 23:40 Deklina zgodba, 0:40 NaGlas! 1:10 Videonoč SREDA, 04.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Slovenski magazin, 10:30 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Informativna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Spoznajmo Gruzijo, 14:05 Unescova svetovna dediščina na Japonskem: Sveti šogunski templji v Niku, 14:20 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Biotopi, 17:50 Bela in Sebastijan, risanka, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Film tedna: Sestrica, 21:40 Nisem ji pomahala, ko se je odpeljala z busom, čeprav vem, da je pogledala ven, film, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Panoptikum, 23:35 Biotopi: Izginjanje vodnih okolij, 0:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:30 Napovedujemo SREDA, 04.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:45 Videotrak, 10:40 Lučka – Pitypang, 11:30 Dobro jutro, 14:30 Vöra bije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija z glasbo iz Prekmurja (dirigent in aranžer Lojze Krajnčan), 15:40 Na lepše, 16:30 Ambienti, 17:00 Nedeljsko popoldne, 18:40 Hokej na ledu: Slovenija - Romunija, svetovno prvenstvo, 21:35 Žrebanje Lota, 21:45 Neustrašna, 22:40 Deklina zgodba, 23:35 Videonoč ČETRTEK, 05.05.2022, I. spored TVS 6:25 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Biotopi, 10:35 TV-izložba, 10:50 Šef doma, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Spoznajmo Gruzijo, 14:05 Unescova svetovna dediščina na Japonskem: Otoki Bonin, 14:30 TV-izložba, 14:45 Slovenski utrinki, 15:10 Težišče – Súlypont, 15:50 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Šef doma, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Vzporedni mehanizem globoke države, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Elizabeta I. in Elizabeta II.: Zlati kraljici, 0:10 Ugriznimo znanost, 0:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:55 Napovedujemo ČETRTEK, 05.05.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:00 Videotrak, 11:55 Dobro jutro, 14:30 Panoptikum, 15:40 General Boroević, dokumentarni program, 17:30 V petek zvečer, 18:55 Gozd bratov Grimm: kako se rodijo pravljice, 20:00 Visoki nebotičniki, visoko tveganje, 21:00 Avtomobilnost, 21:30 Ambienti, 22:10 Mladi plesni talenti: Mladinska skupina Kazina, 22:20 Slovenska jazz scena: 36. beograjski jazz festival, 23:30 Deklina zgodba, 0:45 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … … je nej dobro minister za kmetijstvo biti. V enom dobrom leti sta dva odletela. Spaunimo se, kak je pred malo več kak enim letom ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec odletejla. V enom hoteli na maurdji je s svojo držino bila. V hoteli so bili, tam spali pa geli tö. Depa gospa ministrica je nej hotela plačala, nekak drugi njoj ga je plačo. Na, vö je prišlo, ka župan tistoga varaša je tau biu. Pa nej iz svoje žepke tau naredo, nej, njegva občina (önkormányzat) je tau plačala. Kak vögleda, je iz tega na ministrstvi za kemtijstvo tau takša epidemija gratala. Depa bole pomalek demo. Za njau je na vrauči stolec ministra si Jože Podgoršek dojvseu. Delo je, kak se dela, vse je tak vögledalo, ka do volitev se njemi nika legvoga ne more zgoditi. Depa lagvi novinarge so ga nej na mejri njali. Nin so vönajšli, ka un bi aj tö tak v hoteli naredo. Skur tak je bilau, kak se je z Aleksandro zgodilo. Minister Podgoršek je v planinaj z ženo v hoteli biu. Gda sta iz njega šla, je hotela nej plačo. Gda je afera vövdarila, je na velke gučo, ka un kak minister nebesko dosta dela ma, na vsefele broditi mora. Zavolo vsega toga je hotel pozabo plačati. Ja, lepau se čüje, ka je pozabo. Depa tau je nej dugo TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács istina bila. Novinarge so potejm na tau gorpiršli, so nin vöskopali, ka njemi je hotel kmetijska firma KŽK vöplačala. Vse tau se je mejseca januara godilo. Kak se pravi, na cejlo afero se je že pra gorvseu. Kak pri Aleksandri se je tö pri Djaužini vse vküper v nekše ovakše istine škelo nutpoviti. Na konci je istina samo ena, korupcija se zové. Istina je tau tö, ka kaj takšnoga prausen človek nigdar nej bi mogo naprajti. Eške ena istina geste, ta pa nam pripovejda, kak kusto kaužo političarge majo. Najbole interesantno je tau, ka je Podgoršek štiri dneve s funkcije odišo, prva do se volitve godile. Najprva je nej škeu oditi, je na velke pripovejdo, ka tau nika takšnoga je nej, če človek pozabi. Eške šef njegve partije je na velke pripovejdo, kak un njemi vörvle pa ka eške tadale minister ostane. Pa se je prejk nauči vse vöminilo. Njegvi šef, ovak tö sodački minister, je na velke vözglaso: »Mi smo pošteni. Jože Podgoršek je več nej minister. Mi pošteno brodimo, vüpamo, ka lidgé na tau gorpridejo.« Ja, volitve, volitve so tau naprajle, poštenje s tem nika nema. Vse vküper je samo ena poštena politična reklama vöspadnola. Eške tadale pa leko od epidemije v ministrstvi za kmetijstvo Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB gučijmo; gej, pij, hotelske postele segrejvli, vej nekak drugi tau vöplača. Tisti plača, steri de potejm hasek emo. Tak zdaj Slovenija tadale brezi ministra za kmetijstvo živé. Nede dugo, za kakšen mejsec ali dva nauvoga dobi. Za té čas pa de pšenica brezi njega tadale rasla, krave do tadale mükale, brezi njega de se krü peko, kmet de tadale travo za krmo kosiu, krumplinge do se brezi njega okapali, mlejko de se vsikši den dojdavalo. Tadale pri kmetijstvi ostanemo. Slovenija je prvoga robota dobila, steri de lidam na zemlej pomago. Od robota, ka leko pri sadnom drevdji pa pri trsaj v goricaj velko delo obredi. Te robot de svoje delo tö obredo, pa če minister za kmetijstvo bau ali pa ga nede. Vejmo, ka robot človeka zagnauk eške vcejlak ne more vöminiti. Za delo na zemlej gvüšno ka nej, vsikša pomauč pa človeki trno dobro spadne. Naš brejg velko vüpanje ma, ka nigdar niške robota za pobejranje gob vö ne najde. Un tak rad lidi ma, gda po njem ojdijo pa si gobe iškejo. Samo aj so nej parauvni pa de vse vredi. Miki Roš